V letu, ko se spominjamo tridesete obletnice smrti enega največjih plesalcev, koreografov in baletnih umetnikov vseh časov, se bomo v sklopu prvega mednarodnega baletnega festivala v Sloveniji poklonili Rudolfu Nurejevu z veliko razstavo del, ki bodo obiskovalca popeljala skozi nekatere slikovite trenutke z njegove izjemno uspešne poti. Razstavljeni predmeti – kostumi in še ne objavljene fotografije francoske fotografinje Francette Levieux – so del zbirke v lasti plesalca Charlesa Juda, nekdanjega prvaka pariškega baleta, ki je svojčas plesal s slavnim Nurejevom. Zbirka skrbno zasnovanih kratkih, bogato okrašenih suknjičev sodi v del kostumografije, ki je bil za slavnega plesalca značilen in mu je ta namenjal posebno pozornost. Vanje oblečen je odplesal vloge v baletnih klasikah, kot so Labodje jezero, Giselle in Don Kihot. Fotografije Francette Levieux bodo prikazale odrske trenutke slavnega plesalca, ki jih je v svoj objektiv ujela fotografinja. Razstava, ki bo pospremila izvedbo prvega mednarodnega baletnega festivala, bo počastila pokojnega umetnika ter slovenski javnosti ponudila vpogled v njegovo življenje in delo, ki še danes navdihuje baletne plesalce po vsem svetu.

Društvo arhitektov Ljubljana z vrsto predavanj in okroglo mizo ob razstavi Arhitektura inventura 2023 raziskuje arhitekturo, ki je ZA: ki je družbeno zavedna, spodbudna in proaktivna, trajnostna. Arhitekturo, ki ni »trajnostna« le v izračunani energetski bilanci v trenutku tehničnega prevzema, temveč je proaktivna v vseh korakih svojega nastanka, življenja in konca. Njena angažiranost se kaže v njenem programu, načinu dela avtorjev, z materiali in obliko, z daljnosežnim razmislekom o funkciji, pri izvoru materialov, iz katerih je zgrajena, v sozvočju z naravo, v urbanizmu, prilagodljivosti, odpornosti, možnosti odstranitve in reciklaže. 

Kakšna je torej arhitektura, ki predvideva, ne le odgovarja, ki snuje boljšo, bolj trajnostno prihodnost in ne le ščiti pred poslabšanjem sedanjega stanja? 

Arhitektura ZA kakovostno starost
torek, 21. 2. 2023, ob 17. uri 
Mojca Gužič Trplan
Gregor Trplan
Meta Kutin
Študentki: Maja Cvelbar, Tjaša Čakš

Arhitektura ZA srečno otroštvo
torek, 7. 3. 2023, ob 17. uri 
Matjaž Bolčina
Ernest Milčinovič 
Denis Rovan
Aleš Žmavc
Študenti: Rožle Toš, Eva Hočevar, Nika Jeromel, Monika Golob, Danijel Ilijeski, Žan Pirman

Arhitektura ZA prenovo stanovanjskega fonda
torek, 14. 3. 2023, ob 17. uri 
Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Klara Bohinc, Andraž Keršič
Jernej Girandon
Študenti: Seminarji Glažar / Perović / Žnidaršič
 

Okrogla miza: Gentrifikacija
torek, 21. 3. 2023, ob 17. uri
Z debato želimo pojav gentrifikacije iz splošnega ter včasih površnega in moralizatorskega (in zato neoprijemljivega) pojavljanja besede v javnosti prestaviti »na zemljo« – kako se kaže v naših mestih, še posebej v Ljubljani, kaj se lahko naučimo od drugih mest, kako se ji je mogoče upirati ter kdaj in kako bi jo bilo treba znati usmerjati oziroma kako regulirati področja urejanja mest, na katera vpliva; da je skratka ne bi jemali kot »naravni pojav« ali samoumevno dejstvo. Dodaten izziv bo tudi premislek, kako se stroka odziva na izziv gentrifikacije; obkroženi bomo s predstavitvami številnih projektov na razstavi, ki so bolj ali manj reprezentativen prerez projektantske aktivnosti zadnjih dveh let pri nas. 
Gostje: Breda Bizjak, dr. Pavel Gantar, Anja Planišček, Urška Kristina Škerl, Rok Žnidaršič

Katalog pregledne razstave članov Društva arhitektov Ljubljana ARHITEKTURA INVENTURA je na voljo pri recepciji Cankarjevega doma (ob vhodu v Galerijo CD) in Informacijskem središču (blagajni) CD v podhodu Maxija ter v spletni trgovini CD .
Cena: 20 EUR

Z namenom promocije lesa in lesnih izdelkov Društvo za zaščito lesa Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – Direktorat za lesarstvo, Javna agencija SPIRIT Slovenija, BF - Oddelek za lesarstvo ter Svet za les v sodelovanju s Cankarjevim domom že petnajsto leto zapored organizirajo prireditev Čar lesa. Ob strokovnih srečanjih, posvetih in predstavitvah bo v osredju promocijska razstava lesnih izdelkov v Veliki sprejemni dvorani.

Izdelki iz lesa največ prispevajo k znižanju emisije (vplivajo kot ponor) ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, kar je bistveno za obvladovanje podnebnih sprememb in varovanje okolja. Zato je les kot biomaterial v ospredju ekonomske politike EU, ki bo v naslednjih letih ciljno vzpodbujala »zeleno« lokalno gospodarstvo.

Kako graditi trajnost v prostoru?
Če so značilnosti in specifike lokalnega prostora in okolja nekdaj posredno narekovale principe gradnje, izbor materialov in njihove obdelave, se z razmahom sodobnih tehnologij iz "enačbe" izloča pomen lokalnosti. Razmah sobnega načrtovanja mest in gradnje objektov tako v veliki meri zanemarja lokalnost ter obenem izdatno obremenjuje okolje. V obdobju ko zavedanje o (s)odgovornosti do okolja ponotranjamo, se nove rešitve ustvarjajo tudi na področju arhitekture in prostora. Odražajo se v novih načrtovalskih praksah, arhitekturnih zasnovah, izborih materialov, v trendu sodobnih pristopov k obnovam, gradnji prilagodljivih ter odpornih stavb.

Razstava Arhitektura inventura je tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane. Letošnja, enajsta po vrsti bo predstavila prerez snovanja članov Društva v zadnjih dveh letih. Na razstavi bo več kot 150 avtorjev pokazalo 143  arhitekturnih in 13 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. 

Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi, saj je Društvo arhitektov Ljubljane, ki predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije, k sodelovanju ponovno povabilo tudi arhitekte iz ostalih slovenskih društev ter gostujoče projekte članov Zveze društev arhitektov Hrvaške in izbralo trinajst projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

Ob prejšnji inventuri smo se spraševali, kaj pomeni odporna arhitektura. Od prejšnje razstave, leta 2021, se je svet spremenil, s tem pa tudi arhitektura in njena vprašanja. Od arhitekture se zahteva vedno več, ne samo, da je odporna, temveč da se dejavno vključi v ustvarjanje sveta in družbe za prihodnost. Z vrsto predavanj in okroglo mizo ob razstavi Arhitektura inventura 2023 raziskujemo arhitekturo, ki je ZA: ki je družbeno zavedna, spodbudna in proaktivna, trajnostna. Arhitekturo, ki ni "trajnostna" le v izračunani energetski bilanci v trenutku tehničnega prevzema, temveč je proaktivna v vseh korakih svojega nastanka, življenja in konca. Njena angažiranost se kaže v njenem programu, načinu dela avtorjev, z materiali in obliko, z daljnosežnim razmislekom o funkciji, pri izvoru materialov, iz katerih je zgrajena, v sozvočju z naravo, v urbanizmu, prilagodljivosti, odpornosti, možnosti odstranitve in reciklaže. 

Kakšna je torej arhitektura, ki predvideva, ne le odgovarja, ki snuje boljšo, bolj trajnostno prihodnost, in ne le ščiti pred poslabšanjem sedanjega stanja? 

V času razstave bodo ob razstavnem prostoru potekala predavanja in okrogla miza s skupnim naslovom Arhitektura ZA.
Več o posameznih dogodkih >> 

 

Katalog pregledne razstave članov Društva arhitektov Ljubljana ARHITEKTURA INVENTURA je na voljo pri recepciji Cankarjevega doma (ob vhodu v Galerijo CD) in Informacijskem središču (blagajni) CD v podhodu Maxija ter v spletni trgovini CD .
Cena: 20 EUR
 

Japonska leži na potresno najnevarnejšem območju Zemlje. Gradnja hiš in arhitekture je zato tesno povezana s protipotresno gradnjo. Ali veš, zakaj se nekatere hiše med potresom porušijo, druge pa ne? Kaj vse vpliva na trdnost hiše? Kaj hiši zagotavlja trdnost in kaj jo slabi? So lesene hiše trdnejše od opečnatih? Gradili bomo maketi dveh hiš, simulirali potres in ugotavljali, zakaj se nekatere hiše podrejo prej, nekatere pozneje, nekatere pa ostanejo nepoškodovane. Spoznali bomo konstrukcijo hiše in raziskovali načine za doseganje večje trdnosti.

Papir je čudovit izum. Danes ga največkrat uporabljamo za pisanje, risanje, zavijanje. Je okolju prijazen material, ki ga pridobivamo iz dreves. Lahko ga tudi večkrat recikliramo in ponovno uporabimo. Shigeru Ban je mednarodno nagrajen japonski arhitekt, ki pri svojem delu rad uporablja papir in ga preizkuša. Po njegovem navdihu bomo tudi mi skušali zgraditi papirnat paviljon, v katerem si bomo potem pripravili čaj in se spočili.

Poleti 2022 bo v Cankarjevem domu na ogled postavljena potujoča razstava Japonske fundacije, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Sloveniji ter Centrom arhitekture Slovenije.

Japonska fundacija je bila ustanovljena leta 1972 z namenom spodbujanja mednarodnega razumevanja skozi kulturno izmenjavo in v okviru svojih dejavnosti redno organizira tudi potujoče razstave, ki gostujejo na tujem. 

Potujoča razstava Grajeno okolje: alternativni vodnik po Japonskem s fotografijo, besedili in videoposnetki predstavi skupno osemdeset stavb, gradbenih projektov in krajin. Časovno se razgrinja od poznega 19. stoletja do danes, geografsko pa vključuje vsaj eno prvino vsake od 47 japonskih prefektur. Razstavo so zasnovali trije kustosi - arhitekturni zgodovinar, oblikovalec krajine in umetnostni kustos – in jo oblikovali z namenom zagotavljanja globljega razumevanja japonske zgodovine, okolja in kulture.

Zlasti v luči kako naravni pojavi in geografske razmere vplivajo na zasnovo in oblikovanje arhitekture in prostora se razstava v program Cankarjevega doma vsebinsko umešča kot  napovednik osrednje razstave v sezoni 2022/23 - velike naravoslovne razstave  V vrtincu sprememb (v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije). Tematikam razstave – nenehno spreminjanje narave in življenja, človekov vpliv na okolje in trajnostnemu razvoju – bodo v prihajajoči sezoni posvečene tudi druge razstave in vsebine.

Kuratorji razstave:
Shunsuke Kurakata (izredni profesor, Mestna univerza v Osaki) - Premisleki ob obisku sodobnih stavb: »Zakaj sodobne zgradbe? Razkrivajo širšo paleto človeškega potenciala kot stavbe prejšnjih zgodovinskih obdobij. Šele ob vstopu v moderno dobo so ljudje začeli zavestno razmišljati o tem, kaj notranjost ločuje od zunanjosti. Prav tako je funkcionalna kakovost zgradb, ki vpliva tako na njihovo notranjščino kot zunanjščino, postala neločljivo povezana s človeškim posegom.«

Satoshi Hachima (redni profesor, Inštitut za tehnologijo, Čiba) - Regionalno razumevanje, utemeljeno v izkušanju infrastrukture: »Eno od splošnih pravil pri opazovanju krajine je, da k njej pristopimo s širšega vidika kot dela celostne geografije Japonske. S tem se zavemo, da gre za deželo številnih gora, z obiljem blago valovite pokrajine, ki se čez dolgo otočje razteza od severa proti jugu, da ima večina območij milo, vlažno podnebje s spreminjajočimi se letnimi časi. Še pomembnejše dejstvo je, da pogosto utrpi naravne nesreče, različne ujme, kot so potresi, vulkanski izbruhi, cunamiji, tajfuni, hudi nalivi, močno sneženje, poplave in plazovi. Drugače rečeno, Japonska se kot država nikoli ne bi uspešno razvila brez umetne melioracije in intenzivnega izkoristka omejene danosti ravnin, na katerih lahko nastanejo mesta, ter spoprijemanja s stalno nevarnostjo naravnih nesreč.«

Kenjiro Hosaka (kustos, Narodni muzej moderne umetnosti, Tokio) - Pomen grajenega okolja v turizmu 21. stoletja: »Grajena okolja so prostori, ki nastanejo, ko določene poseljene kraje obravnavamo kohezivno tako v smislu časa kot prostora. Naj povem natančneje: časovni razpon lahko obsega od enega do desetih ali celo stotih let. Prostor lahko zajema hišo, zgradbo, park ali polje. V okviru grajenega okolja se ta »priročnik« osredotoča na prostore, globoko povezane z Japonsko kot narodom in njegovim ozemljem.«

Otroški delavnici ob razstavi

16. 8. 2022 ob 17. uri
Zgradimo papirnati paviljon (od 6. do 13. leta)
Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma, vstop prost

19. 8. 2022 ob 17. uri 
Potres (od 8. do 13. leta)
Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma, vstop prost

Delavnici bo izvedel Center arhitekture Slovenije, program Igriva arhitektura, in bosta v slovenskem jeziku.
 

RDEČA RAKETA …and cannot reach the silence (… in ne moremo doseči tišine)
Ventil Records 2021 & Mamka Records Special Editions 2022

Na povabilo založbe MAMKA RECORDS so naslovnico vinilne plošče različni umetniki modificirali, prerisali, preslikali in lastnoročno obdelali ter ustvarili več manjših posebnih izdaj. Avtorji predstavljenih del: Buba Čvorić (NET), Martin Egger (A), Karin Fissltaler (A), Birgit Kellner (A), Marta Navaridas (SP/A), Maja Osojnik (SLO/A), RUIN (A), Leonie Spitzer (A), Robin Tomens (VB)

Boštjan Gombač, različni inštrumenti; Sašo Vollmaier, klavir

Nenavadna kombinacija ustvarjalcev, ki sta svoje sodelovanje začrtala na koncertu iz cikla 1na1 (SiTi teater). Na Jazz festivalu Ljubljana bosta delila svoje izkušnje z otroki ter jim tako približala svoj pogled na glasbo in improvizacijo skozi različne glasbene žanre.

Ob svetovnem dnevu čebel in enajstem letu mestnega čebelarstva na strehi Cankarjevega doma v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije v Veliki sprejemni dvorani predstavljamo  3D-kranjico, fizični model čebele delavke Apis mellifera carnica, slovenske avtohtone kranjske čebele.

Izdelan je s 3D-tiskom in ima več kot 90-odstotno morfološko podobnost z resnično čebelo delavko. Za osnovo je služila prava kranjska čebela, do mikrona natančno slikana z Micro CT napravo. Maketa je izdelana v razmerju 100 : 1 in v dolžino meri 170 cm. Model združuje gibljive dele čebeljega telesa, devet animacij v slovenskem in angleškem jeziku.

Model je nastal ob slovenskem predsedovanju Svetu EU-ja, nato pa odpotoval še na svetovno razstavo Expo v Dubaj, kjer je vzbudil izjemno pozornost – v slovenskem paviljonu si ga je ogledalo skoraj miljon ljudi. Z razstave v Dubaju je orjaški model kranjske čebele pripotoval v Cankarjev dom, kjer je v Veliki sprejmni dvorani prvič na ogled v Sloveniji.

Projekt je v celoti slovenski: 3D-kranjica je plod slovenskega znanja, pri izvedbi je Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) sodelovala s slovenskim podjetjem Intri d.o.o. in oblikovalko Nino Oman. Za pobudo, idejno zasnovo in realizacijo projekta 3D-kranjice je zaslužen Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), vodja projekta pri ČZS je Marko Borko. Koncept in izvedbo je usmerjala ČZS, prof. dr. Janko Božič z Biotehniške fakultete pa je bil na voljo za strokovno pomoč. Strokovna recenzija animacij: dr. Andreja Kandolf Borovšak, dr. Peter Kozmus, dr. Nataša Lilek in Tomaž Samec.

3D-kranjica je financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu.

Čebele so opraševalke večine rastlin ter pomemben člen naravnega ravnovesja in obstoja življenja na Zemlji.

Na strehi Cankarjevega doma sobivajo s kulturo že enajst let in tako smo med prvimi mestnimi čebelarji v Sloveniji. Cankarjev med je visoke kakovosti s certifikatom Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Cankarjev dom je član Čebelje poti v Ljubljani, ki jo je leta 2015 zasnovala ter jo danes vodi in nadgrajuje Mestna občina Ljubljana.   Več o urbanem čebelarstvu v Cankarjevem domu >>