Z likovnimi, fotografskimi, stripovskimi in video deli razstavljajo dijaki srednjih šol iz vse Slovenije po izboru selektorjev: iz likovne umetnosti Boris Beja, iz fotografije Jan Babnik in Nataša Ilec, Bogataj, video dela pa je izbirala Veronika Zakonjšek.   

Odprtje razstave bo v ponedeljek, 7. aprila 2025, ob 15. uri v Veliki sprejemni dvorani. 
 

Današnje predavanje Sodobno samograditeljstvo zaradi bolezni odpade. Nadomestni termin bo v petek, 11. 3., ob 18. uri.

Prostor je omejena, nepovratna dobina. Z vsakim posegom vanj spreminjamo tudi njegov kontekst, ekosisteme, način uporabe in prihodnje potenciale. Kot arhitekti smo po eni strani zavezani k varovanju javnega prostora ter podobe grajene in naravne krajine, k smiselnemu ohranjanju obstoječega in kontinuiteti tehnološkega znanja o gradnji. Po drugi strani pa si prizadevamo tudi za premišljeno pozidavo prostora, gostitev mest in naselij, razvoj novih tehnologij gradnje ter ustvarjanje prostorov, ki omogočajo sodobno bivanje in uporabo. Odgovornost do minulega, sedanjega in prihodnjega se ne izključuje. Kako danes razumemo arhitektovo odgovornost? Katere vrednote so še posebej pomembne za okolje, v katerem delujemo kot arhitekti? Kaj pomeni odgovornost v arhitekturi in na katera področja delovanja posega? Razstava Arhitektura inventura bo ob dvoletnem pregledu aktivnosti članov Društva arhitektov Ljubljana spodbudila refleksijo o odgovornosti arhitekture do prostora.

Arhitektura inventura je tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane. Letošnja, dvanajsta po vrsti, bo predstavila prerez snovanja članov Društva v zadnjih dveh letih. Na razstavi bo več kot sto avtorjev pokazalo 117 arhitekturnih in 8 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. 

Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi, saj je Društvo arhitektov Ljubljane, ki predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije, k sodelovanju ponovno povabilo tudi arhitekte iz drugih slovenskih društev ter gostujoče projekte natečaja Europan Celje in izbralo osem projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

Med razstavo bodo ob razstavnem prostoru potekala arhitekturna predavanja in okrogle mize pod skupnim naslovom Nova torišča.

Spremljevalni program je pripravila in vodi Ajda Bračič.

Sodobno samograditeljstvo
Petek, 11. 3. 2025, ob 18. uri
Anja Trobec
Vid de Gleria; STRIP Lab
Jernej Markelj; AaJM+

Stanovanja, soseske
Sreda, 5. 3. 2025, ob 17. uri
Boris Matić; Scapelab
Aleksander Lužnik; NAVA Arhitekti
Boštjan Vuga; Sadar+Vuga

Arhitekturne preobrazbe
Sreda, 12. 3. 2025, ob 17. uri
Maruša Zorec, Arrea arhitektura
Matej Gašperič, Biro Gašperič
Matjaž Bolčina, ARP studio
Študenti: Maja Julijana Šket, Matic Hlede, Petra Zoubek

V torek, 20. avgusta, bodo razstave v Cankarjevem domu odprte do 18. ure. 


Razstava bo obiskovalca popeljala skozi umetnikovo burno življenje, zaznamovano tako z ustvarjalnostjo kakor pozneje z norostjo. Izpostavila bo njegovo najbolj znano koreografsko delo Posvetitev pomladi s praizvedbo 29. maja 1913 v pariškem Gledališču Elizejskih poljan na avantgardno glasbo skladatelja Igorja Stravinskega. Uprizoritev je izzvala buren odziv občinstva, a vendar sprožila tudi ustvarjalni val, ki se še danes odraža v številnih koreografskih metamorfozah. Posvetitev pomladi je tudi v našem prostoru odzvanjala v snovanju številnih priznanih koreografov vse do zadnjih del Edwarda Cluga, Renata Zanelle in Matjaža Fariča, ki je na to temo ustvaril celo lutkovni balet. Predstava Zadnji ples Nižinskega v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča (sezona 2010/11) je bila zelo odmevna tudi v tujini.

Tradicionalni festival dijaškega ustvarjanja je v okviru spodbujanja ustvarjalnosti in ustvarjanja prostora za izražanje namenjen prikazu gledališke, plesne, literarne, likovne, fotografske in video ustvarjalnosti dijakov iz vse Slovenije. Je prostor srečevanja mladih z različnimi umetniškimi izrazi, stališči in idejami, ki jih druži želja po ustvarjalnosti. Njihova dela ocenijo in izberejo selektorji, priznani strokovnjaki z različnih področij umetnosti. Letos je dela dijakov iz likovne umetnosti izbiral Boris Beja, iz fotografije Miha Colner,  video dela pa je izbiral Gorazd Trušnovec.   

Odpiralni čas:
od ponedeljka do petka  (17.00–20.00)
sobota in nedelja (11.00–20.00)


Ilustratorski kot potuje in predstavlja ter v nakup ponuja izvirna dela slovenskih ilustratork in ilustratorjev. ilustracija je krasno darilo, ki se v raznolikih barvah, oblikah in formatih poda številnim prostorom in priložnostim, z nakupom pa podpiramo domačo ustvarjalnost.

Tokrat predstavljamo ilustracije domačih ustvarjalcev in ustvarjalk, ki so v knjigah doma in po svetu izšle v zadnjih letih. Ob ilustracijah lahko prelistate in kupite tudi knjige, v katerih so izšle.


Sodelujoči avtorji in avtorice:
Zvonko Čoh /  Marta Bartolj / Tina Dobrajc / Jelka Godec Schmidt / Miha Ha / Anka Kočevar / Maja Kastelic / Dora Kaštrun? / Ana Maraž / Matija Medved / Lila Prap / Alenka Sottler / Hana Stupica / Igor Šinkovec / Peter Škerl / Gorazd Vahen / Huiqin Wang / Maša P. Žmitek

Spremljevalni program: 2 vikend delavnici ilustracije za otroke (7+)

SOB, 16. december ob 11.00-13.00
Delavnica znanstvene ilustracije z Mašo P. Žmitek 

NED, 17. decembra ob 11.00 -13.00
Delavnica ilustracije z Lilo Prap

Delavnici sta brezplačni, prijave do zapolnitev mest sprejemamo na stiki@cd-cc.si.
 

Zadnje vodstvo po razstavi bo v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob 17. uri v Veliki sprejemni dvorani CD.
Po razstavi bo vodil arhitekt razstave Aleksander S. Ostan.

Koncept razstave v ospredje postavlja ustvarjalni svet arhitekta Ravnikarja skozi skice v lastništvu arhitektovih dedičev, ki vsebujejo tako motive nastajanja Cankarjevega doma kakor tudi domišljijske motive in pejsaže. Izbrana vsebina omenjenih skic bo zaživela v novi obliki, odtisnjena na tkanino in obešena na strop Velike sprejemne dvorane, s čimer bodo ustvarjalci na domiseln način ustvarili nov prostor, ki bo obiskovalca popeljal v ustvarjalni svet človeka, ki je pustil neizbrisljiv odtis v arhitekturnem tkivu slovenskega naroda. 

V letu, ko se spominjamo tridesete obletnice smrti enega največjih plesalcev, koreografov in baletnih umetnikov vseh časov, se bomo v sklopu prvega mednarodnega baletnega festivala v Sloveniji poklonili Rudolfu Nurejevu z veliko razstavo del, ki bodo obiskovalca popeljala skozi nekatere slikovite trenutke z njegove izjemno uspešne poti. Razstavljeni predmeti – kostumi in še ne objavljene fotografije francoske fotografinje Francette Levieux – so del zbirke v lasti plesalca Charlesa Juda, nekdanjega prvaka pariškega baleta, ki je svojčas plesal s slavnim Nurejevom. Zbirka skrbno zasnovanih kratkih, bogato okrašenih suknjičev sodi v del kostumografije, ki je bil za slavnega plesalca značilen in mu je ta namenjal posebno pozornost. Vanje oblečen je odplesal vloge v baletnih klasikah, kot so Labodje jezero, Giselle in Don Kihot. Fotografije Francette Levieux bodo prikazale odrske trenutke slavnega plesalca, ki jih je v svoj objektiv ujela fotografinja. Razstava, ki bo pospremila izvedbo prvega mednarodnega baletnega festivala, bo počastila pokojnega umetnika ter slovenski javnosti ponudila vpogled v njegovo življenje in delo, ki še danes navdihuje baletne plesalce po vsem svetu.

Društvo arhitektov Ljubljana z vrsto predavanj in okroglo mizo ob razstavi Arhitektura inventura 2023 raziskuje arhitekturo, ki je ZA: ki je družbeno zavedna, spodbudna in proaktivna, trajnostna. Arhitekturo, ki ni »trajnostna« le v izračunani energetski bilanci v trenutku tehničnega prevzema, temveč je proaktivna v vseh korakih svojega nastanka, življenja in konca. Njena angažiranost se kaže v njenem programu, načinu dela avtorjev, z materiali in obliko, z daljnosežnim razmislekom o funkciji, pri izvoru materialov, iz katerih je zgrajena, v sozvočju z naravo, v urbanizmu, prilagodljivosti, odpornosti, možnosti odstranitve in reciklaže. 

Kakšna je torej arhitektura, ki predvideva, ne le odgovarja, ki snuje boljšo, bolj trajnostno prihodnost in ne le ščiti pred poslabšanjem sedanjega stanja? 

Arhitektura ZA kakovostno starost
torek, 21. 2. 2023, ob 17. uri 
Mojca Gužič Trplan
Gregor Trplan
Meta Kutin
Študentki: Maja Cvelbar, Tjaša Čakš

Arhitektura ZA srečno otroštvo
torek, 7. 3. 2023, ob 17. uri 
Matjaž Bolčina
Ernest Milčinovič 
Denis Rovan
Aleš Žmavc
Študenti: Rožle Toš, Eva Hočevar, Nika Jeromel, Monika Golob, Danijel Ilijeski, Žan Pirman

Arhitektura ZA prenovo stanovanjskega fonda
torek, 14. 3. 2023, ob 17. uri 
Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Klara Bohinc, Andraž Keršič
Jernej Girandon
Študenti: Seminarji Glažar / Perović / Žnidaršič
 

Okrogla miza: Gentrifikacija
torek, 21. 3. 2023, ob 17. uri
Z debato želimo pojav gentrifikacije iz splošnega ter včasih površnega in moralizatorskega (in zato neoprijemljivega) pojavljanja besede v javnosti prestaviti »na zemljo« – kako se kaže v naših mestih, še posebej v Ljubljani, kaj se lahko naučimo od drugih mest, kako se ji je mogoče upirati ter kdaj in kako bi jo bilo treba znati usmerjati oziroma kako regulirati področja urejanja mest, na katera vpliva; da je skratka ne bi jemali kot »naravni pojav« ali samoumevno dejstvo. Dodaten izziv bo tudi premislek, kako se stroka odziva na izziv gentrifikacije; obkroženi bomo s predstavitvami številnih projektov na razstavi, ki so bolj ali manj reprezentativen prerez projektantske aktivnosti zadnjih dveh let pri nas. 
Gostje: Breda Bizjak, dr. Pavel Gantar, Anja Planišček, Urška Kristina Škerl, Rok Žnidaršič

Katalog pregledne razstave članov Društva arhitektov Ljubljana ARHITEKTURA INVENTURA je na voljo pri recepciji Cankarjevega doma (ob vhodu v Galerijo CD) in Informacijskem središču (blagajni) CD v podhodu Maxija ter v spletni trgovini CD .
Cena: 20 EUR

Z namenom promocije lesa in lesnih izdelkov Društvo za zaščito lesa Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – Direktorat za lesarstvo, Javna agencija SPIRIT Slovenija, BF - Oddelek za lesarstvo ter Svet za les v sodelovanju s Cankarjevim domom že petnajsto leto zapored organizirajo prireditev Čar lesa. Ob strokovnih srečanjih, posvetih in predstavitvah bo v osredju promocijska razstava lesnih izdelkov v Veliki sprejemni dvorani.

Izdelki iz lesa največ prispevajo k znižanju emisije (vplivajo kot ponor) ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, kar je bistveno za obvladovanje podnebnih sprememb in varovanje okolja. Zato je les kot biomaterial v ospredju ekonomske politike EU, ki bo v naslednjih letih ciljno vzpodbujala »zeleno« lokalno gospodarstvo.