Okrogla miza na temo arhitekturne fotografije v organizaciji Društva arhitektov Ljubljane bo potekala kot spremljevalni program razstave Sosedske sorodnosti/Le Affinità di confine/Border Affinities. Razprava izhaja iz aktualnega položaja arhitekturne fotografije, ki je danes razpeta med dokumentacijo zgrajene arhitekture, digitalnimi vizualizacijami ter pomanjkanjem sistematičnega arhiviranja fotografskih fondov.

Dogodek bo odprl vprašanja o tem, kaj je temeljna naloga arhitekturne fotografije: ali gre predvsem za reprezentacijo, interpretacijo ali kritično refleksijo prostora? Kakšno vlogo ima fotografija pri vzpostavljanju kanona sodobne arhitekture in kako vpliva na njeno zgodovinsko razumevanje? Fotografija arhitekture daje vidnost aktualnim prostorskim praksam in jim podeljuje legitimnost, hkrati pa lahko z izborom kadra, svetlobe in konteksta ustvarja parcialne ali celo zavajajoče podobe posameznih obdobij.

Razprava bo tako naslovila tudi vprašanja avtorstva, razmerja med arhitektom in fotografom, vpliva medijev in družbenih omrežij na produkcijo podob ter problematiko dolgoročnega hranjenja in dostopnosti arhivov arhitekturne fotografije. Poseben poudarek bo namenjen odgovornosti institucij in strokovnih platform pri vzpostavljanju sistematičnih zbirk, ki bodo omogočale prihodnje raziskave in kritično branje prostora.

Gostje: 
Miran Kambič, arhitekturni fotograf
Je arhitekt in arhitekturni fotograf, ki sistematično dokumentira sodobno in historično arhitekturo doma in v tujini. Njegove fotografije so objavljene v številnih strokovnih revijah ter uporabljene na razstavah, v knjigah in katalogih.

Jana Jocif, arhitekturna fotografinja
Je po izobrazbi arhitektka in po poklicu fotografinja, ki velik del svojega opusa posveča arhitekturi in kulturni dediščini ter redno sodeluje s strokovnimi publikacijami. Njeno delo raziskuje odnos med fotografijo, spominom in minljivostjo prostora.

Urban Petranovič, arhitekt, arhitekturni vizualizator ter fotograf
Je soustanovitelj biroja Arhitekti Počivašek Petranovič, kjer deluje kot projektant, arhitekturni vizualizator in fotograf. Njegove arhitekturne vizualizacije ustvarja za številne biroje doma in v tujini, delo biroja pa je prepoznano tudi v mednarodnem prostoru.

Tadej Bolta, arhitekt in arhitekturni ter reportažni fotograf
Je arhitekt, ki poleg projektiranja deluje na področju arhitekturne in reportažne fotografije, pri čemer ga posebej zanima dokumentiranje prostora skozi izkušnjo potovanja, krajine in vsakdanje rabe. Njegovo delo povezuje arhitekturo, raziskovanje prostora in terensko izkušnjo, kar se odraža v vizualnih pripovedih o grajenem okolju v različnih kulturnih kontekstih.

Lenka Kavčič, arhitektka, kuratorka in direktorica Odprtih hiš Slovenije
Je arhitektka z izkušnjami na področju kuratorstva, prostorske politike in vodenja arhitekturno-kulturnih programov, ustanoviteljica zavoda AFRONT ter direktorica festivala Odprte hiše Slovenije, ki sistematično promovira sodobno slovensko arhitekturo. Delovala je tudi kot državna sekretarka na Ministrstvu za naravne vire in prostor ter kot gostujoča profesorica na Politecnico di Milano.

Maja Vardjan, kustosinja in direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
je arhitetka in kustosinja, ki v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje od leta 2013 raziskuje slovensko arhitekturno in oblikovalsko dediščino ter sodobne ustvarjalne prakse. Leta 2024 je bila imenovana za direktorico MAO, kjer razvija raziskovalne, razstavne in arhivske programe na področju arhitekture in oblikovanja.

Pogovor bo povezoval arhitekt Andraž Lorger.

Dve državi (Slovenija in Italija), dva fotografa (Miran Kambič in Roberto Conte) in dva kustosa (Luka Skansi in Paolo Nicoloso) v razstavi Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo/Le affinità di confine. Architetture tra Friuli Venezia Giulia e Slovenia/Architecture between Friuli Venezia Giulia and Slovenia. 

Razstava Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo /Le affinità di confine. Architetture tra Friuli Venezia Giulia e Slovenia razkriva stoletni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo na način, ki ga do zdaj še nismo videli. S premišljeno zasnovanimi diptihi odkriva presenetljive vzporednice med mestoma, kulturama in narodoma, ki sta si bila vedno bližje, kot se zdi, ter odpira vprašanja o mejah v našem spominu, percepciji in skupnem kulturnem prostoru. Razstava prinaša osemdeset velikoformatnih fotografij, posnetih posebej za projekt, kar ji daje izjemno vizualno, raziskovalno in dokumentarno vrednost. Razstava raziskuje paralelizme, sorodnosti in razhajanja med arhitekturo v Sloveniji in Furlaniji - Julijski krajini v zadnjih sto petdesetih letih. Gre za projekt, ki prostor bere kot zgodovinski dokument, kulturno vezivo in živ medij naše identitete.

Ključno orodje pripovedi so diptihi – pari fotografij, ki prikazujejo po tipologiji, namenu ali času nastanka sorodne stavbe na obeh straneh meje. Na slovenski strani so predstavljeni ključni mejniki v slovenski arhitekturi, ki vključujejo tako dela Jožeta Plečnika, Edvarda Ravnikarja, Otona Jugovca in Borisa Podrecce kot tudi mlajših arhitektov, med drugimi birojev Arrea, Bevk Perović arhitekti, Dekleva Gregorič arhitekti, Ofis arhitekti ... Razstava odpira temeljna vprašanja o tem, kako lahko arhitekture, ki jih loči le nekaj deset ali sto kilometrov, odsevajo presenetljivo podobne kulturne ambicije, ter kako skozi svojo obliko razkrivajo politične in družbene ideologije posameznih obdobij. 

Razstava se sprašuje, kako se zgodovina prostora vtisne v njegovo urbanistično in arhitekturno tkivo ter kako te plasti časa še danes sooblikujejo naš pogled na regijo. Diptihi vzpostavljajo vizualni dialog med stavbami iz časa Avstro-Ogrske, arhitekturami med obema vojnama, objekti socialistične Jugoslavije ter povojno modernizacijo in preobrazbo regije, s čimer razstava ponuja širok in poglobljen pogled na razvoj prostora v zadnjem stoletju in pol.

Razstava Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo /Le affinità di confine. Architetture tra Friuli Venezia Giulia e Slovenia je bila od 3. julija do 30. novembra 2025 na ogled v Trstu, v Magazzino delle Idee (Skladišče idej), nastala pa je v okviru spremljevalnega programa GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica/Gorizia. Nova postavitev razstave v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo slovenski javnosti predstavila izjemno vizualno pripoved o skupni arhitekturni in kulturni zgodovini dveh dežel, dveh narodov in dveh sosednjih kulturnih prostorov. 

Sponzorji in partnerji

Ob razstavi Čar lesa 2025, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani na ogled od 5. maja popoldne do 11. maja 2025, bo prof. dr. Franc Pohleven izvedel predavanja z naslovom Okoljski vidiki predelave in rabe lesa. Po predavanju bo poslušalce vodil po razstavi.

Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.

Franc Pohleven je upokojeni zaslužni redni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Najprej je raziskoval mikorizo, po letu 1990 pa preučuje lesne škodljivce (lesne glive in insekte) ter razvija okolju prijazne postopke in sredstva zaščite lesa, zlasti predmetov ter objektov kulturnozgodovinske dediščine in biotehnologijo višjih gliv. S teh področij je v Sloveniji organiziral štiri mednarodne znanstvene kongrese. Bil je vodja Slovenske gozdno lesne tehnološke platforme (SGLTP), v okviru EU pa član odbora Forest-Based Sector Technology Platform. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil predsednik Sveta za gozdno-lesno verigo, na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pa član delovne skupine Gozd-les. Je izredni član Inženirske akademije Slovenije (IAS).

V številnih nacionalnih, COST, bilateralnih in drugih mednarodnih projektih je tesno sodeloval z znanstvenimi inštitucijami doma (IJŠ, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, UM) in v tujini – z Imperial College v Londonu, Technische Universität na Dunaju in Bundesforschungs-anstalt für Forst- und Holzwirtschaft v Hamburgu, s področja konservatorstva in biotehnologije pa z Metropolitanskim muzejem v New Yorku in s Smithsonian muzejem v Washingtonu. Na področju gojenja užitnih in zdravilnih gliv je z bilateralnimi projekti sodeloval z Edible Mushroom Institute v Šanghaju. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov ter soavtor več patentov, od katerih sta dva prešla v industrijsko proizvodnjo.

Že vrsto let se prostovoljno zavzema za popularizacijo predelave in rabe lesa za izdelke ter objekte. Od leta 2009 v Cankarjevem domu in po Sloveniji organizira razstave ter prireditev Čar lesa, katerih namen je ozaveščati javnost o pomenu lesa za obvladovanje podnebnih sprememb, varovanju okolja in zdravja ljudi. Predlagal je, da se 13. maj razglasi za Mednarodni dan lesa.
 

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) vabi na razstavo O!, predstavitev izjemnih zaključnih del študentk in študentov UL ALUO, ki so na Oddelku za oblikovanje vizualnih komunikacij ter Oddelku za industrijsko in unikatno oblikovanje nastala v zadnjih desetih letih. Na razstavi bo prvič predstavljena tudi publikacija Bombon: Ob 40. obletnici visokošolskega oblikovanja na UL ALUO.

Odprtje bo v torek, 20. maja 2025, ob 18.00, v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma.

Knjiga in razstavni dogodek sta del praznovanja ob počastitvi dveh jubilejev: 40. obletnice visokošolskega izobraževanja na področju oblikovanja na UL ALUO in 80. obletnice delovanja UL ALUO.

Vljudno vabljene_i!


Več o razstavi
Pri projektu O! so skupaj z ekipo UL ALUO sodelovali robot kot precizen ukrivljevalec in varilec razstavnih konstrukcij ter sviloprejke, subtilne, vztrajne graditeljice. Skupaj so tvorili nenavadno zavezništvo, v katerem biologija, tehnologija in oblikovanje dihajo kot eno. S pomočjo svetlobe in toplote sviloprejke tkejo niti v nove strukture, medtem ko robot uravnava pogoje zapredanja in človek snuje vizijo. To ni več le proizvodnja – je živi organizem ustvarjanja, v katerem naravno in umetno sodelujeta v popolni, a časovni in v rezultatu nepredvidljivi harmoniji. Tako izzivalno, neznačilno za današnji, vse bolj iztirjeno predvidljivi čas. Biodesign tu ni prihodnost, je vznemirljiva sedanjost.

Razstava bo na ogled do 2. junija 2025.

Spremljevalni dogodek:
V ponedeljek, 2. junija, ob 17.00, vas vabimo na predstavitev knjige Bombon in pogovor z avtorji – v dvorani Lily Novy, CD.

Kolofon
O! | Razstava izjemnih zaključnih del študentk in študentov UL ALUO ob 40. obletnici visokošolskega oblikovanja
 
Koordinator: Boštjan Drinovec
Avtorice in avtorji del na razstavi in v publikaciji:
Iza Ambrožič Simončič, Mirjam Bešter, Eva Bevec, Žan Brezec, Zoja Čepin, Maruša Dolinar, Kristina Drnovšek, Bibi Erjavec, Žan Girandon, Pia Groleger, Brigita Gantar, Strahinja Jovanović, Julija Karas, Désirée Kolarec, Jakob Kolman, Jure Kralj, Liza Križnar, Črt Mate, Maruša Mazej, Matija Medved, Andrija Mihailović, Tjaša Mužina, Nik Erik Neubauer, Luka Pleskovič, Lana Požlep, Urška Preis, Lucija Rosc, Timotej Rosc, Sara Sešlar Naraks, Dorijan Šiško, Nejc Trampuž, Maša P. Žmitek
Sodelavke in sodelavci na projektu:
Dr. Rebeka Lucijana Berčič (Veterinarska fakulteta UL, P4-0092)
Listje murv in reja sviloprejk (instar 3 – 5): Valter Furlanič
Listje murv (instar 1 – 2): Valentin Lapanja Furlan
Evropski hibridi sviloprejk: Silvia Cappellozza, Consiglio per la Ricerca in Agricoltura e l’Analisi dell’Economia Agraria, Centro di Ricerca Agricoltura e Ambiente (CREA-AA), Padova, Italia
Pomoč pri delu s sviloprejkami: Miha Gorišek, Sara Mezgec, Gaber Repovž, Tim Zakotnik in Tarja Zupančič Danko (študenti UL ALUO)
Tehnična pomoč: Branko Anđel in David Kosi (UL ALUO)
Pomoč pri koordinaciji razstave: Kaia Grobovšek (študentka UL ALUO)
Besedila razstave: UL ALUO, mentorice in mentorji razstavljenih zaključnih del
Lektura in prevod: Jezikovna zadruga Soglasnik
Oblikovanje razstavne postavitve: Primož Jeza
Grafično oblikovanje razstave: Roman Ražman
Fotografije in ilustracije: avtorice in avtorji razstavljenih del
Video zapis: Lan Mohorič Bonča 
Tehnična pomoč in tehnična oprema: Cankarjev dom, Ljubljana
Izdelava razstavne konstrukcije: Koin d.o.o.
Osvetljava: Cankarjev dom, Ljubljana
Video in zvočni posnetki: AVM d.o.o. in Tim Zakotnik
Produkcija: UL ALUO, Veterinarska fakulteta (UL VF), PRIMOZJEZASTUDIO
Koprodukcija:
Cankarjev dom, Ljubljana
Katarina Hergouth, Cankarjev dom
Katja Ogrin, Cankarjev dom
Damjan Gorenjc, Cankarjev dom
Odnosi z javnostmi: Zvezdana Lazar (Cankarjev dom) in Sara Bešlin Vatovec (UL ALUO)
Organizacija razstave: UL ALUO
Razstava je rezultat velikega interdisciplinarnega projekta Univerze v Ljubljani z naslovom Nova evropska svila, podprtega v okviru razvojnega stebra financiranja (RSF), ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

 
II. Bombon: Ob 40. obletnici visokošolskega oblikovanja na UL ALUO
Izdala in založila: UL ALUO
Zanjo: Alen Ožbolt, dekan UL ALUO
Urednica: Špela Guček
Vodji projekta: Roman Ražman in Matej Stupica
Avtorice in avtorji besedil: Domen Fras, Špela Guček, Alen Ožbolt, Barbara Prinčič in mentorji magistrskih del
Lektura in prevod: Jezikovna zadruga Soglasnik
Konceptualna zasnova publikacije: Kaia Grobovšek, Špela Guček, Jan Hostnik, Aljaž Lavrič, Žiga Sever
Urednika fotografskega materiala: Kaia Grobovšek, Aljaž Lavrič
Ilustracije: Žiga Sever
Prelom in oblikovanje: Jan Hostnik
Mentorja uporabljenih črkovnih vrst: Domen Fras in Alja Herlah
Avtorice in avtorji uporabljenih črkovnih vrst: Zoja Čepin, Luka Džarić, Katarina Golouh, Gal Grobovšek, Jan Hostnik, Gabriel Klančar, Hana Klincov, Lenart Marovt, Luka Prelog, Juš Pustoslemšek 
Tisk: Matformat
Publikacija je sofinancirana v okviru založniške dejavnosti Institucionalnega stebra financiranja UL ALUO in iz tržnih sredstev Oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij UL ALUO.

Z likovnimi, fotografskimi, stripovskimi in video deli razstavljajo dijaki srednjih šol iz vse Slovenije po izboru selektorjev: iz likovne umetnosti Boris Beja, iz fotografije Jan Babnik in Nataša Ilec, Bogataj, video dela pa je izbirala Veronika Zakonjšek.   

Odprtje razstave bo v ponedeljek, 7. aprila 2025, ob 15. uri v Veliki sprejemni dvorani. 
 

Današnje predavanje Sodobno samograditeljstvo zaradi bolezni odpade. Nadomestni termin bo v petek, 11. 3., ob 18. uri.

Prostor je omejena, nepovratna dobina. Z vsakim posegom vanj spreminjamo tudi njegov kontekst, ekosisteme, način uporabe in prihodnje potenciale. Kot arhitekti smo po eni strani zavezani k varovanju javnega prostora ter podobe grajene in naravne krajine, k smiselnemu ohranjanju obstoječega in kontinuiteti tehnološkega znanja o gradnji. Po drugi strani pa si prizadevamo tudi za premišljeno pozidavo prostora, gostitev mest in naselij, razvoj novih tehnologij gradnje ter ustvarjanje prostorov, ki omogočajo sodobno bivanje in uporabo. Odgovornost do minulega, sedanjega in prihodnjega se ne izključuje. Kako danes razumemo arhitektovo odgovornost? Katere vrednote so še posebej pomembne za okolje, v katerem delujemo kot arhitekti? Kaj pomeni odgovornost v arhitekturi in na katera področja delovanja posega? Razstava Arhitektura inventura bo ob dvoletnem pregledu aktivnosti članov Društva arhitektov Ljubljana spodbudila refleksijo o odgovornosti arhitekture do prostora.

Arhitektura inventura je tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane. Letošnja, dvanajsta po vrsti, bo predstavila prerez snovanja članov Društva v zadnjih dveh letih. Na razstavi bo več kot sto avtorjev pokazalo 117 arhitekturnih in 8 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. 

Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi, saj je Društvo arhitektov Ljubljane, ki predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije, k sodelovanju ponovno povabilo tudi arhitekte iz drugih slovenskih društev ter gostujoče projekte natečaja Europan Celje in izbralo osem projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

Med razstavo bodo ob razstavnem prostoru potekala arhitekturna predavanja in okrogle mize pod skupnim naslovom Nova torišča.

Spremljevalni program je pripravila in vodi Ajda Bračič.

Sodobno samograditeljstvo
Petek, 11. 3. 2025, ob 18. uri
Anja Trobec
Vid de Gleria; STRIP Lab
Jernej Markelj; AaJM+

Stanovanja, soseske
Sreda, 5. 3. 2025, ob 17. uri
Boris Matić; Scapelab
Aleksander Lužnik; NAVA Arhitekti
Boštjan Vuga; Sadar+Vuga

Arhitekturne preobrazbe
Sreda, 12. 3. 2025, ob 17. uri
Maruša Zorec, Arrea arhitektura
Matej Gašperič, Biro Gašperič
Matjaž Bolčina, ARP studio
Študenti: Maja Julijana Šket, Matic Hlede, Petra Zoubek

V torek, 20. avgusta, bodo razstave v Cankarjevem domu odprte do 18. ure. 


Razstava bo obiskovalca popeljala skozi umetnikovo burno življenje, zaznamovano tako z ustvarjalnostjo kakor pozneje z norostjo. Izpostavila bo njegovo najbolj znano koreografsko delo Posvetitev pomladi s praizvedbo 29. maja 1913 v pariškem Gledališču Elizejskih poljan na avantgardno glasbo skladatelja Igorja Stravinskega. Uprizoritev je izzvala buren odziv občinstva, a vendar sprožila tudi ustvarjalni val, ki se še danes odraža v številnih koreografskih metamorfozah. Posvetitev pomladi je tudi v našem prostoru odzvanjala v snovanju številnih priznanih koreografov vse do zadnjih del Edwarda Cluga, Renata Zanelle in Matjaža Fariča, ki je na to temo ustvaril celo lutkovni balet. Predstava Zadnji ples Nižinskega v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča (sezona 2010/11) je bila zelo odmevna tudi v tujini.

Tradicionalni festival dijaškega ustvarjanja je v okviru spodbujanja ustvarjalnosti in ustvarjanja prostora za izražanje namenjen prikazu gledališke, plesne, literarne, likovne, fotografske in video ustvarjalnosti dijakov iz vse Slovenije. Je prostor srečevanja mladih z različnimi umetniškimi izrazi, stališči in idejami, ki jih druži želja po ustvarjalnosti. Njihova dela ocenijo in izberejo selektorji, priznani strokovnjaki z različnih področij umetnosti. Letos je dela dijakov iz likovne umetnosti izbiral Boris Beja, iz fotografije Miha Colner,  video dela pa je izbiral Gorazd Trušnovec.   

Odpiralni čas:
od ponedeljka do petka  (17.00–20.00)
sobota in nedelja (11.00–20.00)


Ilustratorski kot potuje in predstavlja ter v nakup ponuja izvirna dela slovenskih ilustratork in ilustratorjev. ilustracija je krasno darilo, ki se v raznolikih barvah, oblikah in formatih poda številnim prostorom in priložnostim, z nakupom pa podpiramo domačo ustvarjalnost.

Tokrat predstavljamo ilustracije domačih ustvarjalcev in ustvarjalk, ki so v knjigah doma in po svetu izšle v zadnjih letih. Ob ilustracijah lahko prelistate in kupite tudi knjige, v katerih so izšle.


Sodelujoči avtorji in avtorice:
Zvonko Čoh /  Marta Bartolj / Tina Dobrajc / Jelka Godec Schmidt / Miha Ha / Anka Kočevar / Maja Kastelic / Dora Kaštrun? / Ana Maraž / Matija Medved / Lila Prap / Alenka Sottler / Hana Stupica / Igor Šinkovec / Peter Škerl / Gorazd Vahen / Huiqin Wang / Maša P. Žmitek

Spremljevalni program: 2 vikend delavnici ilustracije za otroke (7+)

SOB, 16. december ob 11.00-13.00
Delavnica znanstvene ilustracije z Mašo P. Žmitek 

NED, 17. decembra ob 11.00 -13.00
Delavnica ilustracije z Lilo Prap

Delavnici sta brezplačni, prijave do zapolnitev mest sprejemamo na stiki@cd-cc.si.