Vabimo vas, da oddate ponudbo.

Kot profesionalni kongresni organizator (PCO) vam lahko ponudimo:

- priprava kandidature in drugih dokumentov za pridobitev srečanja

- organizacija dogodkov zunaj matične hiše doma in v tujini

- svetovanje pri upravljanju proračuna prireditve in / ali finančno vodenje v celoti, ki vključuje tudi predfinanciranje projekta

- pomoč pri pridobivanju virov financiranja (sponzorji)

- tehnična organizacija in izvedba prireditve

- trženje prireditve

- promocija prireditve in odnosi z javnostmi

- načrtovanje udeležbe in obveščanje udeležencev

- registracija udeležencev in hotelska namestitev udeležencev preko spleta in na mestu

- razpis ter zbiranje povzetkov in referatov na spletu, njihovo urejanje in oblikovanje

- uredništvo in tisk strokovnih publikacij oz. izdaj na različnih medijih

- organizacija in izvedba razstav

- najem tehnične opreme in raznovrstnih storitev, potrebnih za vrhunsko izvedbo prireditve

- izdelava, uredništvo spletne strani ter aplikacij za mobilnike, tablice ipd.

- organizacija prevozov in spremljevalnih turističnih storitev

- organizacija družabnega programa in gostinskih storitev

Zaupajte nam vaš dogodek, saj ga boste skupaj z nami, lahko izpeljali še boljše!

  1. Odlična lokacija v središču Ljubljane, dobra prepoznavnost
  2. Enostavna dostopnost: peš, mestni avtobus ali možnost parkiranja v neposredni bližini
  3. Le 25 minut z / do letališča
  4. V neposredni bližini je možna nastanitev za vsak žep, nahajamo pa se le streljaj do glavnih mestnih znamenitosti in reke Ljubljanice
  5. Na izbiro je 22 dvoran različnih dimenzij in namembnosti
  6. Idealno prizorišče tako za velike, srednje kot tudi manjše dogodke
  7. Sodobno okolje za srečanja, predavanja, seminarje, predstavitve …
  8. Prostor za strokovne in umetniške razstave, sejme, pogostitve (do 4.000 m2)
  9. Izjemen prostor za družabne in motivacijske prireditve, zabave
  10. Domicil strokovne ekipe za prirejanje dogodkov - profesionalnega kongresnega organizatorja
  11. Zagotavljamo upoštevanje mednarodnih standardov: edini slovenski član združenja IAPCO (Mednarodnega združenja profesionalnih kongresnih organizatorjev) in član ICCA (Mednarodno kongresno in prireditveno združenje)
  12. Zeleno in lokalno: to je naša zavezanost
  13. Pravo pogostitev boste lahko izbrali med tremi ponudniki
  14. Konkurenčne cene in visoka raven storitev

Razen uro pred prireditvami Festivala Ljubljana pri hostesni recepciji v I. preddverju

Vstopnice za razstavo James Nachtwey, so na voljo pred Galerijo CD, vhod s Prešernove ceste 10.

Informacije po T (01) 24 17 170 / 100

Pri spletnem nakupu vstopnic prek www.cd-cc.si obiskovalcem nudimo 5% popust.

Vstopnice za prireditve na voljo pri pooblaščenih prodajalcih:

  • Petrolovi servisi po Sloveniji
  • Festival Ljubljana
  • Kompasove poslovalnice po Sloveniji
  • Mholidays poslovalnice po Sloveniji
  • prodajna mreža mojekarte.si po Sloveniji
  • poslovalnice Last Minute Center, Alpetour, , Eventim
  • New sound (Trg maršala Tita 2, Matulji, Hrvaška)
  • La Multimedia (Soc. coop. ar. I, Via di Campo Marzio, 6, Trst, Italija)




Po preveč sušni sezoni leta 2012 in lanski preveč deževni, letos kaže, da bo bera medu čebel Cankarjevega doma spet razveseljivo dobra. Spomladanski pridelek je bil ponovno obilen; stočili smo namreč dobrih 50 kilogramov medu, kar je polovica povprečnega pridelka v letih, ko so bile vremenske razmere čebelam naklonjene. Torej upajmo še na enako dobro poletno sezono!

Trenutno imamo dvet čebeljih družin, od tega pet mladih “narejecev”, s katerimi smo preprečili rojenje in obenem nadomestili zimske izgube.
Prve štiri panje čebel smo na pobudo čebelarja in sodelavca Franca Petrovčiča, vodjo obratovanja in vzdrževanja v CD, namestili na eno strešnih teras aprila 2011 in s tem povzročili pravi val navdušenja za mestno oz. urbano čebelarstvo. Tako je bilo že lani ustanovljeno Društvo urbanih čebelarjev, v pripravi pa je tudi Čebelarska pot po Ljubljani.

Po preveč sušni sezoni leta 2012 in lanski preveč deževni, letos kaže, da bo bera medu čebel Cankarjevega doma spet razveseljivo dobra. Spomladanski pridelek je bil ponovno obilen; stočili smo namreč dobrih 50 kilogramov medu, kar je polovica povprečnega pridelka v letih, ko so bile vremenske razmere čebelam naklonjene. Torej upajmo še na enako dobro poletno sezono!

Trenutno imamo dvet čebeljih družin, od tega pet mladih “narejecev”, s katerimi smo preprečili rojenje in obenem nadomestili zimske izgube.
Prve štiri panje čebel smo na pobudo čebelarja in sodelavca Franca Petrovčiča, vodjo obratovanja in vzdrževanja v CD, namestili na eno strešnih teras aprila 2011 in s tem povzročili pravi val navdušenja za mestno oz. urbano čebelarstvo. Tako je bilo že lani ustanovljeno Društvo urbanih čebelarjev, v pripravi pa je tudi Čebelarska pot po Ljubljani.

TO, 23. junija, ob 20. uri

ORQUESTA BUENA VISTA SOCIAL CLUB ® ADIOS TOUR

Omara Portuondo, glas; Eliades Ochoa, glas, kitara; Guajiro Mirabal, trobenta; Barbarito Torres, glas; Jesus »Aguaje« Ramos, vodja orkestra, pozavna;

Papi Oviedo, strunsko glasbilo tres; Rolando Luna,klavir; Pedro Pablo, kontrabas; Andres Coayo,konga; Filiberto Sánchez,pavke; Alberto »La Noche«, bongo; trije trobentači pod vodstvom Luisa Allemanyja; Carlos Calunga, Idania Valdéz,glas

Koncert zasedbe Orquesta Buena Vista Social Club je razprodan.

Orquesta Buena Vista Social Club je nastal leta 1997 po izdaji albuma Buena Vista Social Club, ki je prejel nagrado grammy in se zavihtel na vrh lestvice najbolj priljubljenih plošč, današnja zasedba pa vsebuje tudi nekaj glasbenikov, ki jih lahko slišimo na zgodovinskem albumu in filmu.

Vendar je bil to šele začetek neverjetnega potovanja. Sledili so naslednji uspešni albumi, nove nagrade grammy in nabito poln urnik razprodanih gostovanj in koncertov z umetniki, kot so Ibrahim Ferrer, Ruben Gonzalez, Cachaito Lopez, Manuel Galbán, Omara Portuondo, Anga Díaz in Roberto Fonseca. Adios Tour predstavlja prerez več kot tisoč nastopov v zadnjih šestnajstih letih v sodelovanju z več kot štiridesetimi glasbeniki. V tem času se je skupina prelevila v po meri narejen, dinamičen, večgeneracijski big band, v katerem prekaljeni veterani in mlajši glasbeniki z zanosom in virtuoznostjo skupaj slavijo kubansko glasbeno tradicijo.

Turneji “Adios” pod glasbenim vodstvom vodje orkestra in pozavnista Jesusa “Aguajeja” Ramosa se bo pridružilo tudi nekaj prvotnih članov orkestra, ki so sodelovali pri izvirnem albumu in filmu Buena Vista Social Club, mdr. pevec in kitarist s kavbojskim klobukom Eliades Ochoa, neprekosljiva diva Omara Portuondo, trobentač Guajiro Mirabal in mojster pesmi lauda Barbarito Torres.

Na odru jih bodo spremljali umetniki, ki so se orkestru pridružili med leti, mdr. legendarni energični umetnik na strunskem glasbilu tres Papi Oviedo; mlad zvezdniški pianist iz Havane Rolando Luna; odlična ritem sekcija: kontrabasist Pedro Pablo in tolkalci Andres Coayo (konga), Filiberto Sánchez (pavke) in Alberto ‘La Noche’ (bongo); trije trobentači pod vodstvom izvedenca za visoke tone Luisa Allemanyja ter slovita pevca kubanskega sloga son iz Havane Carlos Calunga in Idania Valdéz.

Zasedba je popolnoma prevzela občinstvo. Financial Times

Pokrovitelj koncerta: Kemofarmacija, d.d.


Gallusova dvorana

_____________________________________________________________________

Dodatne informacije, fotografije in dogovori za intervjuje:

Darinka Hvalec T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

______________________________________________________________________

Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, objavlja prosto delovno mesto

TEHNIČNI KOORDINATOR OBLIKOVANJA (G025035) v Službi za trženje programa in odnose z javnostmi, šifra 161 iz Kataloga delovnih mest CD

Delovno razmerje s polnim delovnim časom bo sklenjeno za nedoločen čas in s 3-mesečnim poskusnim delom.

Pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati za zasedbo delovnega mesta:

- srednja izobrazba oblikovne, grafične ali druge ustrezne smeri

- srednja raven aktivnega znanja slovenščine v skladu z Uredbo o potrebnem znanju slovenščine za posamezne poklice oziroma delovna mesta v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil (Uradni list RS, št. 22/08)

̶ poznavanje računalniških programov s področja oblikovanja ter uporabe klasičnih in elektronskih orodij za risanje in oblikovanje

̶ znanje angleškega jezika najmanj na nivoju zahtevnosti srednje šole

̶ poznavanje tehnologije tiska

̶ vozniški izpit B kategorije

Glede na zgoraj navedene pogoje morajo kandidati k prijavi priložiti:

- življenjepis

- fotokopijo potrdila (dokazila) o doseženi izobrazbi

- fotokopijo dokazila ali izjavo o znanju tujega jezika

- fotokopijo dokazila ali izjavo o znanju uporabe osebnega računalnika

Naloge delovnega mesta so predvsem:

̶ operativno grafično oblikovanje za tisk in splet po dispozicijah ob upoštevanju celostne grafične podobe CD in projektov

̶ operativno koordiniranje izvedbe tiskarskih storitev in sodelovanje pri zbiranju predračunov za tiskovine

̶ operativna dela s področja oblikovanja in aranžiranja

̶ spremljanje tehnološkega razvoja na področju oblikovanja, svetovanje pri določanju tehnologije tiska in izbiri materialov za tisk

̶ plakatiranje v CD in na drugih lokacijah v skladu s predvidenim časovnim in prostorskim načrtom

̶ distribucija promocijskih in drugih materialov ter sorodna opravila

̶ različna fizična in druga operativna dela na področju promocije in trženja po nalogu vodje

Znanje tujega jezika se izkazuje s potrdilom o jezikovnem izobraževanju pri ustrezni izobraževalni instituciji (fotokopija spričevala, indeksa ali potrdilo šole), z dokazili o opravljenem izobraževanju v tujem jeziku, s potrdilom o udeležbi na strokovnih srečanjih, na katerih je kandidat uporabljal tuj jezik, ipd.

Znanje uporabe osebnega računalnika se dokazuje s potrdilom o udeležbi na tečaju pri ustrezni izobraževalni instituciji, spričevalom ECDL, z drugim ustreznim dokazilom ali s preizkusom znanja v postopku izbire.

Razpisna komisija bo strokovno usposobljenost kandidatov presojala na podlagi dokazil priloženih k prijavi, na podlagi razgovora s kandidati ter s pisnim ali praktičnim preverjanjem kandidatovega znanja, če bo ocenila, da je to potrebno.

Delo bo potekalo na sedežu Cankarjevega doma, kulturnega in kongresnega centra, Prešernova cesta 10, Ljubljana.

Pisne prijave s pripadajočimi prilogami pošljite fizično po pošti ali dostavite osebno na naslov: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana, do vključno torka, 30. junija 2015 Prijava, poslana priporočeno po pošti, se šteje kot pravočasna, če je oddana na pošto zadnji dan roka za prijavo.

Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v zakonsko določenem roku. T (01) 2417 107 (Janja Kolenc).

V objavi zapisani izrazi v moški spolni slovnični obliki so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

PREMIERA: Četrtek, 18. junija 2015, ob 20. uri

PONOVITEV: Ponedeljek, 22. junija 2015, ob 20. uri

Dvorana Duše Počkaj, Cankarjev dom

Misa Mandigo Kelly, Marijan Pušavec, Stephen Kelly:
Alma. Sama.

Drobci in poudarki iz življenja in nehanja Alme M. Karlin (1889–1950)

Plesno-gledališka predstava

Koreografija, režija, kostumografija: Misa Mandigo Kelly
Dramaturgija: Marijan Pušavec
Glasba: Stephen Kelly
Plesalke: Trina Mannino, Mojca Majcen in Cecily Stewart
Avtor ilustracije: Jakob Klemenčič
Video: ArtBark International
Produkcija: ArtBark International, Cankarjev Dom in Hiša Kulture Celje 2015

Mednarodna plesno-gledališka predstava, pri kateri sodelujejo plesalki, avtor glasbe in koreografinja slovenskih korenin iz ZDA ter plesalka in dramaturg iz Slovenije, izhaja iz življenja in dela slovite Celjanke Alme M. Karlin. V slovenski zavesti je zapisana kot pisateljica, ki je sicer pisala in objavljala izključno v nemščini, v splošni zavesti pa kot svetovna popotnica; bržkone je bila do potovanja okoli sveta (1919–27) tudi edina ženska, ki je sama prepotovala planet ter se med potjo preživljala z znanjem tujih jezikov in s pisanjem potopisnih reportaž.

Ustvarjalce predstave so prevzele predvsem Almine osebnostne lastnosti, kot so samodisciplina, vztrajnost, upornost in usmerjenost k cilju, ter življenjska usoda, ki je namesto življenja v varnem objemu moža in družine izbrala umetnost in raziskovanje sveta in družbe. Z modernimi nazori, ki se nam danes zdijo samoumevni, je pred stoletjem z lastnim zgledom prispevala k osvobajanju ženske. Samo sebe je imenovala bitje ženskega spola, in čeprav je na vrhuncu literarne slave zaživela v dvoje s sestro po duši, je v najglobljem človeškem bistvu do konca ostala sama.

Lirična ekspresija je osnovni ton in takt predstave, ki ne želi uprizarjati življenja Karlinove, temveč uprizoriti njena ključna eksistencialna stanja.

O avtorjih

Avtorji

Misa (Dylan) Kelly (koreografija, besedilo, performans, glasba, kostumi, rekviziti, video, produkcija).

Misa je nagrajevana, multidisciplinarna umetnica, ki je s svojimi koreografijami, uprizoritvenimi performansi in instalacijami razstavljala po Evropi in ZDA. S strastnim čutom za lokalno umetniško skupnost in z lastnim inovativnim programom za umetniško vodenje spodbuja lokalne in svetovne umetnike. Z organizacijskimi prizadevanji je v zadnjih 20 letih pomagala k boljši prepoznavnosti že več kot 1000 umetnikom iz manj privilegiranih okolij. Kot indie avtor objavlja pod psevdonimom Ginger Freedom, svojo vizualno umetnost pa prikazuje pod okriljem Dylan & prijatelji. Za več informacij obiščite www.multifacetedmisa.org

"Obstaja veliko zanimivih, prepletajočih se vzporednic, ki sem jih odkrila v Alminem in mojem življenju in verjamem, da je ta poezija prispevala nekaj zelo posebnega in čarobnega k projektu. Zanimivo se mi zdi, da so se moji predniki izselili prav iz istih krajev, kjer se je rodila Alma in prav v času, ko je potovala po svetu. V nekem smislu so moji predniki poslali svojo prihodnost v Ameriko, da bi negovali umetniško žilico v družini. Zdaj se kot eden od umetnikov v družini vračam domov podelit z ljudmi to, kar smo družinski člani odkrili na lastnih potovanjih. V poetičnem in abstraktnem smislu se to nedvomno dotika življenja slovite Celjanke, Alme M. Karlin.

Stephen Kelly (koreografija, glasba, video, produkcija) je klasično izobražen pianist, ki je s solističnimi koncerti gostoval v Franciji, Španiji, Kostariki ter po vsej ZDA. Bil je ustanovni član Raga Kings, s katerimi so izvajali klasično indijsko glasbo. Kot koreograf je poleg ustvarjanja za ArtBark sodeloval z nekaterimi najboljšimi profesionalnimi plesalci iz državnega baleta Kolorado, State Street Baleta v Kaliforniji ter s Plesnim gledališčem v Santa Barbari.

"Zame naša predstava ni samo predstava o Almi, je tudi izraz hvaležnosti in poveličanje njenega življenja in dela. Če bi se lahko vrnila, bi bila zagotovo vesela, da smo njen pogosto boleč obstoj pripoznali in ga preoblikovali v nesmrten svet, v katerem se njen čas in njena kultiviranost lahko razigrata v izobilju!"

Marijan Pušavec (dramaturgija, svetovalec za Almo) je avtor, bibliotekar, ki raziskuje življenje Alme M. Karlin, in občasni dramaturg. Objavil je knjigo kratkih zgodb Zbiralci nasmehov ter povest Niklas in Petra Bermudtzky. Skupaj z Vittoriom de la Crocejem je prispeval scenarij za stripovsko serijo Hardfuckers 1-3 in z Zoranom Smiljanićem spisal scenarij za stripovski serjial Meksikajnarji 1-5. Kot dramaturg in lektor je delal z Gledališčem Čez cesto, SLG Celje in Plesnim teatrom IGEN.

“Z Almo sem se začel ukvarjati pravzaprav iz jezne radovednosti - nelogične in vprašljive povezave v njenih življenjepisih so iz nje delale mit, njene oboževalke in navdušenke nad njo pa so si jo prilaščale brez kančka (samo)refleksije. Kdo je ta ženska, ki je o sebi rekla, da je bitje ženskega spola?”

Cena vstopnic: 8, 6* EUR

* Cena s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

Spletna medijska pokroviteljica:

_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________


Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,
nato računalniški program vlog ne sprejme več.Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež.
Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti. Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete
v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo;
tako bomo vaš sedež, če ste zadržani,
še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

V prilogi vam pošiljamo fotografijo in ilustracijo ter gledališki list, za dodatne informacije,
dogovore za intervjuje, snemanje in fotografiranje sem vam na voljo:

Kristina Jermančič Golc

Cankarjev dom
T 01 2417172
M 051 675 248
E kristina.jermancic@cd-cc.si

17. – 20. junij, Cankarjev dom

V Cankarjevem domu v prihodnjem tednu gostili eminentne strokovnjake s področja otroške kirurgije, ki v Slovenijo prinašajo najnovejša spoznanja z vse Evrope.

Vašo pozornost bi tokrat radi usmerili na prednosti, ki jo prinaša otroška kirurgija kot specializacija. Besedilo je pripravil Silvo Lipovšek, dr. med., UKC Maribor, Oddelek za otroško kirurgijo in predsednik kongresa:

“Otroška kirurgija je mlada kirurška specializacija ali subspecializacija, ki se je po svetu začela uveljavljati v drugi polovici 20. stoletja, sprva v namen specialnosti, ki zna obravnavati tudi najzapletenejše prirojene anomalije (motnje razvoja). Praktično cela Evropa in Amerika sta v zadnjih desetletjih razvili to vejo kirurgije v samostojno. Omogoča zdravljenje malih kirurških bolnikov od rojstva do najstniškega obdobja.

Zakaj potrebujemo kirurga, ki je posebej usposobljen za zdravljenje otrok ?

Zato, ker imajo otroci v vsakem razvojnem obdobju specifično kirurško patologijo, ker obstajajo anatomske in predvsem fiziološke posebnosti, ki so spreminjajoče z rastjo in razvojem. Zato, ker tudi za internistične bolezni otroka ni dovolj dober splošni internist ampak pediater.

Z razvojem otroške kirurgije v Sloveniji bi pridobili poglobljeno izobražene kirurge, ki bi bili sposobni prepoznavati in zdraviti prirojene razvojne nepravilnosti in kirurško zdraviti kritično bolne otroke. Otroški kirurg bi bil del multidisciplinarnega tima, kjer sodelujejo anesteziolog, ki je podrobno izobražen in usposobljen za delo z otroki, in pediater ter ostale podporne stroke. Otroški kirurg je vešč načina komunikacije z otroki in njihovimi starši.

Z razvojem otroške kirurgije se izognemo elementu strahu, ki ga ima večina kirurgov pred otroško populacijo, ker sicer večji del svojega delovnega časa posveča odrasli populaciji.”

Podrobneje o kongresu: KLIKNITE TUKAJ

Novinarji so dobrodošli pri spremljanju vsebin in programa 16. kongresa Evropskega združenja za otroško kirurgijo. Ne spreglejte, da je za medije potrebna predhodna najava.

Kontaktna oseba: Maja Vidergar (E maja.vidergar@cd-cc.si, T 01 2417 128)

Pozornosti, ki jo boste kongresu EUPSA 2015 namenili v vašem mediju, bomo zelo veseli.

Maja Vidergar

Vodja marketinških projektov

Kongresno-komercialni program Cankarjevega doma

Prvič v tem delu Evrope

JAMES NACHTWEY: Priča/Witness

9. 6. – 17. 8. 2015, Galerija CD

V sodelovanju s SPP Zavodom za promocijo fotografije in Galerijo Fotografijo v Ljubljani.

Kustos razstave: Alain Mingam

Včeraj se je z odprtjem v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma v sklopu festivala Slovenia Press Photo 2015 začela razstava Jamesa Nachtweya, svetovno priznanega (proti)vojnega fotografa. Fotografije bodo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled do 17. avgusta 2015.

Razstava Priča, predavanje in obisk Jamesa Nachtweya so rezultat štiriletnega truda organizatorjev, da Nachtweya in njegovo delo predstavijo slovenskemu občinstvu. Legendarni fotograf je tokrat Ljubljano obiskal prvič po balkanskih vojnah. Na predavanju v polni Linhartovi dvorani je ob fotografijah predstavil sad več kot tridesetletnega dela in posebej izpostavil svoje razumevanje novinarskega in fotografskega poklica, ki naj k dogajanju pristopa spoštljivo, iskreno in skromno. Pred pretresljivimi podobami, ki jih ujame v objektiv, ne beži, temveč o njih govori, jih razvija, razstavlja. Verjame, da lahko njegove fotografije spremenijo svet, če se prek množičnih medijev dotaknejo zadostnega števila ljudi, da sprožijo družbene in politične spremembe.

»Ne želim šokirati, vzbuditi želim sočutje.« James Nachtwey

James Nachtwey, najvidnejši (proti)vojni fotograf današnjega sveta, je poročal s številnih kriznih žarišč in bojišč, je svojevrsten bojevnik s fotoaparatom v roki, ki se bori predvsem za – tako izmuzljivo in krhko – svobodo izražanja v medijih. Njegove fotografije so neposredne, tudi praviloma posnete iz bližine, polne sočutja do človeških tragičnih usod, skoznje začutimo avtorjevo polno predanost in angažiranost. Svoje pretresljive zamrznjene podobe nam zapušča kot prepričljivo izpoved velikega humanista.

James Nachtwey je prejel številne prestižne nagrade, med drugimi večkrat zlato medaljo Roberta Cape in nagrado za fotografijo leta World Press Photo. Je nekdanji član mednarodne fotografske agencije Magnum, soustanovitelj fotoagencije SEVEN (VII), od leta 1984 fotografira za revijo Time.

Tudi tokratno pregledno razstavo v celoti prežema angažirano premišljanje o svetu, v katerem živimo. Razstavo sto dvajsetih fotografij iz Čečenije, Afganistana, Iraka, Izraela in Palestine, Romunije, Južne Afrike, Ruande in Somalije ter z Balkana je pripravil delegirani kurator Alain Mingam, podpredsednik svetovne organizacije Reporterji brez meja.

»Najpomembnejše so objave v medijih in to v času, ko se stvari/tragedije (še) dogajajo. To je bistvo mojega dela.« James Nachtwey

Alain Mingam, kustos razstave o Jamesu Nachtweyu:

V svetu, preplavljenem s podatki, ostaja gledalec neprizadet, paralizirale so ga ponavljajoče se podobe, ki ga vedno znova napadajo in otopijo čute. Sredi vsega tega kaosa Nachtweyeve fotografije neustavljivo pritegnejo pogled, kot branik pred breznom pozabe. Državljanu sveta bo podoba ruandskega najstnika, ki mu je obraz razklala mačeta, ostala neizbrisno vtisnjena v spomin, kot tudi dostojanstvena osamljenost vdove, odete v burko na opustelem kabulskem pokopališču.

Nachtwey si prizadeva podati neoporečno pričevanje, obenem prevzema vlogo »govornika v imenu žrtev«. Želi, da bi njegove podobe »spregovorile« zanje, da bi njegove fotografije rotile in tarnale, da bi bolečino in gorje lahko slišali vse od Mostarja, Dženina in Jeruzalema, da žrtve ne bi utrpele vnovične smrti zaradi brezbrižnosti medijev, ki njihovo bridkost spregledajo ali se zanjo ne menijo.

Od vsega začetka je Nachtwey ostal neomajen v svojem poslanstvu, da »vojni napove vojno«.

Na terenu njegovo sočutje ni samo simbolično. Natchwey se res spravi na kolena, na raven mater in njihovih otrok, ki od lakote umirajo v Sudanu, kot zapuščeni otroci v neki od Boga pozabljeni luknji v Romuniji, kot amputirane žrtve barbarskega etničnega čiščenja v nekdanji Jugoslaviji, ali ljudje v Čečeniji, ki se jim je odrekel ves svet. Ker ti moški in ženske začutijo, da se je spustil na njihovo raven, lahko sprejmejo to, kar bi drugače razumeli kot grotesken napad na svojo zasebnost, vsiljive fotografske leče, ki si od blizu želijo ogledati njihova žalost in trpljenje.

Nachtwey fotografira počasi, vzame si čas k portretirancem pristopiti rahločutno in s čustvovanjem. Tako ustvarjeno vzajemno spoštovanje premosti prepad, ki bi drugače preprečeval neposredni stik. Spusti se na tla, na prst, prepojeno s krvjo in solzami anonimnih žrtev, v begunskih taboriščih Bardera v Somaliji ali Goma v nekdanjem Zairu.

Skozi objektiv nam Nachtwey predstavi svoje videnje, z lastnimi očmi se lahko prepričamo, kako malo je tem ljudem ostalo. Začutimo zadnji dih življenja, s katerim rotijo svet v upanju na preživetje. Zagledamo zadnji pogled tistih široko razprtih oči, s katerimi prosijo za kanček pravice. Morda bo jutri, kot že nekoč, podoba svoje sporočilo prenesla s časopisne strani ali zaslona, si utrla pot globoko v naše udobno življenje in nas zadela naravnost v srce.

»Upam, da bo ljudem ob mojih fotografijah uspelo videti skozi vse trpljenje in prepoznati dostojanstvo človeških bitij, čeravno so v življenju izgubili prav vse,« pravi fotograf. Nachtwey, ki je nekdanji član Magnuma in ustanovitelj fotoagencije Seven (VII), je za revijo Time od leta 1984 poročal z neštetih žarišč, od Kosova do Palestine in Afganistana.

Njegovo delo ne kaže znakov izčrpanosti ali imunosti za grozote in tragedije, ki bi očitno spodkopali silovitost njegovega pričevanja in ga morda izpostavili obtožbam, da izkorišča človeško tragedijo za lastno korist. Vprašanje vojne ga dobesedno obseda, nekateri v fotografovem odzivu nanjo vidijo določen odtenek namerne naivnosti. Fotografov odnos je neoporečen in njegov pristop k preciznemu kadriranju podob nepopustljiv. Ne glede na vse Nachtwey nikakor ne prenese obscenosti smrti, niti enega posameznika.

Fotografove srčnosti ne najdemo le v brezpogojni pripravljenosti podati se v nevarnost, temveč tudi v globokem čutu za etiko, ki ga žene v samo žarišče dogodkov. Je človek neomajnih prepričanj in jasnega cilja. Ti lastnosti njegovim podobam podarjata moč za izkričanje resnice.

Nachtwey je goreč nasprotnik telefoto objektiva. Ker je ostrost njegovega vida izjemna, večinoma uporablja 35-mm objektiv. Goriščno razdaljo spreminja z lastnim telesom, se vse bolj približuje, dokler ni »sredi« vojskovanja, streljanja ali ubijanja v Kunduzu ali Džakarti.

Večina se ne bi spuščala v nevarnost, temveč bi v strahu pobegnila, kar bi številni opravičevali s trditvijo, da izvajajo vrsto samocenzuriranja. Nachtwey te odločitve nikoli ni sprejel. Kot ameriški državljan je fotografu v sebi vedno dovolil samoizražanje. Nikoli se zavestno ne odreče fotografiji, pa če je še tako šokantna ali škodljiva za njegov lastni tabor. V tem smislu je pravi naslednik dolge tradicije svobodnega mišljenja in svobodnega izdelovanja podob. Tej tradiciji lahko sledimo k Matthewu Bradyju, katerega posnetki ameriške državljanske vojne so leta 1862 »domov prinašali strahote in resničnost vojne«.

Nachtwey strastno sovraži vojno in njeno tradicionalno prikazovanje, v barvah, kot zgodovinske slike, ki opevajo in poveličujejo slovite prizore bitk. To je glavni razlog, zakaj najraje izdeluje črno-bele fotografije. Kljub temu velja za velikega mojstra barvne fotografije, kot dokazujejo njegove podobe newyorškega prizorišča Ground Zero, kjer je nekoč stal Svetovni trgovinski center.

Nachtwey ni samo ustvarjalec podob. Trudi se biti pošten pri upodabljanju videnega. Njegove podobe izražajo silovitost, ker so sestavljene s preciznostjo in izvirnostjo, zaradi česar njihovega sporočila ni mogoče popačiti. Niti ne moremo reči, da so narejene v želji vzbujati sočutje.

Živimo v svetu, v katerem je potrebna izjemna pazljivost zaradi manipuliranja in možnosti popačenja informacij: zalivska vojna je eden najbolj zloglasnih primerov. Nachtwey je brezkompromisen v svojem pristopu in skorajda fanatičen glede spoštljivega odnosa do svojih podob in njihove predstavitve, tako glede kompozicije kot tudi podnapisov. Njegova skrb ni odveč: fotografije ne smejo dovoljevati reinterpretacije ali kompromisov. Nikakor jih ne smejo izrabiti vladni aparati, marionetni mediji ali propagandna mašinerija.

To je človek, ki se je po lastnih besedah »moral sam prepričati o pravilnosti odločitve, da postane vojni fotograf – preden prepriča svet«. Po vseh teh letih mu je uspelo ohraniti vero, še vedno verjame v upravičenost svoje goreče zavzetosti, verjame, da je dejansko privilegiran očividec. Sledi stopinjam velikih fotografov, kot so William Eugene Smith, Robert Capa in Larry Burrows, katerih delo mu je tako odločilno razkrilo zevajočo razpoko med realnostjo in fikcijo, v katero nas hočejo prepričati politiki. Nachtwey si želi biti vreden naslednik njihovega poslanstva in boja zoper nevzdržno. Postavi se lahko pod prapor, ki ga David Douglas Duncan vihti v svoji knjigi o vietnamski vojni, da bi predramil otopelo ameriško javnost: »To je vojna. Protestiram!«

»Imamo umetnost, da ne bi umrli zaradi resnice,« je dejal Nietzsche. Imamo fotografije Jamesa Nachtweya, da ne bi umrli počasne smrti brezbrižnosti. Naj bo oko pričevalec, naj bo srce priča v solidarnem pozivu zoper pozabo. Protistrup za vse vojne.

O Alainu Mingamu

Mingam je fotograf, publicist, kurator in podpredsednik svetovne organizacije Reporterji brez meja. Z Jamesom Nachtweyem ga veže tesno dolgoletno prijateljstvo. Delal je za številne agencije in pomembnejše francoske časopisne hiše, sodeloval pri televizijski seriji 100 fotografij stoletja ter leta 1997 predsedoval tekmovanju World Press Photo. Kot urednik fotografije je vidno prispeval k dvigu kakovosti fotografij francoskih časnikov. Moto »pozabi na komplekse in aroganco, osredotočaj se na svojo strast do dela« ga je vodil skozi številne vojne širom sveta; njegove fotografije prikazujejo vojne grozote od Libanona do Afganistana, kjer je fotografiral usmrtitev izdajalca med vojno, za kar je leta 1981 prejel nagrado World Press Photo.

Cene vstopnic:

Galerija Cankarjevega doma, od 9. junija do 17. avgusta 2015; vstopnina 5, 3* EUR

*(za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Dodatne informacije:

Cankarjev dom, Služba za trženje programa in odnose z javnostmi, Tjaša Knez, stiki@cd-cc.si, 01/2417-161

Predavanje Jamesa Nachtweyja, napovedano za torek, 9. junija, v Kosovelovi dvorani, je zaradi velikega zanimanja prestavljeno na ponedeljek, 8. junija 2015, ob 17. uri v večjo, Linhartovo dvorano Cankarjevega doma. Že kupljene vstopnice veljajo, za njihove imetnike pa so rezervirane prve tri vrste Linhartove dvorane.

Če se zaradi spremenjenega datuma predavanja ne morete udeležiti, vas prosimo, da se oglasite v Informacijskem središču CD do vključno 18. junija 2015, da vam vrnemo denar.

Regionalni kongres Svetovnega združenja psihiatrov, 09. - 12. 04. 2014
Iskreno se vam zahvaljujemo za vso pomoč in profesionalnost pri izvedbi Regionalnega kongresa Svetovnega združenja psihiatrov. Pod vašim vodstvom in po zaslugi odličnega osebja Cankarjevega doma je vse teklo kot namazano. V veliko zadovoljstvo nam je bilo sodelovati z vami.

Barbara Vinšová, Lucie Přichystalová za Svetovno združenje psihiatrov


Mednarodni zobozdravniški kolegij - ICD - 59. letno srečanje, 26. – 29. 06. 2014
Po končanem in zelo uspešnem kongresu ICD Europe, ki je potekal v izvedbi Kongresne dejavnosti Cankarjevega doma, se želim celotni ekipi zahvaliti za izredno korektno in profesionalno izvedbo našega kongresa. Nad vašo organizacijo in celotno izvedbo kongresa smo bili vsi udeleženci izredno navdušeni, večina tujcev pa prijetno presenečena nad lepoto Slovenije in urejenostjo ter gostoljubnostjo Ljubljane. Udeleženci kongresa so bili nad celotnim kongresom navdušeni. Mnogi so obljubili, da se v Slovenijo še vrnejo. Še enkrat iskrena hvala.

Prof. dr. Ljubo Marion, predsednik ICD Europe 2013-2014



10. oftalmološki kongres, Maribor od 9. do 11. 10. 2014

Iskrena hvala ekipi pri organizaciji tega res precej zahtevnega kongresa v Mariboru. Vsi so bili zadovoljni in velika zasluga za to gre vam. Še en uspešno zaključen projekt!

Marko Hawlina
Predsednik združenja oftalmologov Slovenije

I. SCENSKI TEHNIK (G025031) na področju tehnične izvedbe programa, šifra 28 iz Kataloga delovnih mest

Delovno razmerje s polnim delovnim časom bo sklenjeno za nedoločen čas in s 3-mesečnim poskusnim delom.

Pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati za zasedbo delovnega mesta:

- srednja izobrazba tehnične ali druge ustrezne smeri

- najmanj 4 mesece delovnih izkušenj

- srednja raven aktivnega znanja slovenščine v skladu z Uredbo o potrebnem znanju slovenščine za posamezne poklice oziroma delovna mesta v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil (Uradni list RS, št. 22/08)

- znanje svetovnega jezika najmanj na nivoju zahtevnosti srednje šole

- izpit iz varstva pri delu

- osnovno znanje uporabe osebnega računalnika

Izpit iz varstva pri delu mora izbrani kandidat opraviti najpozneje v roku 6 mesecev od nastopa dela.

Dodatna funkcionalna znanja, ki niso pogoj za zasedbo delovnega mesta:

- izpit za voznika viličarja, interni izpit za upravljanje z odrsko-dvižnimi napravami

Glede na zgoraj navedene pogoje morajo kandidati k prijavi priložiti:

- življenjepis

- fotokopijo potrdila (dokazila) o doseženi izobrazbi

- fotokopijo delovne knjižice ali druge verodostojne listine, iz katere so razvidne delovne izkušnje (lahko tudi pisna izjava kandidata)

- fotokopijo dokazila ali izjavo o znanju tujega jezika

- fotokopijo dokazila ali izjavo o znanju uporabe osebnega računalnika

Naloge delovnega mesta so predvsem:

- izvajanje vseh potrebnih del na vrvišču in odrskih sistemih, priprava scene ter prizorišč in drugih prostorov na področju razstav in različnih drugih zvrsti prireditev ter strokovna izvedba prireditev

- usklajevanje vseh potrebnih del z neposrednimi vodji ter realizacija projektov s sodelavci in zunanjimi izvajalci

- zagotavljanje varnega in zanesljivega delovanja odrske tehnike, nadzor in preventivni pregledi scenske opreme, vrvišč in odrskih sistemov ter izdelava poročil

- splošno vzdrževanje, nadzor in urejanje odrov ter drugih prizorišč, pripadajočih prostorov in opreme ter izdelava poročil




II.
OBLIKOVALEC MULTIMEDIJE (G016004) na področju tehnične izvedbe programa, šifra 150 iz Kataloga delovnih mest


Delovno razmerje s polnim delovnim časom bo sklenjeno za nedoločen čas in s 5-mesečnim poskusnim delom.

Pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati za zasedbo delovnega mesta:

- višja izobrazba tehnična ali druge ustrezne smeri ali nacionalna poklicna kvalifikacija "video oblikovalec"

- najmanj 1 leto delovnih izkušenj

- visoka raven aktivnega znanja slovenščine v skladu z Uredbo o potrebnem znanju slovenščine za posamezne poklice oziroma delovna mesta v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil (Uradni list RS, št. 22/08)

- znanje uporabe osebnega računalnika

- znanje uporabe računalniške programske opreme za pripravo predstavitev

- znanje uporabe različnih oblikovalskih in multimedijskih programskih orodij

- znanje svetovnega jezika najmanj na nivoju zahtevnosti srednje šole

- izpit iz varstva pri delu

Izpit iz varstva pri delu mora izbrani kandidat opraviti najpozneje v roku 6 mesecev od nastopa dela.

Glede na zgoraj navedene pogoje morajo kandidati k prijavi priložiti:

- življenjepis

- fotokopijo potrdila (dokazila) o doseženi izobrazbi

- fotokopijo delovne knjižice ali druge verodostojne listine, iz katere so razvidne delovne izkušnje (lahko tudi pisna izjava kandidata)

- fotokopijo dokazila ali izjavo o znanju tujega jezika

- fotokopijo dokazila ali izjavo o znanju uporabe osebnega računalnika

Naloge delovnega mesta so predvsem:

- načrtovanje, vodenje in nadzor izvedbe multimedije za posamezne projekte ter usklajevanje tehnološkega sodelovanja v pripravah in izvedbi

- usklajevanje tehnične realizacije s producenti, scenografi in režiserji ter realizacija projektov s sodelavci CD in zunanjimi izvajalci

- spremljanje novih tehnologij z delovnega področja in sodelovanje pri njihovem uvajanju v delo

Delovne izkušnje so delovna doba na delovnem mestu, za katero sta zahtevana ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva na isti stopnji izobrazbe ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno v zavodu ali pri drugem delodajalcu. Za delovne izkušnje se šteje tudi delo, ki ga je delavec opravljal na enakem ali podobnem delovnem mestu in je zanj zahtevana eno stopnjo nižja izobrazba, razen pripravništva za eno stopnjo nižjo izobrazbo. Kot delovne izkušnje je upoštevano tudi delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira, če je opravljala vsebinsko primerljive naloge. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja zahtevane izobrazbe za to delo.

Znanje tujega jezika se izkazuje s potrdilom o jezikovnem izobraževanju pri ustrezni izobraževalni instituciji (fotokopija spričevala, indeksa ali potrdilo šole), z dokazili o opravljenem izobraževanju v tujem jeziku, s potrdilom o udeležbi na strokovnih srečanjih, na katerih je kandidat uporabljal tuj jezik, ipd.

Znanje uporabe osebnega računalnika se dokazuje s potrdilom o udeležbi na tečaju pri ustrezni izobraževalni instituciji, spričevalom ECDL, z drugim ustreznim dokazilom ali s preizkusom znanja v postopku izbire.





Razpisna komisija bo strokovno usposobljenost kandidatov presojala na podlagi dokazil priloženih k prijavi, na podlagi razgovora s kandidati ter s pisnim ali praktičnim preverjanjem kandidatovega znanja, če bo ocenila, da je to potrebno.

Delo bo potekalo na sedežu Cankarjevega doma, kulturnega in kongresnega centra, Prešernova cesta 10, Ljubljana.

Pisne prijave s pripadajočimi prilogami pošljite fizično po pošti ali dostavite osebno na naslov: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana, do vključno srede, 10. junija 2015 Prijava, poslana priporočeno po pošti, se šteje kot pravočasna, če je oddana na pošto zadnji dan roka za prijavo.

Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v zakonsko določenem roku. T (01) 2417 107 (Janja Kolenc).

V objavi zapisani izrazi v moški spolni slovnični obliki so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.



V sklopu
56. jazz festivala Ljubljana smo s sosedi iz okolice Ravnikarjevega Trga revolucije v jazzovskem stilu okrasili in obudili podhod Maxija in Cankarjevega doma. Četrt bo v jazzovskem slogu živela do 5. julija, ko se bo Jazz festival Ljubljana iztekel.



Fotografski razstavi

Od 1. 7. do 12. 9.
Urška Lukovnjak: Svetloba jazza
Mala galerija, vstop prost

Od 14. 5. do 31. 7. ob delavnikih od 8. do 18. ure
Caroline Forbes: Portreti glasbenikov
Izbor del: Žiga Koritnik
NLB Galerija Avla (Trg republike 2), vstop prost


Film

29. 6. ob 20.30 in 3. 7. ob 11.00
Kako sem našel Felo Kutija Finding Fela!
Režija: Alex Gibney; ZDA, 2014, 119', DCP, distribucija: Demiurg
Kosovelova dvorana


30. 6. ob 20.30 in 4. 7. ob 12.00
Čas za improvizacijo
Režija: Tina Lešničar, Janez Stucin; nastopajo: Marko Črnčec, Kaja Draksler, Igor Lumpert,
Kosovelova dvorana


Nastopi šolskih jazz zasedb
15. 5. - 4.7.
Vstop prost

Oto & Rusi (GŠ Vrhnika) in plesalci Studia Dansa
1. 6. ob 17.00, NLB Galerija Avla

Jazz je kul bend (GŠ Škofja Loka) in plesalci Studia Dansa
2. 6. ob 12.30, podhod Maxija

Jazz ansambel Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana
4. 7. ob 11.00, Park Sveta Evrope

4. 7. od 10. do 13. ure
Jazz v Parku sveta Evrope: Bolšji jazz sejem, otroške delavnice, nastopi glasbenikov, jazz brunch

Delavnice za otroke in mlade, v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije

Vse festivalske dni vabljeni v Jazz restavracijo, Klub CD, Park Sveta Evrope

Več na www.ljubljanajazz.si

TO, 9. junija 2015, ob 20. uri

Gallusova dvorana

La vie en rose 2015

Mednarodni festival šansona

Gostiteljica večera: Vita Mavrič

Nastopajo

Mouron & Terry Truck, Francija

Rade Šerbedžija, Hrvaška

V vlogi Piaf Jasna Bilušić, Hrvaška

Jani Kovačič, Jure Ivanušič, Mia Žnidarič, Lara Jankovič, Severa Gjurin, Gal Gjurin, Andraž Hribar, Azra Alibegić, Nina Strnad, Same babe, Tadej Vesenjak, Tina Marinšek & Marko Vezovišek

Café teater band: Jaka Pucihar, klavir, vodenje; Primož Grašič, kitara; Aleš Avbelj, bas; Marko Juvan, bobni; Nejc Grm, harmonika

Idejni koncept, umetniško vodenje: Vita Mavrič; scenarist: Marko Vezovišek; scenografija: Andrej Stražišar; FB: Bojana Potočnik; prireja: Café teater v koprodukciji s Cankarjevim domom in RTV Slovenija

Zadnji mednarodni festival šansonov bo tako živ kot vsi dosedanji. 100-letnico ene in edine Edith Piaf, s katero se je začela tudi zgodba La vie en rose, bomo proslavili skupaj s pevko in igralko Jasno Bilušić, ki v vlogi Piaf ob stoječih ovacijah blesti že trinajsto leto po premieri v zagrebškem gledališču Komedija. Pri Jasni Bilušić se je pravzaprav težko odločiti, v čem je boljša in bolj zanimiva. Že preden je začela nizati igralske uspehe, je na Hrvaškem naredila opazno kariero kot džezovska pevka. Njen dar je odkril Boško Petrović in bil obenem tudi njen mentor. Nastopala je na številnih džezovskih festivalih doma in v tujini ter sodelovala z izjemnimi glasbeniki z vsega sveta. Z neverjetno igralsko ekspresivnostjo in odlično interpretacijo Edith Piaf je navdušila občinstvo. Redni obiskovalci Café teatra jo že dobro poznajo, drugi pa se pustite presenetiti! Nesmrtnega Brela nam bo s svojo doživeto interpretacijo na oder La vie en Rose ponovno pripeljala velika Mouron. Pravi francoski šanson iz domovine šansona, Pariza. V eno od svojih domovin se, kot že tolikokrat, vrača prebivalec sveta, žametni glas poezije in veliki igralec Rade Šerbedžija.

Z nami bodo še: Jure Ivanušič, Jani Kovačič, Mia Žnidarič, Severa Gjurin, Nina Strnad in Azra Alibegić, Gal Gjurin in Temna godba, Andraž Hribar, Same babe, Tadej Vesenjak, Lara Jankovič, v duetu z imenom Open združena Tina Marinšek in Marko Vezovišek. Pa še kakšno presenečenje …

Na ta veliki finale seveda ni bilo mogoče povabiti vseh, ki so nas navduševali teh petnajst let, zanesljivo pa boste uživali v interpretacijah izvajalcev, ki so bili najpogostejši in najbolj značilni sopotniki festivala. Tudi zato bo 9. junija spet navdušujoče, pestro, izvirno, kot vsakič v razprodani Gallusovi dvorani, le da tokrat zadnjič.

______________________________________________________________________

Gallusova dvorana, 20, 24, 28, 32, 16* EUR

* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence

_______________________________________________________________________

Informacije: T (01) 2417 173 E damjana.kenda@cd-cc.si

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

V torek, 2. junija, ob 11. uri vas vljudno vabimo na novinarsko konferenco v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma.

Novinarsko konferenco bomo v sredo, 3. junija, ob 11.uri pripravili tudi v prostorih Auditorium di Casa della Musica (Via Capitelli 55) v Trstu.

Več o programu nam bosta povedala Bogdan Benigar in Pedro Costa, umetniška vodja festivala.

Izvedeli boste tudi več o programu festivalov Udin&Jazz, o katerem bo nekaj besed povedal umetniški direktor festivala Giancarlo Velliscig, in Trieste Loves Jazz, ki ga bo predstavil koordinator Gabriele Centis.

Vabimo vas, da se nam po novinarski konferenci ob 12.30 pridružite na slavnostnem odprtju Jazz četrti. V jazzovskem stilu smo okrasili in obudili podhod Maxija in Cankarjevega doma. Sprehodili se bomo po podhodu in se ustavili pri Čokoladnem ateljeju Dobnik, kjer bomo nazdravili prihajajočemu Jazz festivalu ter se sproščeno družili ob glasbi zasedbe Jazz je kul bend (GŠ Škofja Loka) in plesalcih Studia Dansa.


Vabimo vas tudi, da se nam v ponedeljek, 1. junija, ob 17. uri pridružite v Galeriji Avla NLB na odprtju razstave fotografinje Caroline Forbes, ki je v objektiv ujela glasbenike, katerih številne skladbe smo že imeli priložnost slišati na Jazz festivalu Ljubljana. Razstavi na pot bodo nekaj besed spregovorili avtor razstave Žiga Koritnik in selektorja jazz festivala Ljubljana, druženje pa se bo nadaljevalo ob nastopu zasedbe Oto & Rusi (GŠ Vrhnika) s plesalci.

Na novinarski konferenci vas bomo pričakali z obširnim gradivom.

Novinarji lahko vloge za akreditacijo najdete na naši spletni strani. Izpolnjeni obrazec nam pošljite najpozneje do 24. junija v Cankarjev dom.

Glavna pokroviteljica festivala: NLB, d.d.

Medijski pokrovitelji: VAL 202, DELO

Za podporo se zahvaljujemo: Veleposlaništvu ZDA v Ljubljani, SheXO klub Slovenija, Ljubljana turizem

www.ljubljanajazz.si

Lepo vas pozdravljam
Darinka Hvalec
T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

Sobota, 23. maja 2015, ob 20. uri

Klub CD

Neofonía

Umetniški vodja in dirigent: Steven Loy

Program:
Mauricio Valdés San Emeterio, Dúo XII za električno kitaro in živo elektroniko, novo delo
Neville Hall, the cut cool of the air, prva izvedba
Paul Clift, qui, dove mezzo son ..., slovenska praizvedba

Aurélio Edler-Copes, Como el aire, slovenska praizvedba
Ondrej Adamek, Ça tourney, ça bloque, slovenska praizvedba

Sklepni koncert cikla Predihano 2014/15

Slovite besede Gustava Mahlerja so: »Sem trikratni brezdomec, kot rojeni Čeh v Avstriji, kot Avstrijec med Nemci in kot jud v svetu. Povsod vsiljivec, nikoli dobrodošel.« Navkljub prepričanju, da skorajda vsi ustvarjalci izkusijo določeno odtujenost od družbe (navsezadnje je glasba zelo javna umetnost), je res, da si večina skladateljev poklicno pot oblikuje blizu doma. Vseeno pa nekateri ne glede na kraj ustvarjanja ostanejo tujci, saj svojo pravo domovino nemara najdejo v zvoku in ne v fizičnem prostoru.

Cikel Predihano po izpostavitvi glasbe uveljavljenih slovenskih skladateljev, ki delujejo predvsem na tujem, kot sta Uroš Rojko in Vito Žuraj, pozornost usmerja k trem neslovenskim ustvarjalcem, ki so si dom ustvarili v Sloveniji ali imajo z njo tesne vezi, kot tudi dvema komponistoma, ki sta se umetniško uveljavila daleč od doma. Dve izmed skladb na programu bosta doživeli svetovno premiero (Neville Hall in Mauricio Valdes), druge skladatelje pa v Sloveniji predstavljamo prvič.

V priponki pošiljamo koncertni list in fotografijo Stevna Loya.

Informacije: T (01) 2417 171 E katja.novak@cd-cc.si

Klub CD, 12, 6* EUR

* za mlajše od 26, starejše od 65 let in upokojence.

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

Spoštovani!

V torek, 29. maja 2015, prihaja v Cankarjev dom univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije Umberto Galimberti. Priljubljeni, a neizprosni analitik časa bo v pogovoru z Jankom Petrovcem nedvomno tudi tokrat razbil prenekateri »mit našega časa«.

Lepo vas pozdravljam,

Janina Pintar

T 01 24 17 146


V Ljubljani, 18. maja 2015

Petek, 29. maja, ob 19. uri

Dr. UMBERTO GALIMBERTI

Pogovor vodi: Janko Petrovec

Če je bila brezciljnost in prostodušnost med mladimi še pred desetletjem doma predvsem na Zahodu, nas je plima nihilizma v zadnjih letih zalila tudi na Slovenskem. Ali je ta sindrom resnično značilen samo za mlade ali pa se v času, ko smo iz obdobja zadovoljevanja osnovnih potreb prestopili v čas iskanja sreče kot vrhovne vrednote, z izgubo osmišljenosti lastnih življenj spopadamo vsi? To bo le izhodišče našega novega srečanja z Umbertom Galimbertijem, priljubljenim, a neizprosnim analitikom časa, v katerem Evropejci požiramo sami sebe, ker se nismo pripravljeni odreči ničemur. Kakšen je odnos med spreminjajočo se osebno moralo in zapovedmi etosa? In ali je krščanstvo, ki je dalo vsebino in obliko zahodnemu svetu, čeprav gre po Galimbertiju za »religijo izpraznjenih nebes«, res postalo le servis za mnenjske sodbe o intimnih odločitvah posameznika? Ugledni italijanski mislec, filozof in psiholog bo v pogovoru z Janko Petrovcem nedvomno tudi tokrat razbil prenekateri »mit našega časa«.

Univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije Umberto Galimberti, nekdanji predstojnik oddelka beneške univerze in redni član Mednarodnega združenja analitičnih psihologov, sodi med najpomembnejše italijanske filozofe. Obe njegovi v slovenščino prevedeni deli, Grozljivi gost: nihilizem in mladi ter Miti našega časa, sta bili že večkrat ponatisnjeni. S Slovenijo, ki jo redno obiskuje, ga povezujejo tudi osebne vezi.

Umberto Galimberti se je rodil v Monzi leta 1942. Študiral je filozofijo, antropologijo in psihologijo, najprej v Italiji in nato v Nemčiji. Je avtor številnih izvirnih znanstvenih in poljudnoznanstvenih del, prevodov in strokovnih objav v raznih italijanskih medijih.

Med njegovimi deli:

1977 - Linguaggio e civiltà, Mursia, Milano

1979 - Psichiatria e Fenomenologia, Feltrinelli, Milano.

1983 - Il corpo, Feltrinelli, Milano.

1984 - La terra senza il male. Jung dall'inconscio al simbolo, Feltrinelli, Milano

1986 - Invito al pensiero di Heidegger, Mursia, Milano.

1987 - Gli equivoci dell'anima, Feltrinelli, Milano.

1989 - Il gioco delle opinioni, Feltrinelli, Milano.

1992 – Idee: il catalogo è questo, Feltrinelli, Milano.

1994 - Parole nomadi, Feltrinelli, Milano.

1996 - Paesaggi dell'anima, Mondadori, Milano.

1999 - Psiche e techne. L'uomo nell'età della tecnica, Feltrinelli, Milano.

2000 - Orme del sacro, Feltrinelli, Milano.

2001 - La lampada di psiche, Casagrande, Bellinzona.

2003 - I vizi capitali e i nuovi vizi, Feltrinelli, Milano.

2007 - L'ospite inquietante. Il nichilismo e i giovani, Feltrinelli, Milano.

2009 - I miti del nostro tempo, Feltrinelli, Milano.

Njegova dela so bila prevedena v več jezikov; knjigi, Grozljivi gost: nihilizem in mladi ter Miti našega časa, tudi v slovenščino.

Umberto Galimberti je eden najvidnejših predstavnikov filozofske šole, ki se je precej neenotno razvila v drugi polovici 20. stoletja, tako da pravzaprav nima nekega enotnega imena.

Gre za miselni tok, ki se tesno navezuje na psihologijo, delno tudi na antropologijo in religiologijo. Za ta tok je značilna filozofska obravnava tem, ki jih ponuja analitična psihologija s C. G. Jungom, antična filozofija (predvsem Platon) in tiste smeri antropologije in religiologije, ki se ukvarjajo z arhaičnimi religijami in miti.

Filozofija Umberta Galimbertija temelji na predpostavki, da filozof ne živi v trdnjavi znanja, racionalnosti in logike, ampak sredi življenja neke skupnosti, človek med ljudmi, kateremu znanje, racionalnost in logika ne onemogočajo, ampak šele dovoljujejo, da se sooča z realnostjo svojega časa.

Galimberti razmišlja o izzivih sodobne družbe, pri čemer uporablja temu primerne metode analize in sinteze, vendar pa ne zavrača antičnih in celo arhaičnih oblik modrosti. Njegov človek je celota, ne le seštevek organov ali kontrapozicija duha in telesa. Temu človeku razpira filozof, ki ni več le akademik, ampak tudi in predvsem učitelj, pomočnik ali vodnik, nove perspektive: sakralnost telesa, cikličnost časa, življenjskost simbolov.

Umberto Galimberti zna nagovoriti sodobnega človeka, ki so se mu miti strnili v pojme ali parole. V svojem delu Miti našega časa obravnava pojave sodobne družbe, ki so izgubili vsakršno razsežnost arhaične pripovedi in s tem postali samoumevni, dogmatski – aksiomi 21. stoletja. Tehnika, rast, napredek, mediji, lepota, moda, mladost, psihoterapija, varnost: to so teme, ki jih človek vsrkava po principu samoumevnosti, brez razmisleka, brez interpretacije, brez posredniške vloge, ki so jo nekoč imele mitološke pripovedi.

Med temami, ki jih je obravnaval Galimberti, lahko prav gotovo izpostavimo njegovo razmišljanje o nihilizmu in mladih. Njegova knjiga o »grozljivem gostu« je dosegla tudi tiste bralce – na primer starše, učitelje, socialne in pedagoške delavce ter nazadnje dijake – ki se običajno ne spuščajo v analizo nietzschejanske kritike. Nihilizem, ki ga bralcu predstavlja Galimberti, je razumljiv, dosegljiv in s tem še veliko bolj grozeč. Ni literarni konstrukt, ni filozofska smer; je nekaj otipljivega, masovnega, nekaj, kar celi generacij zamegljuje pogled v prihodnost.

V sodelovanju z založbo Modrijan in Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji

Linhartova dvorana, 4 EUR (za abonente Liffa po Liffu brezplačno)

______________________________________________________

Novinarske akreditacije: Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si (novinarska soba/akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato jih računalniški program ne sprejme več. Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

Kaj novega bomo izvedeli o človeških možganih v naslednjem desetletju? Ali ples koristi možganom? Poznamo možganske procese, ki pripeljejo do pravih in napačnih ekonomskih odločitev? Zakaj in kako postanejo možgani zasvojeni z drogami? Si lahko obetamo boljšo diagnostiko in uspešnejše zdravljenje možganskih bolezni?

O teh in podobnih temah bo ta vikend (med 15. in 17. majem) v Cankarjevem domu v Ljubljani razpravljalo okoli 250 nevroznanstvenikov iz Slovenije in tujine. Na Sinapsini nevroznanstveni konferenci '15, ki je že sedmo mednarodno srečanje nevroznanstvenikov v organizaciji slovenskega društva za nevroznanost, SiNAPSA, bodo tudi letos nastopili ugledni predavatelji, med drugim profesor Richard Frackowiak iz Švice, izjemen raziskovalec delovanja zdravih in bolnih možganov ter eden od vodij projekta Človeški možgani, ter dr. Robin Carhart-Harris iz Velike Britanije, eden redkih znanstvenikov, ki preučujejo učinke psihedeličnih drog na človeške možgane. V uvodnem delu konference bodo svoje raziskovalno delo predstavili tudi najbolj perspektivni mladi nevroznanstveniki, osrednji del pa bo s predavanjem v spomin na prof. dr. Andreja O. Župančiča, utemeljitelja slovenske nevroznanosti, otvoril profesor Jernej Ule, eden najpomembnejših nevroznanstvenikov mlade generacije, ki že od leta 2006 uspešno vodi lasten raziskovalni laboratorij v Veliki Britaniji. V sklopu konference bosta v soboto potekali tudi izobraževalna delavnica na temo zasvojenosti ter za širšo javnost odprta okrogla miza o potencialu in nevarnostih vplivanja na možgane z različnimi učinkovinami. Celoten program s povzetki predavanj je objavljen na spletnih straneh konference www.sinapsa.org/snc15.

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Če bi se želeli udeležiti konference ali se srečati s katerim od predavateljev, pišite za novinarsko akreditacijo na:

Blaž Koritnik
vodja organizacijskega odbora
Sinapsina nevroznanstvena konferenca '15
http://www.sinapsa.org/snc15

Oddelek Kongresno-komercialna dejavnosti CD

Razstava: Virginia Vrecl

Arhitektura kot ozadje življenja

fotografska razstava

Lokacija: Mala galerija Cankarjevega doma

Termin: 28. maj - 28. junij 2015

Otvoritev: četrtek, 28. junija 2015, ob 20. uri

Kontaktni telefoni:

Virginia Vrecl: 041 399 598

Andrej Hrausky: 041 749 123

Kratko o projektu

Med redkimi že znanimi slovenskimi fotografi, ki se posvečajo fotografiranju arhitekture, tej posebni in izzivni nalogi, se počasi uveljavlja novo ime. Kot mnogi najodličnejši arhitekturni fotografi je tudi Virginia Vrecl po izobrazbi in poklicu arhitektka, kar ji omogoča natančno poznavanje notranje strukture in globljega pomena arhitekturne zasnove. Njene fotografije odražajo veliko občutljivost tako za zajemanje celote kot za arhitekturni detajl. V CD se predstavlja z največjim izborom del doslej (29 črno-belih ali rahlo toniranih fotografij), ki so nastale v zadnjih dveh let v Sloveniji in na potovanjih v tujini. Izbor sta pripravila skupaj z arhitektom Andrejem Hrauskim, izvrstnim poznavalcem domače in tuje arhitekturne produkcije kakor tudi njene fotografske predstavitve.

Za razstavno publikacijo je arhitekt in publicist Andrej Hrausky prispeval besedilo z naslovom Kaj slikamo in kako vidimo:

Umetnost je vedno odziv na svet, ki ga umetnik skuša razkriti ali vsaj komentirati.

Umetniki so vedno z zanimanjem proučevali nove tehnike in tehnologije, da bi ugotovili, ali si lahko z njimi kako pomagajo. Ta preplet umetnosti in znanosti je vedno pripeljal tudi do obojestranskih vplivov. Spomnimo se samo zanimanja renesančnih slikarjev za anatomijo, ki jim je pomagala razumeti človeško telo, da bi ga pravilno upodobili. Zdi se, da je šele njihova radovednost spodbudila znanstvenike, da so se v tematiko poglobili, saj je prvi sodobni anatomski atlas De humani corpus fabrica izšel šele po da Vincijevi smrti. S pojavom fotografije se je zgodilo nekaj podobnega. Zaradi dolgega osvetlitvenega časa so najprej fotografirali mirujoče objekte, ki so jih sestavljali v kompozicije, podobne tistim na slikarskih delih. Pozneje pa je reporterska fotografija omogočala slikanje naključnih dogodkov in kompozicije so postale bolj odprte. Šele potem je bilo tudi v slikarstvu mogoče naslikati le del avtomobila, ki se je ravno peljal mimo. Slikarstvo je dalo fotografiji osnove kompozicije ter občutek za svetlobo in sence, fotografija pa je dala slikarstvu občutek hitrosti.

Arhitektura je bila že od vsega začetka pomemben motiv fotografije. Ne nazadnje tudi najstarejša ohranjena fotografija Pogled skozi okno v La Grasu (Nicephore Niepce 1826) prikazuje stavbe na domačem posestvu. Konec 19. stoletja je tudi razvoj tiska omogočal izdajo albumov s fotografijami arhitekture. Ti albumi so bili zelo cenjeni, saj so omogočali spoznavanje krajev, ki jih tedaj ni bilo tako lahko obiskati. Tako si je uokvirjene fotografije iz knjige o Italiji Jože Plečnik obesil na stopnišču lastne hiše v Trnovem. A to še ni bila prava umetniška arhitekturna fotografija, ta se je zares pojavila šele po drugi svetovni vojni. Nastala je zaradi arhitektov, ki so se začeli zavedati pomena objave svojih del. Najemali so najboljše fotografe in od njih zahtevali, da njihove stavbe fotografirajo tako, da poudarijo tiste lastnosti njihove arhitekture, ki so se jim zdele najpomembnejše. Tako se je umetniška fotografija arhitekture ločila od običajne fotografije in ubrala lastno pot, saj pri njej ni pomemben pogled avtorja – fotografa, ampak prikazovanje zamisli avtorja – arhitekta. Dober fotograf arhitekture je torej tisti, ki zna prikazati arhitektovo zamisel v najlepši luči in pri tem prikriti šibkosti projekta. Tak pristop ima svoj smisel, če upoštevamo, da je vsaka arhitekturna rešitev kompromis med mogočim in želenim. Kakovost arhitektovega dela se meri ravno v tem, kako je arhitektu uspelo rešiti vse nasprotujoče si zahteve. Zato naj fotografija pokaže drznost rešitve.

Arhitekturna fotografija Virginie Vrecl je drugačna. Ne dokumentira arhitekture na podlagi naročil, ampak jo raziskuje na lastno pobudo. V tem bi bila lahko podobna umetniškim fotografom, ki v arhitekturi iščejo likovne motive, vendar je Virginia Vrecl tudi arhitektka. Zato je njeno razumevanje motivov usmerjeno v raziskovanje arhitekturne govorice. Radi rečemo, da je arhitekturo treba gledati na kraju samem. Le tako lahko doživimo okolico, v katero je stavba postavljena, in zaporedje pogledov, ko se ji približujemo. Občudujemo svetlobo in sence na fasadi, ki se spreminjajo glede na uro dneva in letni čas. Ko vstopamo, doživljamo zaporedje prostorov, ki se nam odpirajo; ko primemo za kljuko ali se naslonimo na zid, začutimo materiale, iz katerih je stavba zgrajena, detajli pa nam govorijo o znanju arhitekta in mojstrov, ki so jih izdelali. Vse to doživljanje arhitekture Virginia Vrecl dobro razume, saj pozna kreativni pristop arhitekta in metode, ki jih pri tem uporablja. Vse zgoraj naštete lastnosti stavbe so skrbno načrtovane in opazovalec, ki je posvečen v arhitekturno snovanje, razume, zakaj in s kakšnim namenom je nastala neka rešitev. To razumevanje je predpogoj za občudovanje in uživanje v arhitekturi. Kdor tega ni zmožen, se ga arhitektura ne dotakne – do nje ostane brezbrižen. Virginia Vrecl nam tako skozi objektiv pripoveduje o tem, kako gledati arhitekturo, kako jo raziskovati in občudovati. Tako na razstavi posreduje svoje videnje mestnega prostora, detajlov, strukture materialov, igre senc in celo naključne sledove rje, ki se je zarisala v kamnu. Predvsem v detajlih nam s svojim občutkom za arhitekturo odkriva poglede in oblike, ki jih običajno prezremo. Na ta način Virginia Vrecl pokaže več. Arhitektura je vedno le ozadje življenja. Mirno stoji v ozadju in spregovori le, ko je vprašana. In Virginia Vrecl jo zna vprašati tako, da v arhitekturi uživamo.

Življenjepis

Rojena je bila v Göteborgu na Švedskem.

Med študijem na Fakulteti za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani je bila demonstratorka v seminarju prof. Petra Gabrijelčiča. Študentsko prakso je opravljala na Dunaju pri prof. Borisu Podrecci,

diplomirala pa leta 1997 pri prof. dr. Alešu Vodopivcu.

Po diplomi je sodelovala z različnimi arhitekturnimi biroji in po opravljenem strokovnem izpitu na Inženirski zbornici Slovenije – matična sekcija arhitektov leta 1999 začela samostojno pot v projektiranju. Kot članica Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Društva arhitektov Ljubljana je sodelovala na skupinskih preglednih razstavah kot arhitektka in arhitekturna fotografinja.

Z arhitekturno fotografijo se je začela ukvarjati ob številnih strokovnih ekskurzijah in potovanjih po svetu, namenjenih predvsem raziskovanju arhitekturnega prostora.

Njene arhitekturne fotografije so objavljene v slovenskih revijah in časopisih ter na domačih in tujih spletnih portalih. Njena fotografija in kratko besedilo sta bila objavljena tudi v lanski številki revije Arhitektov bilten Društva arhitektov Ljubljana, ki je bila posvečena arhitekturni fotografiji.

Na svoji prvi udeležbi na fotografskih natečajih je prejela nagrado v kategoriji za detajl, v okviru Odprtih hiš Slovenije 2011. Njeni fotografiji sta bili med izbranimi na fotografskem natečaju Ostanki mesta in Foto Emona, v okviru projekta Emona 2000 (Muzej in galerije mesta Ljubljane) in festivala sodobne fotografije Fotonični trenutki – Mesec fotografije 2014 (Galerija Photon) ter bili razstavljeni na Krakovskem nabrežju v Ljubljani. Sočasno se je uvrstila v izbor za Portfolio Review – Fotonični trenutki 2014.

Svojo prvo samostojno fotografsko razstavo z naslovom Skandinavske arhitekturne impresije v sklopu Piranskih dni arhitekture 2014 je imela v Monfortu, v razstavišču sodobnih umetnosti Obalnih galerij Piran, v letu 2015 pa samostojni razstavi v Hiši arhitekture Maribor in v Slovenskem kulturnem in študentskem domu Korotan na Dunaju.

Razstavni program CD.

14. 5. 2015

Zlati abonma 2014/15

6. zlati

Nedelja, 24. maja 2015, ob 20. uri

Gallusova dvorana

Simfonični orkester iz Birminghama

City of Birmingham Symphony Orchestra

Dirigent: Andris Nelsons

Solistka: Baiba Skride,violina

Program

Wolfgang A. Mozart, Koncert za violino in orkester v D-duru, K 218

Anton Bruckner, Simfonija št. 7 v c-molu, WAB 108

Prestižna glasbena nagrada Kraljevega filharmoničnega združenja dirigentu Andrisu Nelsonsu pred začetkom turneje s Simfoničnim orkestrom iz Birminghama

Simfonični orkester iz Birminghama in glasbeni vodja Andris Nelsons se odpravljata na zadnje skupno gostovanje po Evropi. Med 19. majem in 7. junijem 2015 bo orkester nastopil v 13 evropskih mestih: Stuttgartu, Münchnu, Dortmundu, Zagrebu, Ljubljani, Luganu, Madridu, Oviedu, Parizu, Düsseldorfu, Frankfurtu, Hamburgu in na Dunaju. Violinistka Baiba Skride in tenorist Klaus Florian Vogt se CBSO na evropski turneji pridružujeta kot solista.

Med 19. majem in 7. junijem 2015 boimelo evropsko občinstvo zadnjo priložnost prisluhniti Simfoničnemu orkestru iz Birminghama(CBSO) pod taktirko glasbenega vodje Andrisa Nelsonsa, katerega mandat se po sedmih letih konča julija 2015.

Andris Nelsons je izjavil: »S CBSO sva se odpravila na številna vznemirljiva glasbena popotovanja, v veliko čast mi je službovanje skleniti s tako prestižnim gostovanjem. Ponosen sem, da sem lahko vodil birminghamski orkester, gre za zelo pomembno obdobje mojega glasbenega življenja. Upam, da bodo gostovanje in naši zadnji koncerti v Birminghamu vsem, dirigentu, orkestru in občinstvu, pomenili nepozabno izkušnjo.«

Med gostovanjem bosta orkester in maestro poustvarila Simfonijo št. 7 Antonína Dvořáka in Simfonijo št. 7 Antona Brucknerja, na ljubljanskem koncertu bomo slišali slednjo. Dirigentova latvijska sonarodnjakinja Baiba Skride se bo orkestru v Ljubljani pridružila s Koncertom za violino in orkester št. 4 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Leta 2008 je bila tudi solistka na prvem gostovanju Andrisa Nelsonsa z CBSO.

Andris Nelsons od leta 2008 deluje kot glasbeni vodja Simfoničnega orkestra iz Birminghama, s katerim sta bila deležna izjemne kritiške hvale in uspeha pri poslušalcih. Maestrovo zadnjo sezono bosta v Birminghamu zaznamovala s posebnimi programi in projekti. 17. maja bo Nelsons CBSO vodil v poustvaritvi Wagnerjevega Parsifala, kar dirigentu predstavlja uresničitev dolgoletnih sanj.

Povsem sveža je tudi novica, da je Andrisu Nelsonsu Kraljevo filharmonično združenje podelilo prestižno glasbeno nagrado za dirigiranje v priznanje »poglobljenega poustvarjanja širokega repertoarja, globoki predanosti spodbujanju novih del in vizionarskega vodenja CBSO, ki je preobrazilo zvok sestava«.

Nagrado so mu podelili 5. maja 2015, Andris Nelsons je ob tem izjavil: »Prestižna glasbena nagrada Kraljevega filharmoničnega združenja je izjemno priznanje, v veliko čast pa mi je tudi, da sem bil izbran med najvidnejšimi kolegi in prijatelji. Nagrade si ne bi zaslužil brez izjemnega orkestra CBSO, s katerim sva delila sedem čudovitih let, nagrada pripada tudi vsakomur od njegovih članov (…)«

V priponki pošiljamo fotografijo dirigenta in orkestra ter biografije izvajalcev.

Informacije: T (01) 2417 171 E katja.novak@cd-cc.si

Gallusova dvorana, 30, 42, 56, 65 EUR

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

V Ljubljani, 11. maja 2015

Ponedeljek, 18. maja 2015, ob 18. uri

Predavanje ob razstavi nove generacije francoskih likovnih umetnikov Škatla v kovčku

DOMINIQUE ABENSOUR – umetniška ktiričarka, kuratorka ter profesorica umetnostne zgodovine

O čem razmišljajo mladi francoski umetniki?

V sodelovanju s Francoskim inštitutom v Sloveniji

Dvorana M3-4, brezplačne vstopnice

DOMINIQUE ABENSOUR: O čem razmišljajo mladi francoski umetniki?

Umetniki, o katerih bo tekla beseda, so bili rojeni med koncem sedemdesetih in začetkom osemdesetih let. Vsi so bili deležni hitrega priznanja umetniškega okolja. Kakšna pot je za njimi? S čim so njihova dela pritegnila umetniške poznavalce? Dominique Abensour bo na ta vprašanja odgovorila s predstavitvijo ustvarjanja avtorjev: Farah Atassi, Bertille Bak, Céleste Boursier-Mougenot, Nicolasa Chardona, Camille Henrot, Laurenta Pernota, Juliena Prévieuxa in Raphaela Zarke.

Dominique Abensour je umetniška kritičarka, kuratorka ter profesorica umetnostne zgodovine in teorije na Ecole supérieure d’art v mestu Rennes. Kot direktorica umetniškega centra Quartier v mestu Quimper med letoma 1995 in 2008 je organizirala več kot osemdeset razstav, ki so jih podpirali tudi produkcije del in uredniški program. Njeno kritiško prakso so objavili številni katalogi, leta 2009 pa je Musée Mac/Val v Vitryju izdal tudi njen esej z naslovom Umetnost in njena predstavitev. Bila je kuratorka različnih razstav v tujini – v Gumriju (Armenija, 2008) in z NCCA v Moskvi (Art Moskwa, 2003, in Vinzavod, 2010) –, doma pa je med drugim organizirala bienala v Bourgesu v letih 2010 in 2012 ter Konstrukcijo smisla v Parizu (2014). V tem trenutku pripravlja dve razstavi za Frac Bretagne v Rennesu, Pascal Pinaud (maj 2015) in Mladi diplomanti umetniških šol v Bretanji (september 2015). Sodeluje tudi v Urbanih scenografijah, ki bodo v letu 2016 potekale v Demokratični republiki Kongo.

Predavanje bo potekalo v sklopu spremljevalnega programa razstave Škatla v kovčku, na kateri so z deli predstavljeni mladi francoski umetniki: Farah Atassi, Laëtitia Badaut-Hausmann, Jonathan Binet, Gaëlle Boucand, Louise Hervé & Chloé Maillet, Renaud Jerez, Pierre Labat, Christophe Lemaître, Emilie Pitoiset, Elisa Pône, Julien Prévieux, Florian Pugnaire & David Raffini, Clément Rodzielski, Benjamin Seror in Shingo Yoshida. Projekt se neposredno sklicuje na delo Boîte en valise ali Škatla v kovčku, ki ga je Marcel Duchamp ustvaril, ko se je izselil v ZDA, ter ponuja refleksijo o kroženju umetnin in promociji umetnikov, ter hkrati predstavlja svojevrsten hommage sodobnih francoskih umetnikov vplivnemu rojaku Marcelu Duchampu, ki je zaznamoval umetniško snovanje druge polovice 20. stoletja in navdihuje številne umetnike še vse do današnjega časa. V tem kontekstu se sedemnajst umetnikov loteva vprašanja predstavitve svoje umetnosti v neprestano spreminjajočem se svetu. Vsak je bil povabljen k sodelovanju z izrecnim navodilom, naj ustvari delo »v kovčku«, najsi gre za sliko, instalacijo, video, performans ali akustični projekt. Namen te potujoče razstave je v mednarodnem okolju predstaviti ustvarjalnost skupine obetajočih mladih umetnikov, diplomantov francoskih likovnih akademij.

Razstavni program CD

Ljubljana, 11. maj 2015

Dodatne informacije: stiki@cd-cc.si

Spoštovani!

Opravičujemo se, ker zaradi objektivnih nepredvidenih okoliščin nismo mogli zagotoviti prevoda predavanja v slovenščino.

Cankarjev dom

Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

www.cd-cc.si

V Ljubljani, 6. maja 2015

SPOROČILO MEDIJEM

Konferenca Zdravje rastlin za trajnostno kmetijstvo

Kmetijski inštitut Slovenije organizira 11. in 12. maja 2015 v Cankarjevem domu v Ljubljani mednarodno znanstveno konferenco o sodobnih izzivih na področju varstva rastlin, biotehnologije in žlahtnjenja rastlin v kmetijstvu.

Na konferenci se bo zbralo približno 200 znanstvenikov in strokovnjakov iz 20 evropskih držav, ki bodo obravnavali trenutne izzive v kmetijstvu: spremenjene pogoje kmetovanja zaradi podnebnih sprememb, sodobne pristope varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci, vpliv uporabe fitofarmacevtskih sredstev na okolje, vzgojo novih sort rastlin ter biotehnologijo v kmetijstvu.

Teme, kot so zdrava hrana, prehranska varnost, integrirana in ekološka pridelava hrane, odpornost sort na podnebne spremembe itd. upravičeno zavzemajo vedno obsežnejši del medijskih vsebin. Pomembne so za zdravje ljudi, kakovost življenja in trajnostni razvoj.

Ta kompleksa vprašanja terjajo interdisciplinarno delo raziskovalcev z različnih področij naravoslovnih ved. Z organizacijo konferenceZdravje rastlin za trajnostno kmetijstvo(Plant health for sustainable agriculture)si Kmetijski inštitut Slovenije prizadeva za izmenjavo znanja in iskanje odgovorov na aktualne izzive sodobnega kmetijstva, ki presegajo meje držav in regij.

Zavedamo se, da je naloga znanosti tudi nenehno posredovanje znanja vsem deležnikom v kmetijski verigi. Čim bolj bodo ozaveščeni končni porabniki – prebivalci oz. javnost, tem bolj bo delo znanstvenih, strokovnih kot tudi političnih inštitucij odgovorno.

Zato vabimo medije, da del medijskega prostora namenite tudi tematiki raziskav v kmetijstvu.

Več o konferenci na: www.phsa-conference.com

Kontakt za dodatne informacije: ela.zilic@kis.si.

_____________________________________________________________________________________

Oddelek Kongresno-komercialne dejavnosti CD

Zlati abonma 2014/15

6. zlati

Nedelja, 24. maja 2015, ob 20. uri

Gallusova dvorana

Simfonični orkester iz Birminghama

City of Birmingham Symphony Orchestra

Dirigent: Andris Nelsons

Solistka: Baiba Skride,violina

Program

Wolfgang A. Mozart, Koncert za violino in orkester v D-duru, K 218

*

Anton Bruckner, Simfonija št. 7 v c-molu, WAB 108

Latvijski čudež in ponos mesta Birmingham

Na sklepnem koncertu Zlatega abonmaja sezone 2014/15 bomo spoznali svetovno znana latvijska glasbenika, violinistko Baibo Skride in dirigenta Andrisa Nelsonsa z »njegovim« orkestrom.

Simfonični orkester iz Birminghama je bil ustanovljen leta 1920, na prvem koncertu pa je zazvenela Elgarjeva simfonija pod skladateljevim vodstvom. V dolgoletni zgodovini je orkester doživel preporod z glavnim dirigentom Simonom Rattlom. Pod njegovim vodstvom je postal mednarodno prepoznaven po izjemnih interpretacijah del pozne romantike in 20. stoletja ter skrbno izbranih snemalnih projektih. Karizmatični dirigent je s svojim vplivom poskrbel za orkestrov novi dom, koncertno dvorano, ki je še danes ponos mesta Birmingham. Pod Rattlovo taktirko smo orkester slišali tudi v Ljubljani.

Simona Rattla je nasledil finski dirigent Sakari Oramo, leta 2008 pa je položaj glavnega dirigenta prevzel Andris Nelsons. Latvijski dirigent za svojega osrednjega mentorja priznava Marissa Jansonsa, pri katerem se je izpopolnjeval od leta 2002. Že 2003je postal najmlajši direktor znamenite Narodne opere v Rigi. Leta 2009 je prvič nastopil v Metropolitanski operi v New Yorku, 2010 pa je vodil slovesnost ob odprtju znamenitega Festivala v Bayreuthu. Kot dvanajsti glavni dirigent orkestra Nelsons v sezoni 2014/15 končuje birminghamsko obdobje, imenovan pa je že za glavnega dirigenta Bostonskega simfoničnega orkestra.

Med zadnje največje uspehe mlada latvijska violinistka Baiba Skride uvršča Bergov koncert z Berlinskimi filharmoniki pod vodstvom njenega sorojaka Andrisa Nelsonsa. Pod njegovo taktirko in s Simfoničnim orkestrom iz Birminghama je posnela violinski koncert Čajkovskega in prav s poustvaritvijo tega zmagala na prestižnem tekmovanju kraljice Elizabete v Bruslju. Virtuoznost solistke Baibe Skride bomo lahko občudovali v Mozartovem koncertu na Stradivarijevi violini, ki ji jo je posodil Gidon Kremer.

V priponki pošiljamo biografije izvajalcev in fotografiji orkestra z dirigentom ter solistke.

Informacije: T (01) 2417 171 E katja.novak@cd-cc.si

Gallusova dvorana, 30, 42, 56, 65 EUR

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

TO, 12. maja, ob 18. uri

Dvorana Lili Novy, prost vstop

Rosana Hribar & Gregor Luštek

Mali plesni simpozij


Foto: Peter Bratuš

Mali plesni simpozij je namenjen plesnemu in koreografskemu paru Rosani Hribar in Gregorju Luštku, ki posamično ustvarja z različnimi plesalci, koreografi in režiserji, medtem ko ju najbolj zaznamuje skupna pot v seriji duetov spektakularnega »tarantinovskega« koraka, ki jih od leta 2008 pripravljata na vsaki dve leti. Serije njunih duetov so predstave o življenju; te razpirajo vpogled v njuno intimno in profesionalno delovanje. Plesno govorico novomeškega para bodo razprli različni ustvarjalci in drugi, ki so njuno pot, skupno ali posamično, še posebej zaznamovali. Gostje tokratnega plesnega simpozija bodo: Živa Brecelj (producentka, Plesni Teater Ljubljana), Zala Dobovšek (dramaturginja), Matjaž Farič (koreograf in režiser, Flota), Daliborka Podboj (kritičarka), Tomaž Rode (Društvo baletnih umetnikov Slovenije) in Jernej Lorenci (režiser); vodila ga bo Andreja Kopač.

Produkcija: Cankarjev dom

Simpozij bo hkrati uvod v njuno enkratno umetniško akcijo:

SR, 3. junija 2015, ob 20. uri

Maratonski duet

Plesna predstava

Koreografija, ples: Rosana Hribar, Gregor Luštek

Oblikovanje luči: LCLights
Produkcija: Plesni Teater Ljubljana
Koprodukcija: Cankarjev dom

Program:

10 let, Duet 012, Štirinajst, 16

Sodeluje Godalni kvartet Godalika

Rosana Hribar in Gregor Luštek, letošnja nagrajenca Prešernovega sklada, sta prvi duet odplesala leta 1996 v predstavi Posvetitev pomladi Matjaža Fariča, leta 2003 pa je nastal njun prvi samostojni duet.

Plesni in koreografski par, ki posamično ustvarja z različnimi plesalci, koreografi in režiserji, najbolj zaznamuje skupna pot v seriji duetov spektakularnega »tarantinovskega« koraka v dvoje, ki jih od leta 2008 pripravljata na vsaki dve leti v Plesnem Teatru Ljubljana. Dueti so predstave o življenju; razpirajo vpogled v njuno intimno in profesionalno delovanje ter v slovenski sodobni ples vnašajo svojevrsten pečat in gibalni izraz, ki sproti zabrisuje meje med osebnim in zasebnim, med jezikom in govorom ter med emocijo in erosom.

V enkratnem plesnem dogodku bosta avtorja povzela njun korak v dvoje v enem samem dihu in ga skozi odlomke plesnih duetov (10 let, Duet 012, Štirinajst in 16) predstavila kot celovito gibalno esenco njunega življenja in ustvarjanja.

Linhartova dvorana, 18, 14* EUR

Spletna medijska pokroviteljica: Parada plesa

_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________


Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,
nato računalniški program vlog ne sprejme več.Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež.
Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti. Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete
v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo;
tako bomo vaš sedež, če ste zadržani,
še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

V prilogi vam pošiljamo dve fotografiji ter biografiji Rosane Hribar in Gregorja Luštka, za dodatne informacije,
dogovore za intervjuje, snemanje in fotografiranje sem vam na voljo:

Kristina Jermančič Golc

Cankarjev dom
T 01 2417172
M 051 675 248
E kristina.jermancic@cd-cc.si

NE, 17. maja, ob 19. uri

Gallusova dvorana

Homer: Iliada
Zadnja ponovitev v tej sezoni!

Režija: Jernej Lorenci

Prevod: Anton Sovre; odrska priredba: Jernej Lorenci, Matic Starina, Eva Mahkovic

Igrajo: Jure Henigman, Nina Ivanišin, Aljaž Jovanović, Marko Mandić, Jette Ostan Vejrup, Tina Potočnik, Matej Puc, Janez Škof, Jernej Šugman; gosti: Zvezdana Novaković, Blaž Setnikar, Gregor Luštek

Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, CD

V nedeljo, 17. maja, ob 19. uri bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma še zadnja ponovitev Homerjeve Iliade v režiji Jerneja Lorencija.

Krstno uprizoritev priredbe, najuspešnejše uprizoritve sezone 2014/15 vseh treh koproducentov, SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma, si je do sedaj ogledalo že več kot 23 tisoč obiskovalcev.


» … Izkaže se izjemna usklajenost vseh soustvarjalcev in ključna komplementarnost igre, scenografije in luči, glasbe in zvočne podobe, jezika in giba, ki v dramaturško jasno uokvirjeni celoti, s posrečenim občutkom za tempiranje in sugestijami ljudske sproščenosti omogoča, da se gledalčeva aktivna pozornost ujame v skupno igro ustvarjanja kolektivne (pretekle, sedanje in prihodnje) zgodbe«.
Nika Arhar, Delo, 26. 1. 2015

___________________________________________________________________________

Cene vstopnic: 23, 18, 15, 12, 11* EUR
* Cena s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

___________________________________________________________________________

V prilogi vam pošiljam fotografijo predstave (avtor fotografij je Peter Uhan), za dodatne informacije smo vam na voljo:

Jernej Pristov, predstavnik za odnose z javnostmi

SNG Drama Ljubljana, Erjavčeva 1, 1000 Ljubljana

jernej.pristov@drama.si, tel. 01 2521 461, www.drama.si

Simona Belle, vodja službe za odnose z javnostmi in trženje

Mestno gledališče ljubljansko, Čopova 14, 1000 Ljubljana

simona.belle@mgl.si, tel. 01 4255 000, www.mgl.si

Kristina Jermančič Golc, Služba za odnose z javnostmi in trženje programa,

Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

E kristina.jermancic@cd-cc.si, tel. 01 2417 172, www.cd-cc.si

_____________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

Na 25. festivalu hrvaške drame "Marulićevi dani" nagrajena predstava Evropa v režiji Primoža Ekarta

FFoto: Peter Uhan

Predstava Evropa v režiji Primoža Ekarta ter koprodukciji Zavoda Imaginarni in Cankarjevega doma je na
25. festivalu hrvaške drame "Marulićevi dani", ki je med 21. in 30. aprilom 2015 potekal v Splitu, prejela nagrado za umetniški dosežek.

Več: http://slobodnadalmacija.hr/Scena/Kultura/tabid/81/articleType/ArticleView/articleId/283772/Default.aspx

Slovenska krstna uprizoritev dramskega besedila Evropa priznane hrvaške dramatičarke Ivane Sajko je bila v Cankarjevem domu

premierno uprizorjena 12. decembra 2014.

________________________________________________________________

Ivana Sajko
Evropa
Monolog za mater Korajžo in njene otroke


Prevod: Iva Babić, Maja Cerar
Režija: Primož Ekart
Dramaturgija: Simona Hamer
Glasba: Davor Herceg
Scenografija: Damir Leventić
Kostumografija: Belinda Radulović
Koreografija: Sebastjan Starič
Lektura: Maja Cerar
Oblikovanje svetlobe: Andrej Hajdinjak
Oblikovanje zvoka: Marko Trstenjak

Igrajo: Barbara Cerar, Sara Gorše, Lena Hribar, Žan Perko, Filip Samobor, Nik Škrlec
Davor Herceg
(klavir), Mitja Tavčar (bobni)

Produkcija: Zavod Imaginarni
Koprodukcija: Cankarjev dom

Slovenska krstna uprizoritev izzivalnega dramskega besedila Evropa priznane hrvaške dramatičarke Ivane Sajko inspiracijo za svojo kritiko demokratičnega sistema črpa
iz treh virov: antičnega mita o Evropi in Zevsu, Brechtove drame Mati Korajža in njeni otroci ter aktualnih tragičnih dogodkov na mejah Evropske unije.
Evropin obračun s Polkovnikom – včerajšnjim partnerjem in današnjim sovražnikom – v predstavi zaživi skozi udarne songe in igrivo igro petih mladih igralcev ter
Barbare Cerar v naslovni vlogi. Razgaljanje Evropinega in Polkovnikovega ljubezenskega odnosa pa ne naplavi na površje zgolj krvave vojne preteklosti,
ampak postavi pod vprašaj tudi njuno prihodnost.

Kristina Jermančič Golc

Cankarjev dom
T 01 2417172
M 051 675 248
E kristina.jermancic@cd-cc.si

Spoštovani,

v začetku maja bo v Cankarjevem domu potekala mednarodna znanstvena konferenca FG-2015, ki bo v Slovenijo privabila vrhunske raziskovalce in razvijalce najnaprednejših tehnologij računalniškega vida. Gre za eno vodilnih konferenc na tem področju na svetu, ki jo soorganizirata Fakulteta za elektrotehniko in Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani pod pokroviteljstvom ameriškega IEEE. Na konferenci bodo predstavljeni zadnji raziskovalni dosežki na področju samodejnega razpoznavanja človeških obrazov, razpoznavanja kretenj in gest ter razpoznavanja psiho-fizičnih stanj oseb. Dogodek se bo pričel z več spremljevalnimi znanstvenimi delavnicami že v ponedeljek, 4. maja, osrednja konferenca pa bo odprta v torek, 5. maja z otvoritvenim nagovorom organizatorjev.

Med najbolj zanimive dogodke konference nedvomno sodijo demonstracije prototipnih tehnologij, kjer bodo vodilne svetovne univerze prikazale zadnje raziskovalne dosežke in obiskovalcem omogočile interaktivno preizkušanje prototipov. Prepričani smo, da bodo prikazane tehnologije zanimive tudi za novinarje in širšo javnost, zato vas vabimo na obisk konference v času demonstracij prototipnih tehnologij, in sicer v torek, 5. maja ob 17:30, v Drugem preddverju Cankarjevega doma.

Na dogodku se obrnete na doc.dr.Vitomirja Štruca, kontakti spodaj.

V okviru dogodka si bo mogoče ogledati in preizkusiti:

  • Robotka Nea - Neo je na videz navaden humanoidni robotek, s katerim se je mogoče interaktivno pogovarjati. Med pogovorom Neo analizira sogovornikov obraz, tolmači njegovo mimiko in kretnje ter opredeli njegov značaj ali čustveno stanje. Takšne tehnologije so uporabne kot tehnološka podpora uporabnikom, ki bi želeli med pogajanji ali razgovorom s strankami na objektiven način ovrednotiti značaj ali čustveno stanje sogovornikov.
  • Prototipni vmesnik za upravljanje računalniških aplikacij omogoča upravljanje računalnika preko gest, prepoznanih z uporabo globinskega senzorja. Prepoznane geste računalnik nato pretvori v ukaze, ki jih uporabi za manipulacijo z navideznimi objekti. Pri upravljanju prototipa si lahko uporabnik nadene očala za navidezno resničnost in s tem dobi občutek, da dela z realnimi 3D objekti.
  • Prototipni sistem Univerze Carnegie Mellon, ki lahko iz video posnetka obraza v realnem času izdela 3D model obraza in ga uporabi za analizo obrazne mimike.
  • Prototipno tehnologijo podjetja Vicarious, ki izdela 3D model obraza in ga zamenja z modelom obraza druge osebe. Takšna tehnologija omogoča zamenjavo vašega obraza v video posnetku z obrazom kakšne druge osebe in bo v okviru konference prikazana na zabaven način. Demonstratorji vas bodo posneli, na zaslonu pa se bo prikazal posnetek vašega telesa z obrazi znanih oseb.

Druge zanimive prototipne tehnologije, ki si jih bo še mogoče ogledati, so tehnologije za varovanje zasebnosti v video posnetkih, tehnologije za animacijo nadomestnih likov (avatarjev), tehnologije za analizo človeških obrazov, biometrični sistemi za prepoznavanje obrazov in druge.

Vljudno vabljeni k udeležbi!

Doc. dr. Vitomir Štruc, FE UL

GSM.: +386 41 544 149

Tel.: +386 1 4768 839

Fax.: +386 1 4768 316

E-mail: vitomir.struc@fe.uni-lj.si

Dodatne informacije o konferenci so na voljo na spletnem naslovu http://www.fg2015.org.

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Zainteresirani novinarji se za demonstracijo lahko akreditirajo na registraciji konference v Drugem preddverju CD.

Oddelek Kongresno-komercialna dejavnosti CD

Cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov za mesec maj ob avtorjevi devetdesetletnici

Avtor: Vladimir Makuc

Izbor: Milček Komelj

Prizorišče: Prvo preddverje Cankarjevega doma

Termin: 5. maj – 31. maj 2015

Otvoritev: torek, 5. maja 2015 ob 13. uri

V sodelovanju s Slovenskim društvom likovnih kritikov

Kratko o razstavi:

Seznam razstavljenih slik Vladimirja Makuca v Cankarjevem domu (Likovno delo meseca):

1. Štorklja, 2004, disperzijska tempera in mivka, platno, 100 x 70 cm

2. Soline s polojnikom, 2005, disperzijska tempera z mivko in školjkami, platno, 100 x 80 cm

3. Rdeče sonce, 2013, disperzijska tempera in mivka, platno, 100 x 70 cm

Ptice, Sonca in planeti Vladimirja Makuca

Umetnost Vladimirja Makuca izhaja iz slikarjeve navezanosti na Kras oziroma primorski in mediteranski svet v najširšem smislu. Umetnik je bil pred devetdesetimi leti v tem svetu rojen in je v njegovi arhaiki našel lasten ustvarjalni izraz, ki je bil že od začetka moderen prav v svoji starožitnosti, oblikovno temelječi na arhetipsko prvinski stilizaciji in ploskovitosti. Kot izhodišče za svojo avtentično ustvarjalno govorico je s tem dojel neuničljivi pratemelj kulturnega sveta, ki ga v ozadju vsega sodobnega hlastanja utelešata prostrana tišina in večen kamen; skozenj pa je prepričljivo izrazil tudi temeljna osebna občutenja in razmišljanja, tako o usodi civilizacije kot okoljskih vprašanjih.

Likovno bistvo Makučevega ustvarjanja je razvidno skozi slikarjev smisel za arhitektoniko, v katero so bili že spočetka zajeti umetnikova arhitekturna pokrajina, trdoživ človek in tamkajšnja prakulturna žival. Sprva se je Makucu v tako lapidarno pripovedovanje naselil tudi kakšen prizor iz epske ljudske pesmi, sicer pa se je ustvarjalec, ki se je dolgo posvečal predvsem zemeljsko tonirani grafiki, ob vsej risarski filigranskosti izkazal predvsem kot redkobesedno trpek lirik.

V njegovo pokrajino so se po istrskem volu in prvotnem petelinu sčasoma naselile tudi bolj pesniške ptice, tako jate selivk, počivajoče na električnih žicah, ki povezujejo daljave sveta, kot osamele, hkrati arhaične in elegantno razpotegnjene dolgokljune makučevske ptice, pa kosovelovska brinovka in vse pogostejša v zrak švigajoča leteča raketa – župančičevski škrjanec kot znanilec ustvarjalnega zanosa in zračne svobode. Nad njegovimi arhitekturami so v vrtincih zakrožili hudourniki in se je včasih prikazal čuk; pozneje, ko se je umetnik posvetil motivom sečoveljskih solin, pa so se mu v vse pogostejših slikarskih podobah oglasile še številne druge ptice, docela ornitološko prepoznavne, ker je umetnik s precizno stilizacijo zajel njihovo nespremenljivo bistvo, dojeto s skrajno nežnostjo in v vse bolj neposrednem, živem stiku z naravo.

Umetnikova intimna povezanost z naravo je razvidna ne le iz motivov, marveč tudi iz same materialnosti Makučevega slikarstva, ki vključuje v barvno tkivo obmorsko mivko in drobce školjk ter ponekod celo v sliko pritrjeno celotno školjko. Iz takšne, malone reliefno otipljive snovi, ki pa je videti hkrati sanjsko nematerialna, so stkana prizorišča za sliki Štorklja in Soline s polojnikom, ptico, ki prihaja na poloj, to je na prostor zunaj solin; v solinske pregrade pa je umetnik projiciral tudi svoj značilni arhitektonski prijem, četudi le še v poševno uglašene krhke mreže, v katere se zajedajo solinarske plitvine morja. Njegov štrk na kompozicijsko oziroma proporcijsko pretehtani sliki gnezdi v slikoviteje dračevinastem domovanju, nameščenem na arhitektonski vertikali, telegrafskem drogu v soseščini značilnih žic, puščičasto začrtanih smeri in drugih enigmatičnih znamenj. V barvitosti in risarski prefinjenosti obeh podob diha umetnikova občutljivost, skozi katero se zrcali Makučeva intimna privrženost prvinskemu življenju, ki ga utelešajo krhke živali, povezujoče zemljo z nebom, a tudi prosojnimi obronki v soline ujetega morja. V precej novejšo, približno desetletje mlajšo podobo Rdeče sonce pa je vrisana umetnikova današnja ustvarjalna zazrtost v kozmične daljave.

Pogled na Zemlji ležečega umetnika sega v nebo, človekov zemeljski položaj pa je označen z besedami: Človek na tleh. Vendar so te in druge besede na sliki zapisane v »eksistencialistični« francoščini, in še to vzvratno, kar že samo po sebi stopnjuje pridih skrivnostnosti; na Solinah s polojnikom pa razberemo besedo LERA, zaznamujočo območje, kjer pridobivajo sol, ter vzvratno še latinsko ime upodobljene ptice: Himantopus himantopus. Tudi izhodišče za vključenost besed in drugih znamenj, kakršno je ob štorklji z otroško kredo izrisana zvezda, izhaja iz Makučevega primarnega dojemanja prakulturne pokrajine, v kateri je umetnik še kot mladenič v Hrastovljah kopiral srednjeveške freske in na njih razpoznaval skrivnostne glagolske črke, ki govorijo o zgodovini te pokrajine in so se v njegove umetnine naselile skupaj z antropomorfnim soncem s tamkajšnje gotske freske. Prerojen spomin nanjo pa živi tudi v podobi s segmentom Makučevega Sonca, ki se, obkroženo s polno Luno in hudomušno obrnjeno na glavo, ne meni za umetnika, medtem ko se ta radovedno zazira predse in molče govori, da mu je vse jasno – a vendar vse enako skrito in skrivnostno.

Tudi v tem spoznanju je Makuc soroden davnim prednikom, ki so nekoč – enako kot on dandanes – strmeli proti prav tako antropomorfnemu Soncu in planetom, v eno izmed tovrstnih najnovejših slik pa je vključil celo prav tako zrcalno izrisan verz iz Prešernovega soneta Verh sonca sije soncov cela čeda. Slikarjev pogled na sliki je zrenje spokojnega, s svetom sprijaznjenega ustvarjalca, ki se, frontalno vgraviran v zemeljski krog kot brezčasen človeški hieroglif, obdan s pticami in z geometrično prekrižanimi rokami pod glavo, v življenjski zrelosti ne meni za vsakodnevne pritlehnosti in tegobe, marveč se v svoji modrosti in svobodi prepušča le še potem Sonca in planetov.

Milček Komelj

Biografski podatki

Vladimir Makuc se je rodil 8. maja 1925 v Solkanu pri Gorici. Po šolanju na goriškem učiteljišču je odšel v partizane in po vojni po končani Šoli za umetno obrt doštudiral na ljubljanski likovni akademiji, po diplomi pa opravil specialko za restavratorstvo. Izpopolnjeval se je pri grafiku Johnnyju Friedlaenderju v Parizu. Sprva se je četrt stoletja posvečal predvsem grafičnemu ustvarjanju, pozneje pa intenzivneje tudi slikarstvu in snovanju tridimenzionalnih objektov. Veliko je razstavljal doma in v tujini ter prejel vrsto nagrad, med njimi Prešernovo in Jakopičevo ter glavno nagrado na bienalu slovenske grafike, že leta 1959 pa je postal dobitnik prve nagrade za grafiko na sredozemskem bienalu v Aleksandriji. Leta 2010 je rojstnemu kraju podaril dragoceno retrospektivno zbirko svojih 553 umetnin, ki je predstavljena tudi v monumentalni publikaciji Goriškega muzeja Zbirka podarjenih del Vladimirja Makuca.

PREMIERA!

Sobota, 9. maja 2015, ob 17. uri
Linhartova dvorana

Katalena
ENCI BENCI KATALENCI

Glasbeno-scenski projekt


Za otroke od 5. do 10. leta


Katalena se v teh spomladanskih dneh posveča glasbeno-scenskemu projektu ENCI BENCI KATALENCI, ki nastajapod režijsko taktirko Ivane Djilas in
bo premierno uprizorjen 9. 5. 2015.

Skupina Katalena se pri novem glasbenem podvigu z delovnim naslovom Enci benci Katalenci navdihuje pri izštevankah, izrazito ritmičnih pesmih, polnih skrivostnih besed,
s katerimi otroci razdelijo vloge za začetek igre. Seveda pa je izštevanka že sama po sebi igra –naključja. In prav to Kataleno zanese v najrazličnejše zgodbe, pesmi, motive
ali domislice, ki jih je izbralo navidez nesmiselno izštevanje. Glasbene pripovedi, ki so tako nastale, kar same po sebi ustvarjajo prostor glasbenega gledališča in predstave,
ki pa ni samo predstava za otroke. Je predvsem predstava, v kateri vsi (znova) postajamo in ostajamo otroci.

Nastopajo: Katalena: Polona Janežič, klaviature, tolkala, spremljevalni glas; Vesna Zornik Stonič, glas; Boštjan Gombač, klarinet, piščali, žepna trobenta, pojoča žaga, tolkala,
spremljevalni glas; Tibor Mihelič Syed, basovska kitara, tolkala, spremljevalni glas; Boštjan Narat, kitara, mandolina, spremljevalni glas; Robert Rebolj, bobni, tolkala

Režija: Ivana Djilas
Scenografija: Gregor Lorenci
Kostumografija: Jelena Proković

Produkcija: Cankarjev dom in Kulturno umetniško društvo Adapter


Cena vstopnice: 7,50 EUR

__________________________________________________________________________________________________________---

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,
nato računalniški program vlog ne sprejme več.Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež.
Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti. Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete
v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo;
tako bomo vaš sedež, če ste zadržani,
še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

_________________________________________________________________________________________________________

V prilogi vam pošiljam dve fotografiji (avtor fotografij je Ivian Kan Mujezinović ), za dodatne informacije, dogovore za intervjuje, snemanje in fotografiranje sem vam na voljo:

Kristina Jermančič Golc

Cankarjev dom
T 01 2417172
M 051 675 248
E kristina.jermancic@cd-cc.si

V Ljubljani, 21. aprila 2015

ILAN PAPE, priznani izraelski zgodovinar in aktivist, maja v Sloveniji

Ljubljana – Gibanje za pravice Palestincev – BDS Slovenija v sodelovanju s Cankarjevim domom organizira predavanje Palestina in nakba v 21. stoletju, ki ga bo imel priznani izraelski zgodovinar in aktivist Ilan Pappe. Predavanje bo v četrtek, 7. maja ob 18. uri v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Dogodek bo potekal v angleščini, omogočen bo simultani prevod. Pogovor bo povezovala novinarka Kristina Božič.

Ilan Pappe je izraelski zgodovinar in aktivist, rojen leta 1954. Je profesor na Fakulteti za družbene vede in mednarodne študije Univerze Exeter v Veliki Britaniji, direktor univerzitetnega Evropskega centra za palestinske študije in eden od direktorjev centra za etno-politične študije Exeter. Pappe je bil rojen v Hajfi v Izraelu. Preden je prišel v Veliko Britanijo, je bil docent politologije na Univerzi v Hajfi (1984–2007) ter predsednik Inštituta za palestinske in izraelske študije v Hajfi Emila Touma (2000–08). Med drugimi je avtor knjig The Idea of Israel, A History of Power and Knowledge (2014), Out of Frame (2011) in The Ethnic Cleansing of Palestine (2006). Pappe je eden od izraelskih novih zgodovinarjev, ki od izdaje dokumentov britanske in izraelske vlade v zgodnjih osemdesetih na novo piše zgodovino nastanka Izraela v letu 1948 in posledičnega izgona sedemsto tisoč Palestincev istega leta.

Pappe podpira rešitev ene države, ki predvideva eno državo za Izraelce in Palestince ter se zavzema za bojkot, dezinvesticije in sankcije proti Izraelu, dokler ta ne prične spoštovati mednarodnega prava.

Dodatne informacije:

Gibanje za pravice Palestincev BDS Slovenija www.bds.si, info@bds.si

Cankarjev dom janina.pintar@cd-cc.si; T 01 24 17 146

______________________________________________________

Novinarske akreditacije: Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si (novinarska soba/akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato jih računalniški program ne sprejme več. Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

V ponedeljek, 27. 4., petek, 1., in soboto, 2. 5., bodo razstave ZAPRTE.

Od torka, 28., do četrtka, 30. 4., bodo razstave odprte od 10. do 19. ure.

V Ljubljani, 16. aprila 2015

SR, 22. aprila, ob 20. uri
Film in pogovor ob dnevu Zemlje

NEKOČ JE BIL LEDENIK

Scenarij, režija: Matjaž Fistravec; razlaga: Lučka Kajfež Bogataj; glasba: Mitja Reichenberg
Kosovelova dvorana, 3 EUR

Eko - dokumentarni film Nekoč je bil ledenik, je avtorski odziv na globalno segrevanje ozračja in taljenje ledenikov.

Skozi filmsko zgodbo nas vodi avtor Matjaž Fistravec s sogovorniki. Kot povezovalec in pripovedovalec v kajaku s subjektivno kamero preveslava alpsko reko Dravo. V pogovoru z reko se znajde pri enem njenih izvirov: ledeniku Pasterza pod Grosglocknerjem, ki izginja. Prav tako se manjšajo in tanjšajo ledeniki v Himalaji, Karakorumu in na zemeljskih polih.

Na enem od dveh slovenskih ledenikov; Triglavskem ledeniku pod Kredarico, se filmska ekipa sreča s sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika, ki ledenik že od leta 1946 redno opazujejo, merijo in preučujejo. Od industrijske revolucije pred dvesto leti se je ledenik zmanjšal kar za stokrat. Njegovi ostanki merijo le še slabega pol hektarja. Triglavskega ledenika tako ni več..Na svojo nekdanjo slavo in atribute spominja le še z imenom.

Avtor pa s prstom pokaže tudi na krivca: novega Homo Sapiensa, ki je z neodgovornim onesnaževanjem s toplogrednimi plini povzročil velike otoplitve in porušil naravna razmerja na planetu.

Ob predstavitvi 30 minutnega filma vas vabimo tudi na

pogovor z ustvarjalci filma:

klimatologinjo dr. Lučko Kajfež – Bogataj,

skladateljem filmske glasbe in publicistom dr. Mitjo Reichenbergom in

režiserjem ter producentom filma Matjažem Fistravcem.

Dodatne informacije: janina.pintar@cd-cc.si T 24 17 146

ČE, 23. aprila 2015
GIL EVANS PROJECT

Big Band RTV Slovenija

Gost in dirigent: RYAN TRUESDELL

Gil Evans Project je projekt skladatelja in producenta Ryana Truesdella. Ta se je pred leti zakopal v rokopise omenjenega kanadskega pianista in skladatelja z željo po predstavitvi njegovih izvirnih zapisov (pri Evansovi glasbi so namreč pomembne prav podrobnosti). Pri tem pa je našel več kot 50 še nikoli izvedenih Evansovih skladb in aranžmajev. Avtor si je s projektom prislužil tri nominacije za nagrado grammy in eno tudi dobil. Ryan Truesdell ima edini dovoljenje zastopnikov za delo z Evansovimi aranžmaji in skladbami (med drugim ima na voljo dela iz Porgy & Bess, Out of the Cool, Individualism, Old Bottle New Wine, Miles Ahead ter repertoar iz obdobja s Thornhillovim orkestrom). Z Big Bandom RTV Slovenija bo Ryan Truesdell predstavil prav to Evansovo zapuščino.

Gil Evans je bil zagotovo eden največjih jazzovskih skladateljev, predvsem pa aranžerjev minulega stoletja. Naj omenimo samo sodelovanje z Milesom Davisom na treh njegovih albumih (bilo jih je seveda še več) – Miles Ahead, Porgy and Bess ter Sketches of Spain (za tega je dobil tudi nagrado grammy za najboljšo jazzovsko kompozicijo) –, ki so zapisani v zgodovino. Njegova glasbena kariera je bila izjemna, v 70. letih minulega stoletja je tako kot še nekaj glasbenikov tistega časa jazzovsko glasbo popeljal naprej, jo razvijal in nadgrajeval. Njegovi aranžmaji za večje zasedbe dosegajo in izkazujejo izjemno obvladovanje banda z bogato polifonsko teksturo in za tisti čas napredno harmonsko strukturo, ki je seveda še danes vredna občudovanja. Že konec 40. let je sodeloval z orkestrom Clauda Thornhilla in razširil zasedbo, značilno za klasični big band – dodal je rogove in tubo. V 60. letih je zasedbo dopolnil še z električnimi glasbili (električni klavir, baskitara itd.) in vse več prostora v svojih kompozicijah prepuščal improvizaciji. Čeprav je na začetku delno sledil zgledom Duka Ellingtona, je zatem v karieri izoblikoval popolnoma svojevrsten slog pisanja z bogato kromatiko, vendar vedno tonalno zasidrano. Njegove kompozicije prav zaradi tega glasbenikom ponujajo ogromno možnosti tudi za osebno izpoved.

Ryan Truesdell je končal magisterij jazzovske kompozicije. Kot skladatelj in aranžer se loteva različnih projektov. Je tudi notograf, sodeloval je z Jimom Hallom in Bobom Brookmeyerjem, še vedno pa sodeluje z Mario Schneider, Geoffreyjem Keezerjem in Luciano Souza. Kot producent je sodeloval na z grammyjem nagrajeni plošči Concert in the Garden Marie Schneider, prav tako tudi na njeni plošči Sky Blue, ki si je prislužila naziv jazzovski album leta po izboru novinarjev Village Voicea in dve nominaciji za nagrado grammy (v kategoriji za najboljšo instrumentalno skladbo je tudi zmagala). Največ časa pa Ryan Truesdell posveča projektu Gil Evans Project. Prav pred kratkim je izšla že druga zgoščenka Lines of Color v okviru tega projekta. Ideja izhaja iz vnovičnega odkrivanja originalnih zapisov Gila Evansa, saj so bile številne izvedbe v minulih desetletjih mogoče zgolj iz transkripcij, med brskanjem pa je prav Ryan Truesdell prišel še do partitur skladb, ki v času življenja Gila Evansa nikoli niso bile izvedene. Ob 100. obletnici rojstva tega kanadskega pianista in skladatelja leta 2012 je Truesdell izdal album CentennialNewly Discovered Works of Gil Evans, ki vsebuje deset teh skladb. Album je bil za nagrado grammy nominiran v treh kategorijah in eno tudi osvojil, prislužil pa si je tudi dve nagradi mednarodnega združenja novinarjev (za najboljši album leta in za najboljšo veliko zasedbo).

Big Band RTV Slovenija deluje nepretrgano že od leta 1945. Najprej se je imenoval Plesni orkester Radia Ljubljana, pozneje Big Band RTV Ljubljana, po osamosvojitvi Slovenije pa se je preimenoval v Big Band RTV Slovenija. Za začetke njegovega delovanja ima največje zasluge dirigent in skladatelj Bojan Adamič, leta 1961 pa je prijel za dirigentsko palico mladi Jože Privšek in Plesni orkester Radia Ljubljana popeljal v najvišji kakovostni razred. Umetniško je orkester v letih od 2002 do 2013 vodil Hugo Šekoranja, sicer njegov dolgoletni saksofonist. Big Band RTV Slovenija ima od leta 2014 kolektivno umetniško vodstvo, ki ga sestavljajo glasbeniki orkestra Adam Klemm, Aleš Suša in Blaž Trček. Z Big Bandom RTV Slovenija je nastopila že vrsta vodilnih tujih jazzovskih dirigentov in solistov, med drugimi Peter Herbolzheimer, Mercer Ellington, Maria Schneider, Michael Abene, Bob Mintzer, Lars Moller, Rob McConnell, Diane Schuur, Nancy Marano, Bobby Shew, Peter Erskine, Ronnie Cuber, Paquito D'Rivera, Mike Stern, Joe Lovano, Ernie Watts, Patti Austin, Kurt Elling in Nicholas Payton.

Linhartova dvorana, 10, 16, 19, 8* €

________________________________________________________________


Informacije: Darinka Hvalec
T (01) 2417 153 E
darinka.hvalec@cd-cc.si

_________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje do 12. decembra.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli 15. decembra.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

SO, 18. aprila 2015, ob 18. uri

D best abonma in izven

Terrafolk
(P)osvojimo pesem drugega narod

Glasbena predstava

Od 11. do 15. leta

O ljudski glasbi, narodni identiteti, dialogu in bogatenju med različnimi kulturami. Terrafolk je zamisel za predstavo našel v dokumentarnem filmu Čigava je ta pesem o pesmi, ki jo imajo za svojo Bošnjaki, Srbi, Bolgari, Makedonci, albanski Romi, Turki in Grki. Vsi so prepričani, da je to njihova izvorna narodna pesem in eden drugemu oporekajo avtentičnost. Spoznali bomo nekaj podobnih primerov, ko glasba presega narodnostne in državne meje, pri čemer se poraja vprašanje o razmerju med univerzalnostjo in lokalnostjo glasbenega jezika.

Štihova dvorana

Cena vstopnice: 7,50 EUR

_________________________________________________________________________________________________________________

V prilogi vam pošiljam fotografijo (avtor fotografij je Aleksander Grum), za dodatne informacije sem vam na voljo:

Kristina Jermančič Golc

Cankarjev dom
T 01 2417172
M 051 675 248
E
kristina.jermancic@cd-cc.si

__________________________________________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,
nato računalniški program vlog ne sprejme več.Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež.
Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti. Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete
v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo;
tako bomo vaš sedež, če ste zadržani,
še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Torek, 21. aprila, ob 19. uri

FRANCESCO CAGLIOTI

O MICHELANGELU KIPARJU, UČENCU BENEDETTA DA MAIANO

Predavanje enega najbolj znanih in najuglednejših italijanskih umetnostnih zgodovinarjev

Po šolanju v Neaplju in na Scuola Normale Superiore v Pisi pri profesorjih Giovanniju Previtaliju in Paoli Barocchi je Francesco Caglioti, rojen 1964, najprej delal v Pisi, od leta 2001 pa v Neaplju, kjer je na univerzi Federica II. od 2009 redni profesor. Že v začetku devetdesetih let je vzbudil pozornost strokovne javnosti z ugotovitvijo, da sta bila kiparja Mino da Fiesole in Mino del Reame pravzaprav ena in ista oseba, nadaljeval pa je z odmevnimi študijami o firenškem in rimskem kiparstvu 15. stoletja, predvsem o Donatellu. V svojih raziskavah je od samega začetka kombiniral izjemno filološko natančnost, poglobljene arhivske raziskave, analizo historičnega konteksta nastanka umetnin, ikonografijo, sočasno in poznejšo recepcijo in percepcijo umetnin ter poznavalstvo. Njegova obsežna knjiga (v dveh delih) Donatello e i Medici (s poudarkom na kipih Judite in Davida) je bila leta 2001 izbrana za knjigo leta v angleški reviji Apollo (čeprav – kar je pri teh nagradah izjemno redko – ni izšla v angleškem jeziku). Pozneje je odkril tudi lesenega monumentalnega Križanega, ki ga je Donatello izdelal za padovansko servitsko cerkev (po restavriranju bo med 27. 3. in 26. 7. 2015 razstavljen v Museo Diocesano v Padovi). Med najbolj odmevnimi Cagliotijevimi odkritji pa lahko omenimo še ime pravega naročnika slik Bitke pri San Romanu Paola Uccella in ostanke oltarja, ki ga je renesančni kipar dalmatinskega porekla Ivan Duknović izklesal za beneško bratovščino sv. Marka in je veljal za izgubljenega. V zadnjih tednih močno odmeva še eno njegovo odkritje (sicer objavljeno leta 2012): štirje bronasti angeli, ki jih je firenškemu kiparju Benedettu da Rovezzano sredi dvajsetih let 16. stoletja za svojo grobnico naročil angleški kardinal Wolsey. Do Cagliotijevega odkritja so veljali za izgubljene, zaradi velikega zgodovinskega pomena pa bodo sedaj prišli v osrednjo britansko kiparsko zbirko: prav v začetku leta 2015 je londonskemu Viktorijinemu in Albertovemu muzeju z medijsko dobro podprto akcijo uspelo zbrati pet milijonov funtov, kolikor je še potreboval za njihov nakup.

V zadnjem desetletju je Francesco Caglioti sodeloval tudi pri nekaterih odličnih razstavah (Matteo Civitali e il suo tempo, Lucca 2004; Matthias Corvinus, the King. Tradition and Renewal in the Hungarian Royal Court 1458–90, Budimpešta 2008; Da Jacopo della Quercia a Donatello: le arti a Siena nel primo Rinascimento, Siena 2010; The Renaissance Portrait from Donatello to Bellini, Berlin, New York, 2011–12).

V Ljubljani bo profesor Caglioti predaval o Michelangelu, s katerim se je intenzivno ukvarjal v zadnjih letih in med drugim v španski Úbedi odkril njegov »izgubljeni« kip mladega Janeza Krstnika.

Za povzetek predavanja: www.suzd.si; http://www.suzd.si/component/content/article/1-zadnje-novice/489-caglioti-predavanje-2015

V sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenskim umetnostnozgodovinskim društvom

Dvorana M3-4, brezplačne vstopnice

Dodatne informacije: janina.pintar@cd-cc.si; T 01 24 17 146

CANKARJEVI TORKI

Koncertni večeri z razgledom na vse strani glasbe in mesta v Klubu CD

21. aprila
Sidony Box

Elie Dalibert, altovski saksofon; Manuel Adnot, kitara; Arthur Narcy, bobni

Power jazz trio Sidony Box slovi kot eden najpomembnejših zasedb nove generacije francoske jazzovske in improvizirane glasbe, ki navdih črpa iz pop glasbe benda Bon Iver, elektronike Briana Ena, post/popa zasedbe Sigur Ros, sloga technical metal zasedbe Animals as Leaders in iz free jazza Ornetta Colemana. Trio je izdal tri mednarodno nagrajene albume v ravno toliko letih, na gostovanjih po Evropi pa si je med drugim delil oder z umetniki kot so se Ron Carter, Dave Holland, Me'Shell NdeGeocello,Tigran Hamasyan in drugi. Bili so tudi veliko odkritje in eden najboljših nastopov na sejmu Jazzahead 2014. Prihajajoči projekt so zasnovali skupaj z magom pozavne Gianluco Petrellom.

»Plameneč in nepopustljiv sestav." All About Jazz

»Senzacionalni mladi power jazz trio" Buffalo News

»Čudovita dinamika, briljantno instrumentalno preigravanje in očarljive melodije." Guitar Player

S podporo Francoskega inštituta

Psychomagia - Shanir Blumenkranz`Abraxas Plays Masada Book Two

Shanir Blumenkranz, gimbri, bas; Aram Bajakian, guitar; Eyal Maoz, guitar; Kenny Grohowski, drums

Psychomagia je novi album fantastičnega kvarteta Abraxas, ki je posnel tudi istoimenski album slovitih priredb v slogu tribal rocka za cikel Book of Angels. Gre za kompleksen nov glasbeni mozaik, ki ga je posebej za kvartet napisal John Zorn, alkimist newyorškega gibanja downtown.

John Zorn se je za drzen skupek skladb, ki glasbenike tirajo v skrajnosti izraza in še dalj, navdihoval pri delih Giordana Bruna, filozofa nagnjenega k magiji in okultizmu, Alexandra Jodorowskega in drugih. Album, ki se razpenja od skrajno ritualističnih zvokov do subtilnih minimalističnih ód, je osupljiv nov izdelek v Zornovem mističnem ciklu, katerega intenzivnost in silovitost se lahko kosata s tistima na Moonchild, PainKiller in Naked City. Posneto v studiih Orange Music, mešalec zvoka Bill Laswell. Nepogrešljivo!
»Eden najbolj žgočih izdelkov trdega rocka v okviru projekta Masada Book II – priložnost za seznanjenje z znanilci novih idej.«Guy Peters, enola.be

Klub CD

Več informacij o koncertu v prilogi.

Lep pozdrav
Darinka Hvalec

SR, 15. aprila, ob 19. uri

Ob izidu

KEITH LOWE: Podivjana celina

Pogovor z enim najpomembnejših britanskih zgodovinarjev

Povezuje: Ervin Hladnik Milharčič

Simultano prevajanje: Breda Biščak

Koprodukcija: založba Modrijan, CD; v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino

Britanski zgodovinar Keith Lowe je dal koncu druge svetovne vojne v Evropi podobo, ki niti od daleč ne spominja na srečen konec tega strašnega obdobja. V novih preoblekah se strahote ponavljajo. Sporočilo Lowove knjige Podivjana celina. Evropa po drugi svetovni vojni, ki je izšla pri založbi Modrijan, je, da je treba uživati, dokler je vojna, ker bo mir nekaj strašnega. Njegova Evropa po dnevu zmage je celina množičnih pregonov prebivalstva, vojaških in privatnih koncentracijskih taborišč, brezvladja, bede in razdejanja vseh družbenih vrednot. Zmagi je sledilo maščevanje, ki je kontinent zajelo od Baltika do Črnega morja, od Poljske in Ukrajine do Jugoslavije in Italije.

V dilemi med romantičnimi podobami svobodne celine v pomladnem cvetju in mračnimi podobami popolne zmožnosti ločiti dobro od zla je Lowe realist. Z metodičnim hladom pripovedovalca pokaže, iz kakšnih ruševin in za kakšno ceno je Evropa obnovila red ter poskusila pozabiti na veliko vojno. Zadrega zmagovalcev je bila velika. Podivjana celina je prva knjiga, ki brez predsodkov in prizanašanja poskuša povedati celotno zgodbo.


O AVTORJU

Keith Lowe je bil po študiju angleščine na Univerzi v Manchestru dvanajst let urednik zgodovinskih publikacij, nato je postal svobodni pisatelj. Danes je na obeh straneh Atlantika poznan kot avtoriteta za drugo svetovno vojno in dogajanje takoj po njej. Poleg dveh romanov, Tunnel vision in New free chocolate sex (prvi je bil nominiran za najboljši romaneskni prvenec v Veliki Britaniji, Authors' Club Best First Novel Award), je napisal tudi zgodovinsko monografijo Inferno: The Devastation of Hamburg, 1943 (»Pekel: Razdejanje Hamburga«, 1943), zelo dobro sprejeto pri kritikih.
Lowe je odraščal v londonskem Hampsteadu, študiral pa je literaturo na Univerzi v Manchestru. Po dvanajstletnem uredniškem delu pri založbi Cassell se je leta 2010 povsem posvetil pisanju. Njegove knjige so prevedene v več kot petnajst jezikov. Knjiga Podivjana celina mu je prinesla Hessell-Tilltmanovo nagrado za najboljšo zgodovinsko knjigo.

O KNJIGI PODIVJANA CELINA. EVROPA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI


Keith Lowe

Podivjana celina. Evropa po drugi svetovni vojni
prevod: Breda Biščak

naslovnica: Mojca Kumar Dariš

Založba Modrijan

izid: 2014

V enaindvajsetem stoletju na konec druge svetovne vojne radi gledamo kot na čas radosti. Videli smo podobe mornarjev, kako poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, in nasmejane čete vseh narodnosti, kako si podajajo roke vzdolž pariških Elizejskih poljan. Toda kljub vsemu slavju ob koncu vojne je bila Evropa pravzaprav domovina razdejanja, anarhije, maščevanja, praznine in žalovanja.
Knjiga britanskega zgodovinarja Keitha Lowa Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni (Savage Continent: Europe in the aftermath of world war II, 2012) se začne s podrobnim opisom, kaj vse je bilo med vojno uničeno, tako na stvarni kot moralni ravni. V drugem delu avtor opisuje val maščevanja, ki je preplavil celino, v tretjem in četrtem delu pa predstavi, kaj se je zgodilo, ko so maščevanje in druge oblike nasilja spustili z vajeti: zanetili so etnično čiščenje, politično nasilje in državljanske vojne – dogodke z najbolj daljnosežnimi posledicami v evropski zgodovini. V grobem je torej opisano obdobje v letih 1944–49.
Zgodba o Evropi takoj po vojni govori o zgodovini, ki doslej še ni bila ustrezno zapisana. V nobenem jeziku doslej še ni izšlo delo, ki bi nadrobno opisovalo dogajanje po vsej celini – tako na Vzhodu kot na Zahodu – v tem prelomnem in nemirnem času. Avtor obravnava obdobje, preden so bili poskusi rehabilitacije Evrope sploh mogoči, ko so bile razmere v večini Evrope še vedno izredno spremenljive in je bila že najmanjša provokacija dovolj, da se je znova razplamtelo nasilje. Na neki način poskuša doseči nemogoče – opisati kaos. Na nekaj mestih omenja tudi Slovenijo in slovenske domobrance ter dogajanje v Mariboru. Ker osvetli različne elemente, ki so privedli do določenih povojnih grozodejstev, je knjiga še kako aktualna za Slovenijo, saj olajša razumevanje povojne zgodovine.
Kljub vsebinsko težki tematiki se knjiga odlikuje po izredni berljivosti – avtorjev slog je razumljiv, tekoč in napet. Že branje odlomka na tej strani (spodaj) bralca takoj potegne v vrtinec dogodkov, ki so oblikovali to ključno, formativno obdobje, ki je temelj nove Evrope.

Slovensko izdajo je finančno podprla Javna agencija za knjigo RS.


OB IZIDU KNJIGE

Druga svetovna vojna se ni končala z zmago v Evropi, marveč je v različnih oblikah divjala še vsaj do leta 1950

»Obdobje takoj po vojni je eno najpomembnejših v naši novejši zgodovini. Če je druga svetovna vojna uničila staro celino, potem so bila prva povojna leta protejski kaos, iz katerega se je izoblikovala nova Evropa. Prav v tem nasilnem, maščevalnem času so vzniknili mnogi naši upi, stremljenja, predsodki in zamere. Vsakdo, ki bi res rad razumel Evropo, kot jo poznamo danes, mora najprej razumeti, kaj se je tukaj dogajalo v tem ključnem formativnem obdobju,« je britanski zgodovinar Keith Lowe zapisal v svoji knjigi Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni(Savage Continent: Europe in the Aftermath of World War II, 2012). Zanjo je leta 2013 prejel Hessell-Tiltmanovo nagrado (PEN) za najboljšo zgodovinsko knjigo.

Knjiga je prvi obsežnejši poljudni zgodovinski pregled (v kateremkoli jeziku) obdobja takoj po koncu druge svetovne vojne v celotni Evropi. O tem ni drugih knjig. Mnoge obravnavajo življenje v povojni Nemčiji ali pa razmere v Franciji ali na Poljskem, vendar pa nobena ne poveže dogajanja po vsej celini in prikaže, kako so se enaka vprašanja in enak kaos pojavljali skoraj povsod. Nazorno pokaže, da se druga svetovna vojna ni končala z dnem zmage v Evropi, marveč je v različnih oblikah divjala še vsaj do leta 1950. Zgodba o povojni Evropi torej ni toliko zgodba o obnovi kakor o poti v anarhijo ter o dogajanju na celini, ki je ostala brez ustanov.
Na nekaj mestih Lowe omenja tudi Slovenijo in slovenske domobrance ter dogajanje v Mariboru. Piše o obstoju slovenskih skrajno desnih skupin in milic, o bežečih množicah vojakov in beguncev, ki so se po koncu vojne v trumah premikale skozi Slovenijo proti avstrijski meji, ter o prihodu domobrancev v Avstrijo, kjer so padli v roke britanskih vojakov. Ker osvetli različne elemente, ki so privedli do določenih povojnih grozodejstev, je knjiga še kako aktualna tudi za nas.
Avtorjeva želja je bila s knjigo odpreti razpravo, kako so vojni in povojni dogodki vplivali na celino med najbolj bolečimi fazami njenega preporoda, in spodbuditi še druge, naj tematiko globlje preučijo – kar je prav tako aktualno za Slovenijo. Knjiga namreč kaže, kako lahko nasprotni pogledi na zgodovino obstajajo drug ob drugem; kako se pretekle grozote umeščajo v tedanji zgodovinski kontekst in kako krivda ni nujno povezana samo z eno stranjo, marveč s celo paleto udeležencev. »Ne nazadnje gre za zgodovino, zato ji ne smemo dopustiti, da zastruplja sedanjost.«
Knjigo je prevedla Breda Biščak.

Klub CD, 3 EUR

Dodatne informacije
Simona Mehle T 01 236 48 09 M 051 327 889 E simona.mehle@modrijan.si
Janina Pintar T 01 24 17 146 E janina.pintar@cd-cc.si

festival sodobnih umetnosti mladih

13. – 19. april 2015
Cankarjev dom

V ponedeljek, 13. aprila 2015, ob 16. uri odpiramo festival sodobnih umetnosti mladih TRANSGENERACIJE 2015, na katerem se bodo z gledališkimi in plesnimi predstavami, ter likovnimi, fotografskimi in video deli predstavili dijaki iz vse Slovenije.

Festival bomo začeli v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma z odprtjem razstave likovnih, fotografskih in video del, prispelih na natečaj. Ob 17. uri mu bo v Dvorani Duše Počkaj sledila predstava Matica v koprodukciji Teatra Pozitiv in CD (produkcijska nagrada festivala Transgeneracije 2014), ter nato ob 18. uri gledališka predstava Gimnazije Nova Gorica Veliki brilijantni valček.

Program še desetih plesnih in gledaliških predstav bo potekal vsak dan, do 17. aprila, razstava bo na ogled do 19. aprila. Vstopnine ni.

Selektorji, Petra Pogorevc in Matej Bogataj za gledališki program, Meta Lavrič za plesni program in Gašper Demšar za likovni, fotografski in video program, bodo na sklepni slovesnosti, ki bo v nedeljo, 17. maja 2014, ob 18. uri v Klubu Lili Novy, razglasili nagrajence festivala in podelili priznanja.

Selektorji o izboru:

Po besedah selektorjev, Gašperja Demšarja, Mateja Bogataja in Mete Lavrič, so dijaki letos prijavili manj del kot doslej, vendar ugotavljajo, da so ta kakovostnejša.

Gašper Demšar pri izboru del pred popolnostjo daje prednost ustrezni sporočilnosti dela. Pri tem opaža, da se dijaki zavedajo družbene odgovornosti.

Pomembno merilo izbora gledaliških predstav po besedah Mateja Bogataja ni koliko so se dijaki uspeli približati klasični gledališki uprizoritvi, temveč kolikšen je njihov angažma in koliko so uspeli ponotranjiti vse zakonitosti gledališča oziroma ustvarjanja gledališke predstave.

Priloženo vam pošiljamo dve fotografiji z lasnkega festivala. Avtorica fotografij je Nada Žgank.

Za dodatne informacije sem vam z veseljem na voljo.

Kristina Jermančič
Cankarjev dom
T: 01 24 17 172
M: 051 675 248
E:
kristina.jermancic@cd-cc.si

Srebrni abonma 2014/15

6. srebrni

Torek, 21. aprila 2015, ob 19.30

Slovenska filharmonija

Godalni kvartet Escher

Adam Barnett-Hart, violina
Aaron Boyd, violina
Pierre Lapointe, viola
Dane Johansen, violončelo

Program:

Alban Berg,Lirična suita

Franz Schubert, Godalni kvartet št. 10 v Es-duru, D 87

Jean Sibelius, Godalni kvartet v d-molu, op. 56, »Voces intimae«

Godalni kvartet Escher si je ime nadel po nizozemskem umetniku Escherju, znanem po grafikah, litografijah stanja »perpetuum mobile«. Ameriške glasbenike je navdihnila njegova metoda notranjega prepleta, igre posameznih individualnih komponent, ki skupaj ustvarijo končno podobo.

Kvartet je zaslovel po izjemni muzikalnosti in redki lepoti tona. V letih od 2010 do 2012 je bil izbran za BBC-jev mojstrski cikelNove generacije ter tako dobil priložnost za prvo predstavitev v dvorani Wigmore v Londonu in na festivalu BBC Proms. V New Yorku je bil med izbranci Združenja komorne glasbe v Lincolnovem centru, kjer se je na treh koncertih poglobil v godalne kvartete Benjamina Brittna. V letu 2005 je bil rezidenčni ansambel prestižnih festivalov violinistov Zuckermana in Perlmana, 2013 pa je kot ena redkih komornih skupin osvojil štipendijo Averyja Fischerja. V zadnjih letih je bil gost avstrijskega festivala na gradu Esterházy, pariškega avditorija Louvre, festivala Ravinia v ZDA, komornega cikla muzeja umetnosti v Tel Avivu, mednarodnega festivala v avstralskem Perthu, z velikim uspehom je koncertiral v znamenitih dvoranah Wigmore in Concertgebouw v Amsterdamu. Za založbo Naxos je Godalni kvartet Escher posnel celotni kvartetni opus A. Zemlinskega, pri založbi BIS pa je leta 2014 izšel cikel komornih del F. Mendelssohna. Ansambel gostuje po vsem svetu in svoj program plemeniti v sodelovanjih z glasbeniki različnih zvrsti, med njimi s pianistoma Khatio Buniatishvili in Leonom Fleischerjem pa tudi jazzovskim saksofonistom Joshuo Redmanom.

Bergova Lirična suita v čast Zemlinskemu je prva skladba sporeda, v katerem so glasbeniki pripravili zanimiv kontrast s Schubertovo umetnino (skladatelj jo je napisal pri šestnajstih letih, izšla pa je posthumno) in delom iz zrelega obdobja Jeana Sibeliusa ob prelomu stoletij.

Informacije: T (01) 2417 171 E katja.novak@cd-cc.si

Slovenska filharmonija, 18, 24 EUR

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

Josip Broz Tito – foto amater

Prizorišče: Mala galerija Cankarjevega doma

Termin: 15. april─24. maj 2015

Odprtje: v sredo, 15. aprila 2015, ob 20. uri

Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Muzejem zgodovine Jugoslavije v Beogradu in Foto galerijo Lang v Samoboru.

Fotografske razstave podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Kratko o projektu

Titove fotografije lahko obravnavamo v kategoriji »hitrega fotografiranja« (snapshot), torej brez vnaprej zamišljenega umetniškega ali fotožurnalističnega namena. Ker pripadajo globokemu in širokemu stratumu splošne vizualne kulture, je ravno v tem kontekstu mogoča nadaljnja interpretacija njegovih fotografij. Ožji izbor približno sedemdesetih fotografij kaže, da niti ta pomembni ljubitelj fotografije ni bil neobčutljiv za duh časa, v katerem je takrat prevladovala »subjektivna« fotografija. Prav ta marginalni položaj amaterizma glede na fotografski medij postaja zanimiv zaradi nedvoumnega svojstva punctuma, ki – kot bi ga opisal R. Barthes – kakor strela meče drugo luč na fotografije Josipa Broza. Te po naravi izključno zasebne podobe so nastajale spontano in zunaj pravil o kompoziciji, planih, kadriranju itd. ter izražajo neposrednost, ki je mediju imanentna. Vizualna sled osebnega pogleda je le ena stran medalje izbranih fotografij Josipa Broza, po drugi strani pa avtor hote ali nehote čuti duh časa in s takšno (amatersko) izkušnjo beleži fragmente iz osebnega življenja.

Fotografije so predstavljene v naslednjih tematskih sklopih: Krleža in njegova Bela, Po svetu,

Moja Jovanka, Rezidence in otoki, Od Vardarja do Triglava, Tako so me dočakali, Tihožitja in Avtoportreti.

Največja zbirka v fundusu Muzeja zgodovine Jugoslavije v Beogradu obsega okoli trideset tisoč posnetkov, ki jih je posnel Josip Broz Tito od leta 1960 in 1979, razstavljeni izbor sta pripravila Momo Cvijović, kustos MZJ in Želimir Koščevič, vodja Foto galerije Lang v Samoboru, razstava pa od pomladi 2014 gostuje v galerijah v Kumrovcu, Samoborju, Varaždinu, Rovinju, Budimpešti in Ljubljani.

Besedilo Želimirja Koščevića za razstavno publikacijo:

Ko govorimo o državniku, kot je bil Josip Broz Tito (Kumrovec, 1892–Ljubljana, 1980), je njegova kulturna vloga zanimivega fotoamaterja zagotovo zanemarljiva in zasenčena z vsem drugim, kar tovrstni državniški položaj zahteva. Vendar je znano, da je bil Josip Broz velik ljubitelj in pokrovitelj medija fotografije ter da je bil za svoj čas opremljen s kakovostno tehniko, medtem ko je navdušeno snemal ljudi, dogodke in svet okoli sebe. Čeprav so bila njegova stališča o umetnosti na splošno zaznamovana s pragmatičnostjo politike in seveda z njegovim osebnim okusom, so bile njegove fotografije ideološko nevtralne. Danes lahko vidimo, da to ne drži. Poleg tega, da je prikazoval trenutek resničnosti, je medij fotografije praviloma v sebi skrival globinske plasti, ki so poleg očitno vidnega prikaza povedale o sliki precej več, kot je bilo pričakovati na prvi pogled.

Ne gre le za razširjen kontekst, zgodovinski odmik, v katerem se fotografija pogosto izpolni z novimi in drugačnimi vsebinami, temveč tudi za drugačno dojemanje osebnosti amaterja, ki uporablja kamero, da bi doživljene dogodke spremenil v trajno sliko. Ravno v tem kontekstu se pojavi Josip Broz kot fotoamater, vreden pozornosti. Filmi, ki so jih pred štirimi leti našli v stavbi tako imenovanega »maršalata« na Dedinju v Beogradu, zdaj pa so večinoma obdelani in jih varujejo v Muzeju zgodovine Jugoslavije, kažejo, da ravno »amaterski« segment medija fotografije še zmeraj skriva presenečenja.

Fotografija amaterjev, torej ljubiteljev fotografije, je pojav, ki pravzaprav izhaja iz demokratične strukture moderne družbe, zgodovina tega pojava pa je najgloblje povezana z zgodovino medija od njegovih začetkov. Poleg tega so se ravno v amaterski fotografiji dogajali premiki, ki so razširjali kulturni in vizualni prostor fotografske slike. Moderni časi so oslabili položaj amaterjev v primerjavi s profesionalnimi fotografi, vendar je še zmeraj (tudi danes) mogoče najti dobre primere kreativnega odklona od glavnega toka. Če nič drugega, je ta tok vzporeden, sočasen in nič manj vreden, saj so ti odkloni najboljši pokazatelji splošne vizualne kulture časa. Seveda za amaterje lahko rečemo, da iz opaženega motiva ne znajo ustvariti slike, oni so zgolj »ljubitelji« medija, tako da jim to včasih tudi uspe. So nekako spremljevalci resne in močne ustvarjalne discipline, ki uporablja določeno tehniko (optiko in kemijo), da bi na koncu po alkimični poti ustvarila estetsko celoto in sliko za spomin. Ta kvalifikacija se občutno spremeni, kadar gre za osebe, kot je Josip Broz Tito. Njegovo amatersko osebnost je namreč težko izločiti iz konteksta Titovega državniškega položaja, kar seveda moti poskus vrednotenja fotografij na tej razstavi.

Te fotografije po svoje sodijo v družinski album. Fotografije, ki jih je snemal Josip Broz, niso bile namenjene javni uporabi. Minuli čas in zgodovina sta naredili svoje, pa tudi sama najdba nekaj manj kot petstotih Leica filmov in okoli dvestotih polaroidov, ki so danes shranjeni v Muzeju zgodovine Jugoslavije, omogoča določen drugačen razmislek o teh fotografijah. V skladu s tem pa tudi primerno interpretacijo.

Dejstvo, da bi lahko vse njegove fotografije umestili v kategorijo »hitrega sprožanja« (snapshot), torej brez kakšnega vnaprej zasnovanega umetniškega namena ali medijskega žurnalizma, ne zmanjšuje njihove vrednosti. One sodijo v globoki in široki stratum splošne vizualne kulture, ki sega daleč v preteklost, vse do Kodakovega izuma majhne kamere ob koncu 19. stoletja, s svojo širino pa zajemajo vse plasti družbe. Zato Josip Broz ni izjema in ravno v tem kontekstu je mogoča nadaljnja interpretacija njegovih fotografij. Vendar pa preseneča, da tudi ta skromni izbor sedemdesetih fotografij kaže, da niti ta ljubitelj fotografije, ki je bila namenjena osebni uporabi, ni bil imun na duh časa, v katerem je dominirala »subjektivna« fotografija. Poleg tega, amaterji so v tej tipologiji v najširšem smislu ustvarjali ta »duh časa« in nihče ali skoraj nihče ga ni mogel ne občutiti ne poslikati po svoje. Te fotografije so bile ob njihovem nastanku popolnoma zasebne, ampak danes ni nikakršnega razloga, da jih ne bi znova videli ali brali. Daleč od tega, da bi diskurz o amaterjih, torej tudi o fotografijah Josipa Broza, lahko peljal v smeri njihovega poistovetenja in integriranja v visoko poetiko medija; pravilno jih lahko opazujemo v okvirjih amaterskega pojava nasploh in kategoričnega sistema, ki ga amaterizem določa. Ko jih opazujemo v tem kontekstu, Titove fotografije postanejo zanimive iz dveh osnovnih razlogov. Predvsem gre za državnika, osebo izpostavljene javne funkcije in vsega drugega, kar izhaja iz družbenega in političnega okolja, ki se nikoli ni imel za amaterja. Iz tega stališča je bil medij fotografije, kot ga vidimo danes, zares marginalen glede na njegovo javno funkcijo. Pravzaprav je to lahko bil vsakdo in tako je tudi bilo. Toda ravno ta marginalni položaj glede na medij postane zanimiv po nedvoumni lastnosti punctuma, ki – kot bi ga opisal R. Barthes – kot strela meče drugo luč na fotografije Josipa Broza. Te slike, čeprav izključno zasebne, so nastajale spontano ter brez pravil o kompoziciji, planih, kadrih, kadriranju in tako naprej, ampak ravno zaradi tega kažejo direktnost, ki jo medij imanentno vsebuje. Njihova lastnost kot vizualna sled nekega osebnega videnja predstavlja eno stran medalje izbranih fotografij Josipa Broza. Druga stran postane zanimiva, ker – hote ali nehote – amater čuti duh časa in s takšno (amatersko) izkušnjo zapisuje fragmente iz osebnega življenja, ne glede na to, kakšen je in v kakšnem življenju je sodeloval.

Sedemdeset razstavljenih fotografij malo govori na svoji semantični, simbolni ravni – tukaj vendarle teče beseda o amaterju – vendar je njihov pomen velik kot avtentični aides-mémoire nekega obdobja, ko sta kamera in fotografska slika postali sestavni del vsakdanjika. Raznovrstna fotografija je bila vedno navzoča v življenju Josipa Broza, skupaj z njegovim, pogojno rečeno zasebnim življenjem (Ivo Eterović: Njihovi dani, Beograd 1977). Pustimo ob strani, da je postala fotografska slika njegovega lika v določenem obdobju skoraj ikona, tudi takrat, ko je njegov lik ostal zamegljen s politiko in protokolom. Po spletu srečnih okoliščin in tudi pazljivi obdelavi ohranjenih filmov v Muzeju zgodovine Jugoslavije se malce nenavaden fotoamater kaže v drugi luči: popolnoma navadni, radovedni in živi, nagnjeni k temu, da s svojo kamero spremlja trenutke mimo protokola ali protokol sam iz lastne perspektive, zainteresirani, da tudi samega sebe vidi tako, kot ga bo kamera odražala v ogledalu, navdušeni nad newyorškimi nebotičniki ali mehiškimi templji, brionsko pokrajino, ženo Jovanko, vrtovi in osebjem.

V številnih razpravah o mediju fotografije tovrstno poglavje izpopolni celoto fenomena fotografske slike. Prav ta »zvrst« fotografije zapira krog razmišljanja o mediju kot o novi kulturi, ki je bila rojena v tistem hipu, ko so jo leta 1839 tudi ustvarili. Josip Broz Tito pa nedvomno sodi v to »zvrst« znotraj medija, torej med fotoamaterje, vredne pozornosti.

Besedilo Mome Cvijovića za naslovom T I T O F O T O – Ironija, ki se vrti v prazno.

Nekje vmes, še v času realnega socializma, pa je Josip Broz iznašel

način, da z umetniškimi sredstvi podpre postrevolucionarno politiko:

na robu splošne reprezentance, s politično prakso enopartijskega sistema, je interveniral z zastarelo, ampak toliko bolj popularno umetniško prakso. S popromantičnim mojstrstvom, ki je proizvedlo umetniško delo: TITO.

Rastko Močnik, Tito – mojstrstvo popromantizma

(vlasTITO iskustvo, katalog razstave, Samozaložba B92, Beograd, 2004)

Politična dejavnost Josipa Broza je bila preveč znana, njegovo umetniško delo pa premalo. Celo tiste umetniške dejavnosti, ki so mu jih priznali še za življenja, kot je bilo sodelovanje na fotografskih razstavah v Mariboru in Sarajevu, ki so bile po smrti pozabljene, so po nekakšnem nepisanem modelu upoštevali kot še eno obliko »ljubezni in spoštovanja do največjega sina naših ljudstev«. Tudi opozorilo Tomislava Peterneka pred tridesetimi leti, ekscelence FIAP, da se tri fotografije »nekakšnega eksotičnega vrta« Josipa Broza nahajajo v Muzeju moderne umetnosti MoMa v New Yorku (pri čemer so bili kustosom muzeja neznani vsi jugoslovanski avtorji s seznama, ki ga je naredil Peternek), ni bilo sprejeto dovolj resno.

Kolikor je meni znano, se razen že citiranega Rastka Močnika z umetnikom, znanim pod imenom Tito, nihče ni resno ukvarjal. V svojem delu Tito – mojstrstvo popromantizma Močnik z mojstrskim križanjem »koncepta umetniške prakse« Medvedevljeva in Levi-Straussove formule »družbenega dejstva« sklene, da je bila za razumevanje fenomena Tito enako potrebna politika kakor tudi umetnost. Le v tej povezavi se zdijo mogoči in spravljivi antagonizmi nekega avtokrata, ki ga je ljudstvo oboževalo v njegovem življenju in prav tako slavilo tudi po smrti.

Kakor koli že, Tito se je s fotografijo vztrajno ukvarjal več kot štiri desetletja. Na temelju dosedanjih raziskav je samo v Muzeju zgodovine Jugoslavije ohranjenih 473 filmov Leica formata (črno-belih in barvnih) ter približno dvesto posnetkov, narejenih z že kultnim fotoaparatom Polaroid, od katerega se Tito v zadnjih letih življenja ni ločeval. Ko sem se pred določenim časom na zahtevo novosadskega galerista Save Stepanova nehote začel ukvarjati s Titom kot fotografom, sem že po površnem vpogledu v gradivo dojel, da nekaj ne drži. Hobi nam je privlačen iz enega samega razloga: ker nam omogoča iluzijo, da se na vsaj enem področju lahko dvignemo nad povprečje, da se z ravni ljubitelja dvignemo med poznavalce, za razliko od vsakdanjih poslov, s katerimi se ukvarjamo in pri čemer smo preveč podrejeni strokovnjakom. Opazujem Titove posnetke – na desetine, stotine, tisoče ... In tudi po štiridesetih letih ukvarjanja s fotografijo se Tito ni umaknil od povprečja. Ostaja dosleden. Njegove slike pa so s časom še slabše! Pravi profesionalec! Pri tem se spominjam kupov fotografij, ki ga kažejo, medtem ko kaj snema. Po drugi strani pa Tito v politiki ustvarja uspeh za uspehom. Tukaj skorajda ni nikakršnega dvoma – Titov hobi je politika, on sam pa je profesionalen fotograf.

Edini avtor te, po številu posameznih predmetov morda največje zbirke v fondih Muzeja zgodovine Jugoslavije, ki vsebuje približno trideset tisoč posnetkov, je Josip Broz Tito. Ta danes predstavlja odlično gradivo, predvsem za globlje opazovanje Titove osebnosti, in nam omogoča izredne možnosti za najrazličnejše študije: psihološke, antropološke, sociološke ... Po drugi strani pa je njena najbolj raznovrstna vsebina izredna in predstavlja svojevrstno dopolnilo uradnega fotogradiva za interpretiranje osebnosti, krajev in dogodkov, kar vse skupaj postavlja Titovo vladavino kot obdobje, ki je arhivsko in dokumentaristično najceloviteje obdelano v zgodovini teh prostorov. Kar pa zadeva samo zbirko, pričakujemo nova odkritja! Omenjeno število se nanaša na leta po 1960, ko je Tito med bivanjem na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov naredil odlične posnetke New Yorka iz avta, hotelske sobe ... vse do 1979. Nekoliko pogrešamo posnetke iz štiridesetih in petdesetih let, saj je znano, da je imel Tito med vojno fotoaparat znamke Rolefleks. In kot lahko trdimo za vse druge zbirke Muzeja, da predstavljajo darilo ali vsebujejo posamezna darila Josipu Brozu, ta zbirka pomeni svojevrstno Titovo darilo muzeju, ki je od njegove ustanovitve leta 1982 pa vse do 1996 nosil njegovo ime.

Ampak četudi sprejmemo, da je Tito do konca ostal amater oziroma je ukvarjanje s fotografijo do smrti ostal njegov najljubši hobi, to nikakor ne zmanjša vrednosti tega, v marsičem ekskluzivnega gradiva. Ravno nasprotno! Biti amater je tudi prednost! Amaterji namreč nimajo nekega posebnega, priljubljenega motiva. Tako kot Tito. Fotografiral je vse – morsko obalo, oddaljene otoke, najrazličnejše prizore iz narave, lov, živali, cvetje, predmete v hiši, vendar počne to manj z ljudmi, razen množice ljudi na sprejemu. Portretov ni ustvarjal skoraj nikoli, njegov aparat pa pogosto lovi osebje, še zlasti sobarice. Njegov amaterizem je do konca ostal zvest njegovi osebnosti, prav tako kot je bil avtentičen v svojem državniškem in političnem delu (vpeljava samoupravljanja, zagovarjanje neuvrščenosti ipd.) ter je, kot smo že napisali, kljub ogromnemu številu posnetkov ostal brez kakršne koli želje dvigniti se nad povprečje, s tem pa je kar najbolje potrdil izvirni pomen besede amater (etimološko iz latinščine amator, »ljubimec«) – da je fotografija le njegov hobi, on pa tisti, ki jo obožuje.

Torej nas Tito tudi trideset let po njegovi smrti ne neha presenečati. Tokrat to počne s fotografijo. In kot nismo popolnoma prepričani, da ima Heinrich Böll prav, ko pravi, da je profesionalec najbolje skrit med amaterji, smo že zdavnaj vedeli, da se je Tito v svojem življenju znašel v ravno nasprotnem položaju – kot amater je bil pogosto v družbi profesionalcev – kot smo že omenili, je s svojimi fotografijami sodeloval na razstavah, večkrat pa so njegova dela objavljali v strokovnih revijah. Bil je pokrovitelj Pokala jugoslovanske fotografije, mednarodne razstave Zlato oko, kongresa Mednarodnega združenja fotografske umetnosti (FIAP), ki je leta 1960 potekal v Jugoslaviji. Slišali smo tudi za krono njegovega dela, sanje številnih profesionalcev – tri fotografije v zbirkah Muzeja moderne umetnosti v New Yorku.

Javno življenje Josipa Broza Tita še predobro poznamo. Tisto drugo, zasebno, za katero si je propaganda tistega časa prizadevala, da bi nam ga prikazala, pa se nam še vedno izmika. Za tovrstno spoznanje je to gradivo izredno dragoceno. S kom se je družil v prostem času, kje in kako je ta čas preživljal ter seveda – kako je s tem čarobnim podaljškom človeškega očesa, z aparatom ali kamero, Tito videl!

Razstavni program CD

7. april 2015

SO, 11., in NE, 12. aprila 2015, ob 19. 30. uri

M&N Dance Company
Urbane zgodbe – Soba z razgledom, Kravata

Plesna predstava

Koprodukcija: Zavod MN produkcija, Umetniško društvo M&N Dance Company, SNG Nova Gorica, Cankarjev dom Ljubljana, Celinka - društvo ustvarjalk sodobnega plesa. Predstavo je podprla Mestna občina Nova Gorica.


Koncept in koreografija: Nastja Bremec, Michal Rynia
Dramaturginja in producentka: Klavdija Zupan
Oblikovanje svetlobe: Samo Oblokar
Oblikovanje maske: Ana Lazovski
Oblikovanje zvoka: Vladimir Hmeljak
Scena in kostumi: M&N


Plešejo: Nastja Bremec, Michal Rynia, Noriko Nishidate, Martina Beraldo, Luca Ghedini, Siniša Bukinac, Mara Rogelja, Lia Zuljan, Tjaša Bucik, Emili Bizjak, Tomi Činej

Urbane zgodbe so klobčič življenj, katerih konci in začetki so prepleteni v živopisno tkanje sodobne družbe. Soba z razgledom uokvirja notranji svet posameznika, Kravata njegovo socialno delovanje. Prostor urbane družbe je park, znak družbene vpetosti kravata. Misel Ivana Cankarja: “Človek mora biti sam, da bi spoznal druge, “ v sodobni urbani družbi vse težje najde svoje mesto. Celo v zavetju lastne sobe se posameznik sooča s spomini, sanjami, frustracijami, koščki odnosov in drobci sreče. Samoto preplavlja osamljenost, fantazije nadomestijo realne stike. Naključna srečanja v parku soočijo posameznika z družbo, s pritiski množice, sistema/avtoritete, hkrati pa mu omogočijo tudi podporo skupnosti, prijateljstvo, ljubezen, nove zgodbe.

Michal Rynia in Nastja Bremec, ustanovitelja M&N Dance Company, ustvarjata prepoznavni plesni stil ter govorico telesa. Njune metode temeljijo na novih načinih gibanja telesa. Pod vplivom svoje plesne poti ustvarjata čist, močan izrazni ples. Fuzija med modernim plesom, baletom in hiphopom postane nov način plesa, ki presega meje prepoznavnega. Koreografa in plesalca sta priznana tako doma kot v tujini in s svojim delom navdihujeta mnoge ustvarjalce ter gledalce.

Linhartova dvorana

Cena vstopnice: 18, 14* EUR

* Cena s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše
od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

_________________________________________________________________________________________________________

V prilogi vam pošiljam dve fotografiji (avtor fotografij je Aleksander Grum), za dodatne informacije, dogovore za intervjuje, snemanje in fotografiranje sem vam na voljo:

Kristina Jermančič Golc

Cankarjev dom
T 01 2417172
M 051 675 248
E
kristina.jermancic@cd-cc.si

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,
nato računalniški program vlog ne sprejme več.Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež.
Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti. Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete
v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo;
tako bomo vaš sedež, če ste zadržani,
še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Sreda, 15. aprila 2015, ob 19.30

Orgelski recital
Jennifer Bate

Prva dama kraljice inštrumentov

Program

Giovanni Battista Pescetti, Sonata v c-molu

William Walond, Voluntary v G, op. 1, št. 5

Samuel Wesley, Tri variacije v D na temo God Save the King

Felix Mendelssohn, Sonata št. 3 v A-duru, op. 65

Johann Sebastian Bach, Preludij in fuga v h-molu, BWV 544

Alexandre Guilmant, Marš na Händlovo temo

Olivier Messiaen, Diptih

Jennifer Bate, Toccata na temo Veni Creator Spiritus

Mednarodna glasbena javnost Jennifer Bate uvršča med najpomembnejše organiste našega časa. Njen široki repertoar zaobjema orgelsko literaturo od 18. stoletja do sodobnosti. Z briljantno tehniko in prefinjeno sposobnostjo iz orgel izvabiti vse zvočne odtenke je navdihnila številne skladatelje, da so zanjo ustvarjali nova dela, velja pa tudi kot svetovna strokovnjakinja za orgelski opus Olivierja Messiaena, s katerim je tesno sodelovala. Nastopa v prestižnih dvoranah po vsem svetu in njeni recitali so praviloma vselej razprodani. Njena diskografija je izjemno obsežna in ocenjena s presežniki. Obenem je tudi skladateljica; avtorske skladbe, ki jih je posnela in objavila pod naslovom Reflections, so njena glasbena avtobiografija zadnjih petindvajsetih let.

Za izjemne prispevke v glasbeni umetnosti je osvojila najvišja mednarodna priznanja, med njimi članstvo v britanskem Kraljevem umetnostnem združenju in genovski Akademiji Olubrense, častni doktorat Bristolske univerze, naziv častnica reda Britanskega imperija ter francosko imenovanje za častnico reda umetnosti in književnosti ter vitezinjo reda častne legije.

V priponki pošiljamo biografijo in fotografijo glasbenice.

Informacije: T (01) 2417 171 E katja.novak@cd-cc.si

Gallusova dvorana, 18, 9* EUR

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

V četrtek, 2. aprila 2015, ob 13. uri, bo v sejni sobi M1 v Cankarjevem domu potekala 8. seja Sveta Cankarjevega doma.

Na seji bodo člani obravnavali Program in finančni načrt Cankarjevega doma za leto 2015.

www.ljubljanajazz.si

56. jazz festival Ljubljana v štirih dneh predstavlja: 19 koncertov z izvajalci iz 19 držav; tri svetovne premiere; kitarski, orkestrski in flamsko-belgijski fokus; 75-letnico Jamesa Blooda Ulmerja; sestanek predsedstva Europe Jazz Network in živahno festivalsko druženje na različnih prizoriščih po Ljubljani.

Sreda, 1. julij
Flat Earth Society »Homage to Mr Zappa – Don't worry, Frank is dead anyway.«
Kristijan Krajnčan Project: Hidden Myth
KUU!

Četrtek, 2. julij
Carate Urio Orchestra
James Blood Ulmer
Mats Gustafsson & Craig Taborn, svetovna premiera

Petek, 3. julij
Vitja Balžalorsky
Joe Morris/Evan Parker/Nate Wooley Trio
Terje Rypdal in Big Band RTV Slovenija feat. Ståle Storløkken, dir. Lojze Krajnčan
Igor Bezget
Sly & Robbie meet Nils Petter Molvaer
Dans Dans
Kjetil Møster & Jü

Sobota, 4. julij
Dre Hočevar Quartet feat. Joe Morris, Pascal Niggenkemper & Nate Wooley, svetovna premiera
Carlos Bica Trio Azul
Fire! Orchestra
Diogo Nogueira & Hamilton de Holanda Bossa Negra
Mette Rasmussen & Chris Corsano
Elephant9 + Reine Fiske

Cankarjev dom, Križanke, Klub Gromka

Posebna cena za prvih 56 kupcev: 56 EUR za vse festivalske dni.

Umetniška direktorja: Bogdan Benigar in Pedro Costa

Glavna pokroviteljica: NLB
Medijski pokrovitelj: DELO

Lep pozdrav
Darinka Hvalec

________________________________________________________________


Dodatne informacije, fotografije in dogovori za intervjuje:

Darinka Hvalec T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

_________________________________________________________________

Zlati abonma 2014/15

5. zlati

Torek, 7. aprila, ob 20. uri

Gallusova dvorana

MLADINSKI ORKESTER GUSTAVA MAHLERJA

Slovenski komorni zbor

Komorni zbor Megaron

Dirigent: Jonathan Nott

Solistki: Chen Reiss, sopran; Christa Mayer, alt

Priprava zborov: Martina Batič (SKZ) in Damijan Močnik (KZ Megaron)

Program:

G. Mahler, Simfonija št. 2 v c-molu za sopran, alt, zbor in orkester, »Vstajenje«

»Navdušujoč je pogled na sodobno Evropo, svet umetnosti in kulture, pa tudi mladih ...« Tako je poslanstvo Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja (GMJO) predstavil njegov predsednik dr. Erhard Busek. Orkester je bil ustanovljen leta 1986 na pobudo karizmatičnega dirigenta Claudia Abbada in je med prvimi ponudil možnost skupne poustvarjalne igre mladim glasbenikom z obeh strani železne zavese. Od leta 1992 so se meje razširile in na avdicije se danes lahko prijavijo mladi glasbeniki iz petindvajsetih evropskih držav. Med več kot dva tisoč prijavljenimi izberejo le najboljše – med njimi so vedno tudi slovenski glasbeniki. Za njihov razvoj v okviru orkestrove Akademije skrbijo člani Dunajske in Berlinske filharmonije ter orkestra Concertgebouw. Program orkestra je zelo raznovrsten, vsako leto pa na spored uvrstijo vsaj eno Mahlerjevo simfonijo.

Mladinski orkester Gustava Mahlerja bo na velikonočni turneji 2015 vodil britanski dirigent Jonathan Nott. Po uspešnem poletnem gostovanju 2009 je to drugo maestrovo sodelovanje z GMJO. Glavni dirigent Simfoničnega orkestra iz Bamberga, glasbeni direktor Simfoničnega orkestra iz Tokia ter nedavno imenovani glasbeni direktor in umetniški vodja Orkestra Romanske Švice bo vodil poustvaritev veličastne Simfonije št. 2 Gustava Mahlerja, edine skladateljeve simfonije, ki je GMJO še ni poustvaril in jo bo izvedel prvič.

Ob boku Jonathana Notta in GMJO bodo nastopili tako sopranistka Chen Reiss in altistka Christa Mayer kot tudi krajevni, mednarodno priznani zbori. Na svoji velikonočni turneji bo Mladinski orkester Gustava Mahlerja obiskal prizorišča, kot so Festival de Pâcques v Aix-en-Provenceu (Choeur Régional Provence-Alpes-Côte d’Azur), Cankarjev dom (Slovenski komorni zbor in Komorni zbor Megaron), dunajsko Glasbeno združenje (Wiener Singverein), hamburška Laeiszova dvorana (EuropaChorAkademie), madridski Narodni glasbeni avditorij (Coro Nacional de Espana) in barcelonska Katalonska glasbena palača (Orfeó Catala in Cor de Cambra del Palau de la Música Catalana).

V priponki pošiljamo biografije izvajalcev in fotografiji orkestra in dirigenta.

Informacije: T (01) 2417 171 E katja.novak@cd-cc.si

Gallusova dvorana, 30, 42, 56, 65 EUR

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.


Mladinski orkester Gustava Mahlerja (GMJO) je bil na pobudo Claudia Abbada ustanovljen med letoma 1986/87 na Dunaju. Danes velja za vodilni mladinski orkester sveta in je 2007 prejel nagrado Evropske kulturne fundacije.

Poleg podpore mladim glasbenikom si je Claudio Abbado prizadeval za spodbujanje koncertnega sodelovanja med mladimi avstrijskimi glasbeniki ter njihovimi kolegi iz tedanjih socialističnih republik Češkoslovaške in Madžarske. GMJO je postal prvi mednarodni mladinski orkester, ki je prirejal odprte avdicije v državah nekdanjega vzhodnega bloka. Od leta 1992 GMJO sprejema glasbenike, stare do 26 let iz vse Evrope. Kot mladinski orkester celotne Evrope deluje pod pokroviteljstvom Sveta Evrope.

Na avdiciji, ki jo orkester priredi vsako leto v več kot petindvajsetih evropskih mestih, mednarodna žirija izbira med približno dva tisoč kandidati. Žiranti so pomembni člani orkestra, ki oblikujejo tudi repertoar med posameznimi obdobji orkestra.

Repertoar gostovanj GMJO zajema vse od klasične do sodobne glasbe s poudarkom na velikih simfoničnih delih romantične in poznoromantične dobe. Visoka umetniška raven in mednarodni uspeh GMJO sta k sodelovanju pritegnila številne vodilne dirigente in soliste, kot so mdr. Claudio Abbado, David Afkham, Herbert Blomstedt, Pierre Boulez, Myung-Whun Chung, sir Colin Davis, Christoph Eschenbach, Peter Eötvös, Christoph Eschenbach, Iván Fischer, Daniele Gatti, Bernard Haitink, Paavo Järvi, Mariss Jansons, Philippe Jordan, Vladimir Jurowski, Ingo Metzmacher, Kent Nagano, Václav Neumann, Jonathan Nott, Seiji Ozawa, sir Antonio Pappano in Franz Welser-Möst. Med priznanimi solisti, ki so sodelovali z orkestrom, so Martha Argerich, Jurij Bašmet, Lisa Batiašvili, Renaud in Gautier Capuçon, Christian Gerhaher, Matthias Goerne, Susan Graham, Thomas Hampson, Leonidas Kavakos, Jevgenij Kisin, Christa Ludwig, Radu Lupu, Yo-Yo Ma, Anne-Sophie Mutter, Anne Sofie von Otter, Maksim Vengerov in Frank Peter Zimmermann.

GMJO redno gostuje na najbolj prestižnih koncertnih prizoriščih in festivalih, kot so mdr. dunajsko Združenje prijateljev glasbe, Concertgebouw Amsterdam, Dvorana Suntory v Tokiu, Mozarteum Argentino v Buenos Airesu, Salzburški festival in Salzburški velikonočni festival, Mednarodni festival v Edinburgu, BBC Proms, Semperjeva opera v Dresdnu in Festival v Luzernu.

Številni nekdanji člani GMJO danes delujejo v okviru največjih evropskih orkestrov, nekateri celo na vodilnih položajih. Leta 2012 se je oblikovalo tesno partnerstvo s slovito Saško državno kapelo iz Dresdna, ki vključuje koncerte in projekte članov obeh orkestrov.

Mladinski orkester Gustava Mahlerja je bil ob svoji 25-letnici imenovan za avstrijskega ambasadorja Unicefa.

Partnerja Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja sta

Erste Bank Group in Vienna Insurance Group.

Klub CD

www.cd-cc.si/ct

Koncertni večeri z razgledom na vse strani glasbe in mesta v Klubu CD

31.marca ob 20. uri

1, 2, 3, 4 feat KAJA DRAKSLER, SUSANA SANTOS SILVA & DE BEREN GIEREN

Prvi del: Kaja Draksler solo + Kaja Draksler / Susana Santos Silva Duo

Kaja Draksler, klavir + Kaja Draksler, klavir; Susana Santos Silva, trobenta

Drugi del: De Beren Gieren + De Beren Gieren & Susana Santos Silva

Fulco Ottervanger, klavir; Lieven van Pee, kontrabas; Simon Segers, bobni; Susana Santos Silva, trobenta

Mednarodni projekt, ki mlajšo generacijo jazzovskih glasbenikov povezuje z nastopi, ki so jih imeli v zadnjih letih. Vsi so nastopili na festivalu 12 points, ki predstavlja najbolj talentirane evropske jazzovske glasbenike, na največjem jazzovskem sejmu Jazzahead, Jazz festivalu Ljubljana in vsi imajo izdaje za založbo Clean Feed. Tako so tri organizacije, ki so podprle umetnike pri teh nastopih in izdajah povezale umetnike v enotno umetniško predstavitev, ki je privlačnejša predvsem za mlajše občinstvo. Vsak nastop bo trajal 20 min, sklepni del pa bo obenem premierna predstavitev albuma Detour Fish, ki je izšel pri založbi Clean Feed v sklopu Ljubljana Jazz Series.

O albumu De Beren Gieren & Susana Santos Silva: Detour Fish »live in Ljubljana«, Clean Feed 2014
"Detour Fish podaja sadove sodelovanje med triom in portugalsko trobentačico Susano Santos Silva v okviru Jazz festivala Ljubljana leta 2014, vendar gre za veliko več kot samo običajni jam. […] Umetniki morda še niso vsesplošno znani, vendar že sedaj ustvarjajo pozornost vzbujajočo, izvirno glasbo." The New York City Jazz Record's

O nastopu na 55. jazz festivalu Ljubljana

»Mladi belgijski klavirski trio De Beren Gieren iz Genta, okrepljen z umetnico iz Porta, trobentačico Susano Santos Silva, je bil pristna novost letošnje izdaje. Privlačen, osupljiv, spreten, razburljiv, preprečljiv, zabaven ... Triov nastop je bil čudovito igriva vaja v opredeljevanju neopredeljivosti forme z vrtinčenjem skozi izmenjujoča se stanja hitrosti in upočasnitve, zadrževanja in razmaha, rotacije in zaustavitve, sinhronosti in prepustitve. V nobenem od teh trenutkov trojica ni popustila.« (All About Jazz)

O nastopu Kaje Draksler na Jazz festivalu v Dortumdu (februar 2015)

»Najbolj me je presunila silovitost notranjega utripa glasbenice. To pomeni, da jo odlikuje sposobnost poslušalca popolnoma prevzeti in ohraniti njegovo pozornost vseskozi široko razprostrte loke idej.« (London Jazz News)

»Odlična je, nadvse lucidna, s svojo harmonijo, kontraritmi. S klavirjem dosega orkestrske razsežnosti.«(Kirk Lightsey)

Po koncertih pogostitev vseh obiskovalcev s kozarcem vina.

Pogostim obiskovalcem Cankarjevih torkov zelo priporočamo nakup letne članske izkaznice (cena 20 EUR), s katero si zagotovite popuste in druge ugodnosti.

Članska izkaznica Cankarjevi torki 2015 nudi:

− 40-odstotni popust za koncerte Cankarjevih torkov

− rezervacijo vstopnice do petnajst minut pred prireditvijo, če obisk napoveste vsaj dan prej na E vstopnice@cd-cc.si

− 10-odstotni popust pri nakupu vstopnic za posamezne koncerte abonmaja Glasbe sveta

− med člani izžrebamo tudi dobitnika dveh brezplačnih kompletov vstopnic za 20. jazz Cerkno in 56. jazz festival Ljubljana

Izkaznica ni prenosljiva, a kot vidite, imetniku prinaša prihranek in članske »privilegije«.

Napovedujemo

7. aprila ob 20. uri

Parno Graszt

József Oláh, glas, kitara, tambura; Viktor Oláh, glas, kitara, ples; Sándor Horváth, glas, žlice, ples; János Jakocska, glas, kitara; Mária Váradi, glas, ples; Mária Balogh, glas, ples; Krisztián Oláh, glas, harmonika; János Oláh, kontrabas; István Németh, oralni bas, churn

Glasbenoplesna atrakcija iz Madžarske ob Svetovnevem dnevu Romov

Ena vodilnih romskih skupin, ki že skoraj 30 let razveseljuje občinstvo na Madžarskem in drugod po svetu, vključno z največjimi festivali kot so Sziget, Womad… Gre za pravo glasbenoplesno atrakcijo. Njihovo ime pomeni Beli konj, bela barva in konj pa sta pri Romih simbola za čistost in svobodo. Poslastica na predvečer svetovnega dneva Romov.

»Ne zajemajo iz virov romske glasbe, ampak so vir sam.« (Songlines)

14. aprila ob 20. uri

Gašper Bertoncelj with Lev Tabackin Trio

Lew Tabackin, tenorski saksofon, flavta; Giuseppe Bassi, kontrabas; Gašper Bertoncelj, bobni

Bobnar Gašper Bertoncelj že vrsto let koncertira po Ameriki in Evropi in je eden najbolj priznanih slovenskih jazz bobnarjev na tujem. Svoj bobnarski pečat je dodal številnim izjemnim glasbenikom kot nepogrešljivi del ritem sekcije, v svetovni glasbeni prostor pa se je vmestil tudi kot vodja, komponist, ter avtor knjige o igranju z metlicami. Tokrat bo na našem odru gostil legendarnega ameriškega saksofonista in flavtista Lewa Tabackina, ki je letos praznoval 75. rojstni dan. Skupaj z odličnim italijanskim basistom Giuseppejem Bassijem nam pripravljajo pravo poslastico za ljubitelje akustičnega jazza v drznem in težavnem formatu saksofonskega tria.

Dre Hočevar Trio

Dre Hočevar, bobni, elektronika; Bram De Looze, klavir; Lester St.louis, violončelo; Sv. Pixel, VJ

Po nastopu na Jazz festivalu Ljubljana 2013, je Andrej (Dre) Hočevar uspešno razvijal svoje delo v New Yorku. S svojim triom je posnel gradivo, ki je prepričalo založbo Clean Feed, ki bo album tria izdala to pomlad, skupaj z njo pa že snuje novo snemanje z najvidnejšimi glasbeniki ameriškega novega jazza in improvizirane glasbe. Na novem albumu …. trio večinoma igra improvizirano glasbo, ki pa zveni zelo futuristično in komponirano.

21. aprila ob 20. uri

Sidony Box

Elie Dalibert, altovski saksofon; Manuel Adnot, kitara; Arthur Narcy, bobni

Power jazz trio Sidony Box slovi kot eden najpomembnejših zasedb nove generacije francoske jazzovske in improvizirane glasbe, ki navdih črpa iz pop glasbe benda Bon Iver, elektronike Briana Ena, post/popa zasedbe Sigur Ros, sloga technical metal zasedbe Animals as Leaders in iz free jazza Ornetta Colemana. Trio je izdal tri mednarodno nagrajene albume v ravno toliko letih, na gostovanjih po Evropi pa si je med drugim delil oder z umetniki kot so se Ron Carter, Dave Holland, Me'Shell NdeGeocello,Tigran Hamasyan in drugi. Bili so tudi veliko odkritje in eden najboljših nastopov na sejmu Jazzahead 2014. Prihajajoči projekt so zasnovali skupaj z magom pozavne Gianluco Petrellom.

»Plameneč in nepopustljiv sestav." All About Jazz

»Senzacionalni mladi power jazz trio" Buffalo News

»Čudovita dinamika, briljantno instrumentalno preigravanje in očarljive melodije." Guitar Player

S podporo Francoskega inštituta

Psychomagia - Shanir Blumenkranz`Abraxas Plays Masada Book Two

Shanir Blumenkranz, gimbri, bas; Aram Bajakian, guitar; Eyal Maoz, guitar; Kenny Grohowski, drums

Psychomagia je novi album fantastičnega kvarteta Abraxas, ki je posnel tudi istoimenski album slovitih priredb v slogu tribal rocka za cikel Book of Angels. Gre za kompleksen nov glasbeni mozaik, ki ga je posebej za kvartet napisal John Zorn, alkimist newyorškega gibanja downtown.

John Zorn se je za drzen skupek skladb, ki glasbenike tirajo v skrajnosti izraza in še dalj, navdihoval pri delih Giordana Bruna, filozofa nagnjenega k magiji in okultizmu, Alexandra Jodorowskega in drugih. Album, ki se razpenja od skrajno ritualističnih zvokov do subtilnih minimalističnih ód, je osupljiv nov izdelek v Zornovem mističnem ciklu, katerega intenzivnost in silovitost se lahko kosata s tistima na Moonchild, PainKiller in Naked City. Posneto v studiih Orange Music, mešalec zvoka Bill Laswell. Nepogrešljivo!

Klub CD, 14, 11* EUR

* Cene s popustom za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD in se ne seštevajo.

Medijska pokrovitelja Mladina, Radio Študent

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)

T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnictudi pri pooblaščenih prodajalcih (Petrol, Kompas, Alpetour, M holidays, Last Minute Center idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletu www.cd-cc.si.

________________________________________________________________


Informacije: Darinka Hvalec
T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

_________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred koncertom.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred koncertom.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Glasbeno-plesno-gledališka predstava

Sobota, 18. aprila 2015, ob 20. uri
Cankarjev dom, Gallusova dvorana

Po prostranem praznem prostoru ob ognju pleše ženska. Ali je človeško bitje, vila ali angel, tega on v tem trenutku ne more razločiti. Vsakič ko se privrti naokoli in gre njen žareči obraz mimo njega, ga njene velike, črne oči prestrelijo. »Ona je nadnaravno bitje,« si reče. »Ne, ona je ciganka!« In razblini se vsa iluzija. (Victor Hugo)

Ciganka je zgodba, posvečena ciganski duši, ki se nam skozi predstavo razkriva v prepletanju plesa, glasbe in poezije. Zasnovana je na sodelovanju med izvajalci, ki se poleg umetniške zvrsti razlikujejo tudi po narodni in etnični pripadnosti ter po tem, od kod prihajajo. Tako na odru med predstavo in množico sodelujočih srečamo Rome in Nerome, ljudi iz Slovenije, Srbije, Rusije, Ukrajine ... Srečamo, plesalce, igralce, glasbenike …

Karavana se na svojem Lungo drom, dolgi poti, ustavi. Tako kot se ustavlja že tisoč let. Ciganke, cigani in cigančice nam na stežaj odprejo vrata v romantični svet in nas povabijo, da s kumpanijo preživimo dan v taboru, kjer se že po prihodu zgodijo zapleti. Ciganski temperament hitro zaneti ogenj, tako v ljubezni kot tudi v odnosih z Gadjom in zakonom. In Ciganka to izkusi na lastni koži. Ogenj pa gori močno in usodno, a hkrati tudi hitro izgori. In na pogorišču se praznuje in pleše in poje. Še posebno takrat, ko se na križišču srečata dve kumpaniji, ko si izgubljeni bratje in sestre padejo v objem.

Ustvarjalci predstave

Producent: Igor Misdaris

Scenarij in režija: Urška Bradaškja

Koreografija: Rymma Ruminska

Oblikovalec luči: Jaka Varmuž

Oblikovalec zvoka: Sašo Fajon

Glasbene skupine:

Šukar

Bojan Ristić Brass Band

Orkester pivo in čevapi

Plesne skupine:

Gipsy Soul

Romano Jilo

Balerima

Solisti:

Rymma Ruminska

Tatjana Merkulova

Laura Ivančič

Tania Zahorodnia

Igralci:

Gledališče Talia

______________________________________________________________________

Cene vstopnic:

22, 17, 14, 11 EUR

Prireditev ni del kulturno-umetniškega programa CD, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
_______________________________________________________________________

Informacije: Maja Vidergar T (01) 2417 128 E maja.vidergar@cd-cc.si

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si (novinarske akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

PE, 27. marca 2015, ob 20. uri


Kasse Mady Diabate
, Mali

Legendarni zahodnoafriški pevec iz družine griotov z navdušujočo zasedbo na tradicionalnih glasbilih.

Kasse Mady Diabate, glas; Ballaké Sissoko, kora; Lansine Kouyate, balafon; Badie Tounkara, ngoni

Eden najboljših pevcev Zahodne Afrike v družbi izjemnih inštrumentalistov na tradicionalnih glasbilih (kora, ngoni, balafon) bo pričaral pravi griotski glasbeni večer. Kasse Mady Diabate prihaja iz mesta Kéla, kjer je bil rojen pred petinšestdesetimi leti. Mesto velja za prestolnico griotov, tudi profesionalnih umetnikov, ki si mojstrstvo tradicije predajajo iz roda v rod. Diabateji so tako ena izmed dveh najstarejših griotskih družin v Maliju, ki sega vse tja v 13. stoletje. Dandanes so prav vsi Diabatejevi sorodniki grioti pevci. Kasseja Madyja odlikuje nežen, a mogočen glas. Čeprav je že dolgo uspešen, je postal še najbolj znan kot pevec v Symmetric Orchestru Toumanija Diabateja. Ob Salifu Keiti ga štejemo med najbolj legendarne malijske pevce, njegov novi projekt pa bo izšel oktobra 2014 za francosko založbo No Format in bo ljubiteljem akustične zahodnoafriške glasbe še dolgo ponujal veliko užitkov.

Linhartova dvorana, 17, 20, 25, 15* EUR

Podrobneje:

Kassé Mady Diabaté slovi kot eden najodličnejših pevcev zahodne Afrike zadnjega pol stoletja. Ime potomca ugledne družine griotov, ki svojim koreninam sledi vse do 13. stoletja in ustanovitve kraljevine Mandejcev, je v Maliju sinonim za »kraljevsko glasbeno družino«.

Na svojem novem albumu Kiriké se Kasse Madypredstavlja v novi preobleki. »Pevec z žametnim glasom«, ki prepeva v jeziku Bambarov, poglavitnim jezikom južnega Malija, razkrije skrajno drugačno podobo svoje osebnosti; ostareli kmet godrnja na svoji njivi v veliko bolj sočni in starodavni govorici, kot je veličasten mandejski jezik klasičnih griotskih hvalnic.

Petdesetletna umetniška pot ni skrhala pevčevih visokih tonov, nasprotno, okrepila je osupljivo blagost njegovega baritona, zaradi česar njegov glas še bolj ustreza »komorni glasbi« kot sijočemu blesku fuzijskega popa.

Zvok uglašen za sodobno uho; posvetitev enemu največjih glasov Malija.

https://www.youtube.com/watch?v=eCgs_Nl5ZgU&x-yt-ts=1421914688&x-yt-cl=84503534#t=220

_________________________________________

Glavna pokroviteljica abonmaja
Zavarovalnica Triglav

Glavni medijski pokrovitelj
VAL 202

___________________________________________

Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)

T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnictudi pri pooblaščenih prodajalcih (M holidays, Petrol, Kompas, Alpetour, Last Minute Center, mojekarte.si idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletu www.cd-cc.si.

Prodaja skupinam: T (01) 2417 168 E suzana.sheppard@cd-cc.si

* Z zvezdico so označene cene vstopnic s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence. Starejši od 65 let in upokojenci lahko ob nakupu v Informacijskem središču CD uveljavljajo 5-odstotni popust tudi na druge kategorije sedežev.

________________________________________________________________

Promocija in dodatne informacije: T 01 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

__________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Od srede, 25. marca dalje, Kosovelova dvorana

Eksotični hotel Marigold 2

The Second Best Exotic Marigold Hotel

Režija: John Madden

Scenarij: Ol Parker

Glasba: Thomas Newman

Direktor fotografije: Ben Smithard

Igrajo: Maggie Smith, Judi Dench, Richard Gere, Dev Patel, Bill Nighy, Douglas Ainslie, David Strathairn, …

Produkcija: Blueprint Pictures, Participant Media

Distribucija: Blitz & Film Distribution

Nadaljevanje komično-romantičnih avantur skupine postaranih Britancev, ki so v indijskem Džaipurju našli novo bivališče in nov smisel.

O filmu:

Zdaj ko je Najboljši eksotični hotel Marigold do zadnjega zaseden s stalnimi prebivalci, soupravitelja Muriel Donnelly (Maggie Smith) in Sonny Kapoor (Dev Patel) sanjata o razširitvi; uresničitev sanj najdeta v Eksotičnem hotelu Marigold 2. Načrti so že v pripravi, medtem pa se Evelyn in Douglas (Judi Dench in Bill Nighy) pridružita delovni sili Džaipurja in se sprašujeta, kam ju popeljejo njuni redni skupni zajtrki. Norman in Carol usmerjata svojo barko po nemirnih vodah monogamnega razmerja, Madge se odloča med dvema strašno ustreznima snubcema in nedavni novi prišlek, Guy Chambers (Richard Gere), pa v Sonnyjevi materi najde navdih za svoj naslednji roman. Metem se Sonnjeva poroka s Sunaino naglo bliža, a fant ugotovi, da mu načrti za nov hotel jemljejo precej več časa, kot ga ima na razpolago…

V nadaljevanju se pod vnovično režijsko taktirko Johna Maddena vrača domala celotna izvirna zasedba: Judi Dench, Maggie Smith, Bill Nighy, Dev Patel, Celia Imrie, Penelope Wilton, Ronald Pickup, Tina Desai, Diana Hardcastle in Lillete Dubey, pridružujejo pa se jim še Tamsin Greig, David Strathairn in Richard Gere.

O režiserju:

Režiser John Madden je kariero začel kot umetniški vodja gledališča Oxford and Cambridge Shakespeare Company, nadaljeval pa pri radijskih in TV programih na BBC. Po selitvi v ZDA je delal za javni radio in gledališče ter učil dramske umetnosti na univerzi Yale, nato pa presedlal k režiji za TV. Celovečernemu prvencu Ethan Frome so sledili Golden Gate, TV serija Prime Suspect: The Lost Child, TV filma Truth Or Dare in Mrs Brown, ki je bil tako odmeven, da so ga vrteli tudi v kinematografih in se je potegoval za dva oskarja in osem baft. Sledili so celovečerci Zaljubljeni Shakespeare (trije zlati globusi, štiri bafte in sedem oskarjev), Corellijeva mandolina, Dokaz po s Pulitzerjevo nagrado nagrajeni igri Davida Auburna, Killshot po romanu Elmora Leonarda, The Debt in Eksotični hotel Marigold (nominacije za dva zlata globusa in bafto).

_________________________________________________________

Kosovelova dvorana, 4'95, 4'50* EUR

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.

Informacije: Brane Kodrin T (01) 2417 167 E brane.kodrin@cd-cc.si

____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

PO, 23. (premiera),TO, 24., ČE, 26. marca 2015, ob 20. uri

Urša Rupnik

Izgubljena

Plesna predstava

Koreografinje: Rosana Hribar, Maša Kagao Knez, Daša Lakner

Koprodukcija: Studio za svobodni ples, Cankarjev dom

Avtorica Urša Rupnik se kot pripadnica tako imenovane slovenske izgubljene generacije v tem projektu ukvarja s problematiko individualne ženske,
njene vloge in položaja v družbi, ko v svojih zgodnjih tridesetih še vedno trga popkovino z domačim ognjiščem in udobjem primarne družine ter se
hkrati bori za svojo individualnost, poklicni uspeh, partnersko ljubezen ter egoistično oblikovanje lastnega čustvenega in materialnega sveta.
Pomnoženo sliko sodobne ženske, ki jo oblikujejo različni družbeni koncepti, vsaka s svojim koreografskim delom in plesno-gledališkim slogom
sooblikujejo Rosana Hribar, Maša Kagao Knez in Daša Lakner.

Dvorana Duše Počkaj

Cena vstopnice: 8, 6* EUR

* Cena s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše
od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

_________________________________________________________________________________________________________

V prilogi vam pošiljam fotografijo, za dodatne informacije, dogovore za intervjuje, snemanje in fotografiranje sem vam na voljo:

Kristina Jermančič Golc

Cankarjev dom
T 01 2417172
M 051 675 248
E
kristina.jermancic@cd-cc.si

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,
nato računalniški program vlog ne sprejme več.Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež.
Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti. Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete
v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo;
tako bomo vaš sedež, če ste zadržani,
še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Od ČE, 19., do SO, 21. marca 2015

Cankarjev dom, Slovenski etnografski muzej, Kinodvor

Pravljice danes 2015

18. slovenski pripovedovalski festival

www.pravljicedanes.si

Festival Pravljice danes poslušalcem omogoča, da doživijo dobro pripovedovano besedo, ljudskim pripovedim pa išče živo pot v današnji čas.

Tudi sodobnega človeka se je mogoče dotakniti z zgodbo, ki je »samo« povedana, če je to storjeno dobro in če je vsebina poslušanja vredna. Vse številnejše občinstvo festivala to vsako leto znova potrjuje.

Poleg tega, da festival poudarja pripovedno izročilo naših prednikov, obenem stremi tudi k negovanju sposobnosti pripovedovanja danes, med ljudmi nasploh. Zato vsako leto išče in sooblikuje nove pripovedovalce. Nastopajoči so tako po ustvarjalnih poteh kot po kulturnem ozadju in starosti izrazito pisana druščina, kar daje festivalu širino posebne vrste.

Letos je festival Pravljice danes posvečen nedavno preminulemu akademiku dr. Milku Matičetovemu, ki je znaten del življenja posvetil zbiranju in raziskovanju ljudskih pripovedi. Zavedal se je, da živi v času, ko staro pripovedno izročilo izumira, in da ima – čeprav je na folkloristiko marsikdo od njegovih sodobnikov gledal postrani – možnost poloviti besedno tkanje, ki ga kmalu ne bo več. V Matičetovi zapuščini se skrivajo najdragocenejši ohranjeni primerki slovenskega ljudskega pripovedništva. Njegove pravljice so bogatile vse dosedanje pripovedovalske festivale in kar nekajkrat jih je s svojo prisotnostjo obogatil tudi on sam.

Programske vsebine 18. slovenskega pripovedovalskega festivala Pravljice danes:

- pripovedovalske predstave za otroke

- pripovedovalske večere za odrasle

- nastop tujega gosta

- izobraževalni program

- spremljevalni program po vsej Sloveniji (do 28. marca)

Ves program na www.pravljicedanes.si



Osrednje prireditve

ČE, 19. marca

9.00, Slovenski etnografski muzej

Kaj imaš v žepu?

Pripoveduje: Katja Povše

Za otroke od 4. leta

10.00, Slovenski etnografski muzej

Pravljice od tu in tam

Pripoveduje: Joseph Nzobandora - Jose

Za otroke od 6. leta

17.30, Štihova dvorana, CD

S pravljico okrog sveta

Grimmove pravljice

Pripovedujejo: Barbara Camille Tanze (Švica), Christoph Steidl Porenta (Nemčija), Käthe Grah (Nemčija)

Glasba: Jan Tomšič

Za otroke od 5. leta in odrasle

20.00, Štihova dvorana, CD

Nastop gosta iz tujine

Zgodbe iz daljnih krajev Tales From Far Away

Pripoveduje: Tuup

Za odrasle

PE, 20. marca

17.00, Kosovelova dvorana, CD

Zverinice iz Rezije

Lutkovna predstava

Priredba in izvedba: Igor Cvetko in Jelena Sitar

Za otroke od 3. leta

18.00, Kosovelova dvorana, CD

Ob vrelcih bajanja

Milku Matičetovemu v spomin

Pogovor in ogled filmskega gradiva

Gostje: Fanči Šarf, Rezijani

Povezuje: dr. Barbara Ivančič Kutin

Za odrasle

20.00, Štihova dvorana, CD

Matičetove pravljice

Pripovedujejo: Anja Štefan, Jiři Bezlaj, Ciril Horjak

Glasba: Boštjan Gombač, Janez Dovč

Za odrasle

SO, 21. marca

11.00, Kinodvor

Zverinice iz stripa

Striparsko-pripovedovalska animacija po motivih rezijanskih ljudskih zgodb

Pripovedujejo: Ana Duša, Špela Frlic, Rok Kušlan

Striparska VJ-a: David Krančan in Andrej Štular

Za otroke od 4. leta

17.30, Štihova dvorana, CD

Vroča župa

Pripoveduje: Rok Kosec

Glasba: Goran Završnik

Za otroke od 4. leta in odrasle

20.00, Štihova dvorana, CD

Pobrano na kup

Pripovedujejo: Rok Kravanja, Zvezdana Novakovič, Tone Obadič, Breda Podbrežnik Vukmir, Jelena Rusjan, Blaž Šef, Janez Škof

Glasba: Bojan Cvetrežnik, Žiga Golob

Za odrasle


______________________________________________________________________

Cene vstopnic

6'50 EUR za prireditve v CD; za dogodek Ob vrelcih bajanja brezplačne vstopnice
3'50 EUR za otroške prireditve v Slovenskem etnografskem muzeju

4'50 EUR za prireditev v Kinodvoru

10-odstotni popust ob hkratnem nakupu petih ali več vstopnic za večerne predstave v CD

_______________________________________________________________________

Informacije: Kristina Jermančič Golc T (01) 2417 172 E kristina.jermancic@cd-cc.si

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Zlati abonma 2014/15

4. zlati

Torek, 17. marca, ob 20. uri

Gallusova dvorana

NEMŠKI SIMFONIČNI ORKESTER IZ BERLINA

Deutsches Symphonie-Orchester Berlin

Dirigent: Tugan Sohiev

Solist: Christian Tetzlaff, violina

Program:

D. Šostakovič, Baletna suita št. 1

L. van Beethoven, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61

J. Brahms, Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73

Orkester z navdihom

Nemški simfonični orkester iz Berlina je svetovni zgled za domišljeno programsko politiko in sodobno oblikovanje glasbenih dogodkov. Vse od ustanovitve leta 1946, ko je bil imenovan Simfonični orkester radia RIAS, se predano posveča iskanju novih glasbenih temeljev. K mednarodnemu ugledu in razvoju orkestra so polno prispevali izjemni umetniški direktorji Ferenc Fricsay, Lorin Maazel, Riccardo Chailly, Vladimir Aškenazi in Kent Nagano, pomemben preobrat pa se je prav gotovo zgodil z dirigentom Ingom Metzmacherjem. Njegovi tematsko zasnovani koncerti in uvedba komentiranih sproščenih nastopov brez koncertnih oblek ter z obveznim pokoncertnim srečanjem so pomladili in razširili krog občinstva klasične glasbe.

V sezoni 2012/13 je bil za umetniškega vodjo izbran mladi ruski dirigent Tugan Sohiev, ki je od lani tudi umetniški direktor opere in orkestra Bolšoj teatra v Moskvi. Po izjemnem koncertu na Elizejskih poljanah v Parizu ga je Združenje francoskih kritikov označilo za odkritje leta 2005. Je stalni gost svetovno znanih orkestrov, kot so Berlinski filharmoniki, orkester Gewandhaus, Stanktpeterburški filharmoniki, Londonski filharmonični orkester in Narodni orkester iz Toulousa ter orkestrov Metropolitanske opere in Marijinskega gledališča.

»Violinist Christian Tetzlaff gane občinstvo s čustveno odprtostjo in globoko iskrenostjo,« je zapisal Boston Globe. S karizmatično igro, utemeljeno na trdnem znanju, pridobljenem v središču nemškega violinizma v Lübecku, je Tetzlaff zaželen gost prestižnih koncertnih prizorišč. Pod taktirko svetovno znanih dirigentov z izbranim okusom, kot so Daniel Harding, Andris Nelsons in sir Simon Rattle, pripravi več kot sto koncertov na leto, na recitalih pa nastopa s pianistom Leifom Ovejem Andsnesom. Namesto klišejske elegance Stradivarija je za svoj polni izraz izbral violino nemškega izdelovalca Greinerja.

Beethovnov edini violinski koncert je bil napisan za kar štiri violiniste, revolucionarnost v slogu ga je že vodila do simfonije in napovedala njegovega duhovnega dediča Brahmsa.

V priponki pošiljamo biografije in fotografije orkestra, dirigenta in solista.

Informacije: T (01) 2417 171 E katja.novak@cd-cc.si

Gallusova dvorana, 30, 42, 56, 65 EUR

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

CANKARJEVI TORKI

Klub CD

www.cd-cc.si/ct

Koncertni večeri z razgledom na vse strani glasbe in mesta v Klubu CD

17.marca ob 20. uri

Ballister

Dave Rempis, saksofon; Fred Lonberg-Holm, violončelo; Paal Nilssen-Love, bobni

Poznavalci bodo hitro ugotovili, da gre pri Ballister za udarno zasedbo. Neustrašna energija Rempisa in Nilssen-Lova v kombinaciji z naelektrenimi norčijami čelista Lonberg-Holma omogoča edinstveno slušno doživetje, ki spaja propulzivno ritmično interakcijo s tkivom noisa in občasnimi melodičnimi medklici. Pet albumov v petih letih priča o glasbenikih, ki jih ni strah slediti drzni viziji. Trije izjemni virtuozi svoje edinstvene talente združujejo v vznemirljivi spoj poganjajočih ritmov in premišljeno odmerjene intenzivnosti. Na novem albumu Worse For The Wear se surova energija sestava omehča z mešanico introspektivnih pokrajin in trenutkov tihe lepote, ki ustvarjajo kompleksne zvočne prostranosti. Album, ki je bil spomladi leta 2014 posnet v Chicagu med turnejo po ZDA, razkriva sestav, ki se neprestano razvija in zven izboljšuje v izpiljeno celoto izjemne globine in skladnosti.

https://www.youtube.com/watch?v=fSwK-udXpa8

Vladimir Kostadinović 4tet

Vladimir Kostadinović, bobni: Tivon Pennicott, saksofon; Joe Sanders, bas ; Marko Črnčec, klavir

Na Dunaju živeči srbski bonar Vladimir Kostadinović bo predstavil svoj najnovejši album The Left Side of Life, ki bo izšel za priznano založbo Enja, za katero je zbral mednarodno priznano druščino glasbenoikov iz ZDA in Slovenije. To bo njegov drugi album, v svoji karieri pa je nastopal na številnih prizoriščih po vsej Evropi.

https://www.youtube.com/watch?v=8Al62Ucqdeg

Po koncertih pogostitev vseh obiskovalcev s kozarcem vina.

Pogostim obiskovalcem Cankarjevih torkov zelo priporočamo nakup letne članske izkaznice (cena 20 EUR), s katero si zagotovite popuste in druge ugodnosti.

Podrobneje:

Ballister

Zamisel o tem neobrzdanem triu so člani sestava pretresali več let, potem pa se 2009. končno sestali na poskusnem muziciranju. Ker je bil občutek izvrsten, so se leta 2010 odločili za nekaj javnih nastopov, v samozaložbi pa so v omejeni izdaji istega leta tudi izdali koncertni album Bastard String. Od tedaj trio redno nastopa po ZDA in Evropi, izdal pa je tudi še štiri plošče : Mechanisms (Clean Feed Records, 2012) Mi Casa es en Fuego (samozaložba, 2013) in Both Ends (Bocian Records, 2014). Januarja 2015 je pri založbi Aerophonic Records izšel album Worse For The Wear.

Vsi pravi poznavalci bodo hitro ugotovili, da gre za udarno zasedbo. Neustrašna energija Rempisa in Nilssen-Lova v kombinaciji z naelektrenimi norčijami čelista Lonberg-Holma omogoča edinstveno slušno doživetje, ki spaja propulzivno ritmično interakcijo s tkivom noisa in občasnimi melodičnimi medklici. Drseči in prelivajoči se ritmi poslušalca pogosto navdajo z občutkom, kot bi se mu izpod nog počasi izmikala preproga, medtem ko glasba ohranja zaletavi zagon. Referenčne točke sestava so mdr. skupine iz sedemdesetih in osemdesetih Juliusa Hemphilla, Abdul Wadud, sestav Prime Time Ornetta Colemana in eksperimentiranje bendov Milesa Davisa iz zgodnjih sedemdesetih let.

Worse For The Wear

Peti album v petih letih tega vročega tria priča o glasbenikih, ki jih ni strah slediti svoji drzni viziji. Trije izjemni virtuozi svoje edinstvene talente združujejo v vznemirljivi spoj poganjajočih ritmov in premišljeno odmerjene intenzivnosti. V petih letih sodelovanja pa je zvok benda našel tudi nove oblike izraza. Na novem albumu Worse For The Wear se surova energija sestava omehča z mešanico introspektivnih pokrajin in trenutkov tihe lepote, ki ustvarjajo kompleksne zvočne prostranosti. Album, ki je bil posnet v Chicagu med turnejo po ZDA spomladi leta 2014, razkriva sestav, ki se neprestano razvija in svoj zven izboljšuje v izpiljeno celoto izjemne globine in skladnosti.

Vladimir Kostadinović

Bobnar Vladimir Kostadinović, ki se ponaša z nagrado Jimmyja Wooda za dosežke v jazzu, že nekaj let prebiva in deluje na Dunaju. Vendar njegovo ustvarjanje odzvanja domala po vsem svetu. Predstavil se je že na mednarodnih festivalih v ZDA in na Kitajskem ter v Evropi v Nemčiji, Angliji, Nizozemski, Švici, Franciji, Španiji, Avstriji, Italiji, Slovaški, Poljski, Srbiji, Sloveniji in na Madžarskem.

Koncertiral je z nekaterimi največjih glasbenih imen, kot so mdr. Till Brönner, Benny Golson, Antonio Farao, Duško Gojković, Gregory Porter, Seamus Blake, Bob Mintzer, Joachim Kühn, Franco Ambrosetti, Danny Grissett, Darryl Hall, Jimmy Greene, Vincent Herring, Marcin Wasilewski, Tony Monaco, Peter King, Bill Ramsey, Vicente Archer, Joe Sanders, Matt Brewer, Benito Gonzales, Donald Smith, Kiyoshi Kitagawa, Eric Lewis, Mansur Scott in Joel Holmes.

Marca 2015 se bo Vladimir Kostadinović s svojim kvartetom in gostom Tivonom Pennicottom odpravil na evropsko gostovanje, na katerem bo predstavil novo gradivo z albuma The Left Side Of Life. Posnet je bil v živo med nastopom na festivalu Generations International Jazz Festival v švicarskem Frauenfeldu. Med 16. marcem in 1. aprilom bo Vladimirjev sestav mdr. nastopil v Švici, Nemčiji, Avstriji, Sloveniji, Italiji in Liechtensteinu.

Pod vse avtorske skladbe se je podpisal Vladimir Kostadinović.

Članska izkaznica Cankarjevi torki 2015 nudi:

− 40-odstotni popust za koncerte Cankarjevih torkov

− rezervacijo vstopnice do petnajst minut pred prireditvijo, če obisk napoveste vsaj dan prej na E vstopnice@cd-cc.si

− 10-odstotni popust pri nakupu vstopnic za posamezne koncerte abonmaja Glasbe sveta

− med člani izžrebamo tudi dobitnika dveh brezplačnih kompletov vstopnic za 20. jazz Cerkno in 56. jazz festival Ljubljana

Izkaznica ni prenosljiva, a kot vidite, imetniku prinaša prihranek in članske »privilegije«.

Napovedujemo

24.marca ob 20. uri

Gaby Moreno

Gaby Moreno, glas, kitara; Arthur Braitsch, kitare; Leslie Lowe, bas; Sebastian Ayman, bobni, tolkala;

Ena vodilnih predstavnic novega latino vala in zvezdnica iz Gvatemale. Pri nas že nastopila v skupini Hugha Laurija (Dr. House), ki je razprodala Križanke. Tokrat bo nastopila s svojo spremljevalno skupino. Leta 2013 je prejela nagrado Grammy za najboljšo novo umetnico.

»Velik pevski talent z izjemno bogatim in samozavestnim vokalom ter slogovnim razponom, ki se razteza od latino glasbe, bluesa, folka, jazza in popa. Lahkotno prehajanje registrov ni samo bahavo razkazovanje prirojenega daru. Pravzaprav njen izraz zaznamuje nekaj globoko klasičnega. V njem tli ogenj velikih vokalistk.« Orlando Weekly

31.marca ob 20. uri

1, 2, 3, 4 feat KAJA DRAKSLER, SUSANA SANTOS SILVA & DE BEREN GIEREN

Prvi del: Kaja Draksler solo + Kaja Draksler / Susana Santos Silva Duo

Kaja Draksler, klavir + Kaja Draksler, klavir; Susana Santos Silva, trobenta

Drugi del: De Beren Gieren + De Beren Gieren & Susana Santos Silva

Fulco Ottervanger, klavir; Lieven van Pee, kontrabas; Simon Segers, bobni; Susana Santos Silva, trobenta

Mednarodni projekt, ki mlajšo generacijo jazzovskih glasbenikov povezuje z nastopi, ki so jih imeli v zadnjih letih. Vsi so nastopili na festivalu 12 points, ki predstavlja najbolj talentirane evropske jazzovske glasbenike, na največjem jazzovskem sejmu Jazzahead, Jazz festivalu Ljubljana in vsi imajo izdaje za založbo Clean Feed. Tako so tri organizacije, ki so podprle umetnike pri teh nastopih in izdajah povezale umetnike v enotno umetniško predstavitev, ki je privlačnejša predvsem za mlajše občinstvo. Vsak nastop bo trajal 20 min, sklepni del pa bo obenem premierna predstavitev albuma Detour Fish, ki je izšel pri založbi Clean Feed v sklopu Ljubljana Jazz Series.

O nastopu na 55. jazz festivalu Ljubljana

»Mladi belgijski klavirski trio De Beren Gieren iz Genta, okrepljen z umetnico iz Porta, trobentačico Susano Santos Silva, je bil pristna novost letošnje izdaje. Privlačen, osupljiv, spreten, razburljiv, preprečljiv, zabaven ... Triov nastop je bil čudovito igriva vaja v opredeljevanju neopredeljivosti forme z vrtinčenjem skozi izmenjujoča se stanja hitrosti in upočasnitve, zadrževanja in razmaha, rotacije in zaustavitve, sinhronosti in prepustitve. V nobenem od teh trenutkov trojica ni popustila.« (All About Jazz)

O nastopu Kaje Draksler na Jazz festivalu v Dortumdu (februar 2015)

»Najbolj me je presunila silovitost notranjega utripa glasbenice. To pomeni, da jo odlikuje sposobnost poslušalca popolnoma prevzeti in ohraniti njegovo pozornost vseskozi široko razprostrte loke idej.« (London Jazz News)

»Odlična je, nadvse lucidna, s svojo harmonijo, kontraritmi. S klavirjem dosega orkestrske razsežnosti.«(Kirk Lightsey)

7. aprila ob 20. uri

Parno Graszt

József Oláh, glas, kitara, tambura; Viktor Oláh, glas, kitara, ples; Sándor Horváth, glas, žlice, ples; János Jakocska, glas, kitara; Mária Váradi, glas, ples; Mária Balogh, glas, ples; Krisztián Oláh, glas, harmonika; János Oláh, kontrabas; István Németh, oralni bas, churn

Ena vodilnih romskih skupin, ki že skoraj 30 let razveseljuje občinstvo na Madžarskem in drugod po svetu, vključno z največjimi festivali kot so Sziget, Womad… Gre za pravo glasbenoplesno atrakcijo. Njihovo ime pomeni Beli konj, bela barva in konj pa sta pri Romih simbola za čistost in svobodo. Poslastica na predvečer svetovnega dneva Romov.

»Ne zajemajo iz virov romske glasbe, ampak so vir sam.« (Songlines)

14. aprila ob 20. uri

Gašper Bertoncelj with Lev Tabackin Trio

Lew Tabackin, tenorski saksofon, flavta; Giuseppe Bassi, kontrabas; Gašper Bertoncelj, bobni

Bobnar Gašper Bertoncelj že vrsto let koncertira po Ameriki in Evropi in je eden najbolj priznanih slovenskih jazz bobnarjev na tujem. Svoj bobnarski pečat je dodal številnim izjemnim glasbenikom kot nepogrešljivi del ritem sekcije, v svetovni glasbeni prostor pa se je vmestil tudi kot vodja, komponist, ter avtor knjige o igranju z metlicami. Tokrat bo na našem odru gostil legendarnega ameriškega saksofonista in flavtista Lewa Tabackina, ki je letos praznoval 75. rojstni dan. Skupaj z odličnim italijanskim basistom Giuseppejem Bassijem nam pripravljajo pravo poslastico za ljubitelje akustičnega jazza v drznem in težavnem formatu saksofonskega tria.

Dre Hočevar Trio

Dre Hočevar, bobni, elektronika; Bram De Looze, klavir; Lester St.louis, violončelo; Sv. Pixel, VJ

Po nastopu na Jazz festivalu Ljubljana 2013, je Andrej (Dre) Hočevar uspešno razvijal svoje delo v New Yorku. S svojim triom je posnel gradivo, ki je prepričalo založbo Clean Feed, ki bo album tria izdala to pomlad, skupaj z njo pa že snuje novo snemanje z najvidnejšimi glasbeniki ameriškega novega jazza in improvizirane glasbe. Na novem albumu …. trio večinoma igra improvizirano glasbo, ki pa zveni zelo futuristično in komponirano.

21. aprila ob 20. uri

Sidony Box

Elie Dalibert, altovski saksofon; Manuel Adnot, kitara; Arthur Narcy, bobni

Power jazz trio Sidony Box slovi kot eden najpomembnejših zasedb nove generacije francoske jazzovske in improvizirane glasbe, ki navdih črpa iz pop glasbe benda Bon Iver, elektronike Briana Ena, post/popa zasedbe Sigur Ros, sloga technical metal zasedbe Animals as Leaders in iz free jazza Ornetta Colemana. Trio je izdal tri mednarodno nagrajene albume v ravno toliko letih, na gostovanjih po Evropi pa si je med drugim delil oder z umetniki kot so se Ron Carter, Dave Holland, Me'Shell NdeGeocello,Tigran Hamasyan in drugi. Bili so tudi veliko odkritje in eden najboljših nastopov na sejmu Jazzahead 2014. Prihajajoči projekt so zasnovali skupaj z magom pozavne Gianluco Petrellom.

»Plameneč in nepopustljiv sestav." All About Jazz

»Senzacionalni mladi power jazz trio" Buffalo News

»Čudovita dinamika, briljantno instrumentalno preigravanje in očarljive melodije." Guitar Player

Psychomagia - Shanir Blumenkranz`Abraxas Plays Masada Book Two

Shanir Blumenkranz, gimbri, bas; Aram Bajakian, guitar; Eyal Maoz, guitar; Kenny Grohowski, drums

Psychomagia je novi album fantastičnega kvarteta Abraxas, ki je posnel tudi istoimenski album slovitih priredb v slogu tribal rocka za cikel Book of Angels. Gre za kompleksen nov glasbeni mozaik, ki ga je posebej za kvartet napisal John Zorn, alkimist newyorškega gibanja downtown.

John Zorn se je za drzen skupek skladb, ki glasbenike tirajo v skrajnosti izraza in še dalj, navdihoval pri delih Giordana Bruna, filozofa nagnjenega k magiji in okultizmu, Alexandra Jodorowskega in drugih. Album, ki se razpenja od skrajno ritualističnih zvokov do subtilnih minimalističnih ód, je osupljiv nov izdelek v Zornovem mističnem ciklu, katerega intenzivnost in silovitost se lahko kosata s tistima na Moonchild, PainKiller in Naked City. Posneto v studiih Orange Music, mešalec zvoka Bill Laswell. Nepogrešljivo!

Klub CD, 14, 11* EUR

* Cene s popustom za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD in se ne seštevajo.

Medijska pokrovitelja Mladina, Radio Študent

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)

T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnictudi pri pooblaščenih prodajalcih (Petrol, Kompas, Alpetour, M holidays, Last Minute Center idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletu www.cd-cc.si.

________________________________________________________________


Informacije: Darinka Hvalec
T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

_________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred koncertom.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred koncertom.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Ustanova FemmeFéminité, prirediteljica istoimenskega festivala, ki je bil v okviru kongresno-komercialnega programa Cankarjevega doma napovedan za konec marca, je zaradi nezadostne zasedenosti delavnic festival odpovedala.

Ensemble Modern (EM) iz Frankfurta bo v Ljubljani gostoval od 10. do 14. marca 2015.

Ensemble Modern bo v Ljubljani izvedel dva koncerta: v torek, 10. marca 2015, jim bomo lahko prisluhnili na samostojnem koncertu v okviru cikla Predihano (ponovitev koncerta, ki se bo zgodil nekaj dni prej v frankfurtski Stari operi/Alte Oper). V petek, 13. marca 2015, pa bodo v sodelovanju s Simfoniki RTV Slovenija pripravili koncert skladb Vita Žuraja in Arnolda Schönberga v Gallusovi dvorani. To bo tudi otvoritveni dogodek jubilejnega 30. festivala Slovenskih glasbenih dnevov.

Veliko slovenskih skladateljev je že v času študija zunaj meja domovine iskalo svojim estetskim zamislim ustreznejše umetniško okolje. Kar nekaj avtorjev današnje srednje in mlajše generacije je svoj izraz oblikovalo v tesnem sodelovanju z nemškimi akademskimi, raziskovalnimi in umetniških institucijami. Med prvimi je bil Vinko Globokar (1934); najvidnejša skladatelja srednje generacije, ki sta razvijala svoj opus v prepletu intelektualnih spodbud nemškega kulturnega prostora, sta Uroš Rojko (1954) in Igor Majcen (1952). Med predstavniki mlajše generacije so Tomaž Bajželj (1979), Vito Žuraj (1979), Nana Forte (1981), Nina Šenk (1982), Matej Bonin (1986). Žuraj, Šenkova in Bonin so intenzivneje sodelovali z uglednim frankfurtskim Ensemble Modern, ki je v zadnjem desetletju pomembno vplival na njihov umetniški razvoj, tako z vzpodbudnim okoljem kot s podporo pri realizaciji avtorskih zamisli. Prav na pobudo Nine Šenk in Vita Žuraja smo pripravili koncerta, ki na različne načine predstavita Ensemble Modern, enega najuglednejših sestavov specializiranih za izvajanje sodobne komponirane glasbe.

Na gostovanje EM je vezano tudi snemanje posnetkov za portretno zgoščenko Vita Žuraja, letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada. Zgoščenka bo nastala v sodelovanju med Nemškim glasbenim svetom (Deutscher Musikrat) in založbo Wergo. Žurajevo intenzivno sodelovanje z Ensemble Modern se je pričelo leta 2009 z njegovim sprejemom v Mednarodno akademijo Ensemble Modern (International Ensemble Modern Academy) in zatem v izbor za sodelovanje pri Skladateljskem seminarju Ensemble Modern.

Prosimo ne spreglejte novega zaporedja skladb.

Torek, 10. marca 2015, ob 20.00 - Linhartova dvorana

Predihano

Ensemble Modern

Dirigent: Johannes Kalitzke

Tehnik oblikovanja zvoka: Volker Bernhart

Program:
Nina Šenk, Dreamcatcher, za ansambel (2014)

Hanna Eimermacher, Überall ist Wunderland, nova verzija za 19 glasbenikov in sceno (2014)

Uroš Rojko, SPOJ II (2014/15, naročilo Sklada Spodnje Saške in Ensembla Modern za epoche f)

*
Karola Obermüller, coiling and swaying, za veliki ansambel (2014)

Vito Žuraj, Restrung, za ansambel (2012/13, naročilo sklada BHF-BANK-Stiftung za festival Positionen 2013 v Frankfurtu)

Partnerji: Goethe Institut Ljubljana, Ensemble Modern, Cankarjev dom Ljubljana, Glasbena produkcija RTV Slovenija, Alte Oper Frankfurt, Deutscher Musikrat

Cene vstopnic: 9, 12, 6*

Povezave:

www.ensemble-modern.com

www.vitozuraj.com


Informacije: Hana Radovan T (01) 2417 171 E hana.radovan@cd-cc.si


Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Soareje Janka Petrovca

PO, 9. marca 2015, ob 19. uri

Slovenija med iskanjem identitete in prepoznavanjem etike

Gost: dr. Urban Vehovar

Sociologa dr. Urbana Vehovarja, predavatelja na različnih slovenskih fakultetah, številni imenujejo kar »teoretik korupcije«. Nekdanji zunanji sodelavec Komisije za preprečevanje korupcije je v javnosti znan in neizprosen kritik nelegitimnega polaščanja vzvodov oblasti pri različnih interesnih skupinah. Da so razmere v slovenski družbi zadnjih let kompleksne ter da gospodarska in politična kriza države nista nekaj enopomenskega, je jasno vsem, toda težko bi našli sogovornika, ki bi znal te procese tako jasno razlagati kot tokratni gost Soarej. »Da bi razumeli današnji položaj v slovenski družbi, se moramo premakniti dvesto petdeset let nazaj, v fevdalizem,« trdi.

Kakšna je torej v resnici naša narodna identiteta in kam se je izteklo obdobje, ki se je začelo leta '41? Kje smo kot družba odpovedali? Kakšne etične okvirje nam postavlja globalizacija? Je dovolj, da ciklično menjamo politične obraze? Ali lahko sistemske zablode reši karizmatičen posameznik z vizijo? Kako se izviti iz začaranega kroga svežih obrazov in prebujenega upanja ter novih razočaranj in obupa? In kolikšna je pri vsem tem odgovornost nas, volivcev?

Kosovelova dvorana, 8, 5* EUR

Napovedujemo

3. 4. 2015 ob 19. uri

Kriza ljubezni, zakonov in spolnosti – ali pač ne?

Gost: dr. Zoran Milivojević

Dodatne informacije: T (01) 2417 146 E janina.pintar@cd-cc.si

NE, 15. marca 2015, ob 20. uri

Amira

Koncert sevdaha

Amira Medunjanin, glas (BiH); Bojan Zulfikarpasic, klavir (Francija); Ante Gelo, kitara (Hrvaška); Boško Jović, kitara (BiH); Nenad Vasilic, kontrabas (Avstrija); Hakan Gungor, kanun; Osman Yurdal Tockan, ud (Turčija)

Predstavitev novega albuma Silk and Stone

Amiri so se zdele sevdalinke, ki jih je prepevala njena mati, najlepše pesmi pod soncem. Navdušenje nad ustnim izročilom Bosne in Hercegovine jo je spodbudilo, da je izoblikovala lasten slog, ki raziskuje ves izrazni potencial sevdalink.

Album Silk & Stone, ki je izšel leta 2014, prinaša deset skladb, vrhunske interpretacije najlepših tradicionalnih pesmi tega prostora, kot so Eleno kerko, Kradem ti se u večeri, Ima dana ... Album je navdušil poslušalce in si prislužil slavospeve kritike. Hrvaška različica ugledne revije Rolling Stone ga je uvrstila med deset najboljših regionalnih albumov, znašel pa se je tudi na seznamu glasbenih vrhuncev Slobodne Dalmacije in portala Muzika.hr.

Silk & Stone je Amirin peti album, naslednik hvaljenega albuma Amulette iz leta 2011 (Harmonia Mundi/World Village). Predhodna dva albuma sta izšla pri sarajevski založbi Gramofon: Amira - Live (2009), posnet na Jazz Festu Sarajevo leta 2008, in Zumra (2009), ki ga je tistega leta Sunday Times uvrstil med deset najboljših albumov glasbe sveta. Prvenec Rosa datira iz leta 2005, Amirinim diskografski začetki pa segajo v leto pred tem in gostovanje na albumu A Secret Gate slovitega sestava Mostar Sevdah Reunion.

»Amira ima enega najbolj prepoznavnih glasov na Balkanu v zadnjih letih.« (London Evening Standard)

»Ko Amira zapoje, se zaustavita čas in svet – poslušalca vsaj prevzame takšen občutek.« (Jutarnji list)

»... (Amirin) hrepeneč in nežno otožni glas prepriča z emocionalno močjo velike blues pevke.« (Robin Denselow, The Guardian)

»... ime Amira in pojem sijajna vokalistka sta sopomenki.« (Zlatko Gall, Slobodna Dalmacija)

»Emocije, ki se pretakajo skozi album, se dotaknejo vsega tistega v nas, za kar smo mislili, da je nedotakljivo.« (Jurica Kosović, www.terapija.net)

»Kot velja tudi za koncertno izvedbo, je težko ali skorajda nemogoče izpostaviti neko posebno uspešno skladbo ali trenutek, saj je raven kakovosti in zadovoljstva neprestano zelo visoka ...« (Janko Heidl, www.ravnododna.com)

»Eleganten in karakteren, tako kot njegova avtorica ... ta album balkansko glasbo prestavlja iz področja eksotične lepote v svet klasične prefinjenosti.« (Vesna Andree Zaimović, Radio Sarajevo)

»... edinstveno glasbeno delo, ki ga bomo še dolgo poslušali.« (Mario Iličić, Slobodna Bosna)

»Silk & Stone je, milo rečeno, briljanten. Amira enostavno jemlje dih.« (Marcus Agar, www.wild-rooster.com)

Linhartova dvorana, 15, 19, 23, 12* EUR

* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence

_______________________________________________________________________

Informacije: Darinka Hvalec T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

_______________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje do 12. marca.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli 13. marca.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.


Spoštovani!
Organizatorji nacionalnega medresorskega projekta KULTURNI BAZAR, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Zavod RS za šolstvo in izvršni producent Cankarjev dom,
vas, spoštovani predstavniki medijev, skupaj s partnerji, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za zunanje zadeve, CMEPIUS in pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, v torek, 10. marca 2015, ob 10.30 vabimo na NOVINARSKO KONFERENCO v Kosovelovo dvorano v Cankarjevem domu.

Predstavili vam bomo projekt, s katerim želimo krepiti zavest o pomenu kakovostne kulturne-umetnostne vzgoje za otroke in mladino ter s tem povečati tudi njeno dostopnost. Kulturni bazar bo v sredo, 18. marca, že sedmič odprl svoja vrata. Tudi letos bo poleg strokovnega usposabljanja strokovnih delavcev potekal obsežen program za otroke, mladino in odrasle – vse, ki jih zanima kultura. V vseh nadstropjih Cankarjevega doma bo skoraj tristo kulturnih ustanov iz vse Slovenije predstavilo svojo bogato ponudbo, poudarek pa bo tudi na umeščanju kulture na področja kmetijstva, zdravja in evropskih zadev. Obiskovalci bodo lahko izbirali med skoraj sto tridesetimi različnimi dogodki: ustvarjalnimi delavnicami (glasbenimi, plesnimi, likovnimi, muzejskimi, medijskimi itd.), koncerti in ogledi razstav. Ta del programa bo za širšo javnost odprt ves dan od 9. do 18. ure. Vstop bo prost.

O pomenu kulturno-umetnostne vzgoje in medresorskem povezovanju bodo govorili:
– mag. Julijana Bizjak Mlakar, ministrica, Ministrstvo za kulturo,
– dr. Stanislava Setnikar Cankar, ministrica, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
– dr. Vinko Logaj, direktor, Zavod RS za šolstvo,
ter v imenu partnerjev Kulturnega bazarja 2015:
– Milojka Kolar Celarc, ministrica, Ministrstvo za zdravje,
– Tadeja Kvas Majer, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
– Nataša Adlešič Barba, pooblaščena ministrica, nacionalna koordinatorica za Evropsko leto za razvoj 2015, Ministrstvo za zunanje zadeve.

Navzoče bo nagovorila tudi Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, program in novosti letošnjega Kulturnega bazarja pa bosta predstavili mag. Nataša Bucik, nacionalna koordinatorica kulturno-umetnostne vzgoje z Ministrstva za kulturo, in Ana Petrovčič, koordinatorica Kulturnega bazarja.
V pričakovanju vaše udeležbe vas lepo pozdravljamo!

Barbara Rogelj,
vodja kulturnovzgojnega programa
Cankarjev dom
Dodatne informacije:
Kristina Jermančič Golc, Cankarjev dom
T (01) 2417 172, E kristina.jermancic@cd-cc.si

TO, 3. marca, ob 19.30

Malandain Ballet Biarritz

Pepelka (Cendrillon)

Koreografija: Thierry Malandain

Glasba: Sergej Prokofjev

Vodja produkcije in oblikovanje luči: Jean-Claude Asquié

Scenografija in kostumografija: Jorge Gallardo

Pepelka: Miyuki Kanei

Princ: Daniel Vizcayo

Plesalci: Ione Miren Aguirre, Raphaël Canet, Mickaël Conte, Ellyce Daniele, Frederik Deberdt, Romain Di Fazio, Baptiste Fisson, Clara Forgues, Michaël Garcia, Jacob Hernandez Martin, Irma Hoffren, Mathilde Labé, Hugo Layer, Claire Lonchampt, Fábio Lopez, Nuria López Cortés, Arnaud Mahouy, Patricia Velazquez, Laurine Viel, Lucia You González

Baletna mojstra: Richard Coudray, Françoise Dubuc

Nadzorni inspicient: Oswald Roose

Vodenje predstave: Chloé Bréneur, Jean Gardera

Lučna mojstra: Frédéric Eujol, Christian Grossard

Tonska mojstra: Nicolas Rochais, Jacques Vicassiau

Scenska mojstra: Raphaël Tadiello, Bertrand Tocoua

Garderoberka: Karine Prins

Rekviziter: Frédéric Vadé

Tehnična ekipa na gostovanju: Thierry Crusel, Guy Martial

Predstava

»… zato sem se odločil zasnovati Pepelko za 'pobeg pred temačno realnostjo', kot bi dejal Massenet, za pobeg pred krvavečo človeškostjo, omejenostjo in človeško neumnostjo, drugače rečeno, da bi izšel iz plehkosti vsakdana.« Thierry Malandain, februar 2013

Malandain je septembra 2014 v okviru Evropskih baletnih nagrad Marie Taglioniprejel priznanje za najboljšo koreografijo prav za Pepelko. Mednarodna žirija je poudarila kompleksno umetnost pripovedovanja, prefinjeni smisel za humor, svež avtorski slog, ki spaja pronicljivo in presenetljivo psihološko analizo, ter izredno tehnično izpopolnjenost.

Čeprav Malandain ostaja zvest dramaturgiji pravljice in partituri Prokofjeva, je teme upanja, trpljenja in čustvovanja raziskal na svojstven način. Njegova različica zasleduje oblikovanje plesne zvezde, zgodba pa gledalca vodi po poti njenega udejanjanja, skozi dvom, obrobnost, trpljenje, upanje, vse do (odrske) svetlobe. Humorni burleskni vložki poudarjajo absurdnost tragične usode.

Statična, a vizualno impresivna scenografija daje čarobni pravljici svobodo, da se udejani v plesnem gibu in tako ohranja brezčasno sporočilo.

https://www.youtube.com/watch?v=2Qi-WdiibO0

Koreograf

Thierry Malandain, ki se lahko pohvali z več kot 75 koreografijami, razvija svojstveno videnje koherentnega plesnega repertoarja z globokimi navezavami na tradicionalni koncept »baleta«, po katerem posega za referenco na estetski gib, obenem poudarja plešoče telo, njegovo silovitost, virtuoznost, človečnost in čutnost. Pristop Thierryja Malandaina zaznamujejo globoke človeške vrednote. Njegovo iskanje pomena in estetike usmerja brezčasen slog, ki je energičen in zmeren obenem. Lahko je resen, pa tudi predrzen; svojo raznovrstnost črpa iz dolge plesne zgodovine v dinamični viziji izbrane discipline. Zatorej so plesalci v njegovi skupini odlično izurjeni v klasični baletni tehniki, njihova izraznost, ki se izkristalizira v Malandainovi koreografiji, pa je sodobna.

Malandain v svojih stvaritvah oblikuje izraz v sozvočju s sodobnim in klasičnim gibom, z zgodovino in današnjim svetom. Pravzaprav se posveča novim, osebnim poustvaritvam del iz železnega repertoarja, kot so Romeo in Julija, suite Magifique, Orfej in Evridika, Favnovo popoldne, Hrestač, Bolero in Pulcinella Čajkovskega, ter avtorskim stvaritvam, kot so Lucifer (2011) na novo partituro skladatelja Guillauma Connessona ali Une Derniere Chanson (2012) s starofrancoskimi baladami in žalostinkami. Thierry Malandain je naklonjen tudi sodobnim ustvarjalcem, kar dokazuje veliko število koreografov različnih estetik, ki jih sprejema v Narodnem koreografskem centru v Biarritzu ali med festivalom Le Temps d’Aimer, katerega umetniški vodja je.

Baletni ansambel

Leta 1997 je Thierry Malandain na pobudo francoskega Ministrstva za kulturo in komunikacijo ter mesta Biarritz osnoval prvi klasični Center sodobne koreografije v Biarritzu, obmorskem letovišču ob Biskajskem zalivu. Vse se je zgodilo zelo hitro in že septembra 1998 je v Gare du Midi, veliki opuščeni železniški postaji z dvema orjaškima stolpoma svoja vrata odprl Narodni koreografski center – Balet Biarritz.

Število stalnih plesalcev se je čez leta spreminjalo; danes skupina šteje 22 članov, vsi so se izpopolnjevali na priznanih evropskih baletnih šolah.

Koproducenti/partnerji: Kraljeva opera iz Versaillesa, Baskijski simfonični orkester, Narodno gledališče Chaillot v Parizu, Opera Reims, Gledališče Victoria Eugenia San Sebastián, Poletni gledališki festival Verona, Lugano in Scena, Veliko gledališče iz Bogote, Arteven – Regija Benečija, Teatros del Canal iz Madrida, Gledališče Olympia iz Arcachona, Espace Jéliote iz Oloron Sainte-Marie, Balet Malandain iz Biarritza

Gallusova dvorana: 16, 19`50, 23`50, 28´50, 15* €

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.

Pokrovitelj predstave: Revoz d.d.

Spletna medijska pokroviteljica: Parada plesa


Informacije: Hana Radovan T (01) 2417 171 E hana.radovan@cd-cc.si


Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Razstava

Lokacija: Mala galerija Cankarjevega doma

Termin: 4. marec - 13. april 2015

Otvoritev: sreda, 4. marca 2015, ob 20. uri

Kontakt:

Matjaž Kačičnik: 041 425 135

matjaz.kacicnik@amis.net

Kratko o projektu

Matjaža Kačičnika (r. 1970) smo v CD spoznali že s samostojno razstavo No visit. No photo. in razstavo Veličastnost kraljevih grobnic, tokratni izbor pa predstavlja raziskovanje, kaj pomeni biti Kopt v Egiptu in kakšna je vloga Koptov v egipčanski družbi. Dotakne se stereotipov in globoke verske razdelitve ter spremljajočega nasilja, pa tudi iskanja in boja za svoj prostor v današnjem Egiptu po političnih spremembah v januarju 2011. Podobe so bile večinoma posnete leta 2012 v koptskih skupnostih po Egiptu. Kačičnikov fotoesej ponuja bežen vpogled v intimni prostor, v katerem se ponos skupnosti in njena duhovnost spoprijemata z negotovostmi in stiskami našega segregacijskega časa. Kopti zavzemajo približno od deset do petnajst odstotkov več kot 90-milijonske egiptovske populacije ter pomenijo največjo krščansko in največjo versko manjšino na Bližnjem vzhodu.

Življenjepis:

Matjaž Kačičnik, rojen 12. decembra 1970 v Postojni, je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. S fotografijo se je začel resneje ukvarjati med študijem. Najprej se je posvečal pokrajinski fotografiji, pozneje pa je kot svobodni fotoreporter sodeloval predvsem z Dnevnikom, Nedeljskim dnevnikom in Mladino. Od leta 1997 je član Društva novinarjev Slovenije in IFJ – Mednarodne zveze novinarjev, leto pozneje je začel sodelovati s francosko agencijo Saola, leta 2000 pa z Mladino.

Egipt je prvič obiskal leta 2001, ko je za Mladino in Saolo posnel reportaži o Koptih in aleksandrinkah, slovenskih izseljenkah, ki so kot dojilje, guvernante in služkinje služile kruh v Egiptu. Leta 2004 se je preselil v Kairo in postal fotograf organizacije Theban Mapping Project, za katero je skoraj dve leti fotografiral faraonske grobnice v Dolini kraljev. V Egiptu je posnel številne reportaže, sodeloval pri projektih dokumentiranja edinstvene egipčanske kulturne zapuščine, fotografiral faraonske grobnice v Zgornjem Egiptu in islamske spomenike v Kairu. Raziskoval je tudi delo rojaka Antona Laščaka (1856–1946), ki je bil dvorni arhitekt egipčanske monarhije od poznega 19. stoletja pa do leta 1939. Sodeluje s številnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z restavriranjem zgodovinskih objektov v Egiptu (Aga Kan, Ameriški raziskovalni center v Egiptu, Gettyjev konservatorski inštitut ...) ter je fotograf arheoloških misij (misije Metropolitanskega muzeja iz New Yorka, univerze v Pisi, univerze iz Helsinkov, univerze iz Basla), ki v Luksorju izkopavajo in raziskujejo faraonske grobnice.

Spremljevalni program:

Predavanje Kopti v Egiptu (Dina Bakhoum), 6. marca ob 18. uri v dvorani M1, brezplačen vstop

V sklopu razstave bo 6. marca ob 18. uri v dvorani M1 potekalo tudi brezplačno predavanje Kopti v Egiptu, ki ga bo vodila Dina Bakhoum. Govorila bo o zgodovini Koptov, njihovem jeziku, družbenih in verskih običajih, umetnosti ter arhitekturi. Vstopnice prevzamete na blagajni Cankarjevega doma.

Dina Bakhoum seje po dokončanem študiju gradbeništva v Kairu zaradi zanimanja za kulturo in dediščino specializirala za ohranjanje in restavriranje spomenikov in zgodovinskih zgradb. Doslej je sodelovala pri številnih projektih uglednih ustanov (npr. Ameriškega raziskovalnega centra v Egiptu, Metropolitanskega muzeja umetnosti) v zgodovinskem Kairu in tebanski nekropoli na jugu Egipta, od leta 2004 pa je vodja projektov za Kulturni sklad Aga Khana.

Razstavni program CD.

26.2. 2015

SR, 18. marca, ob 19.30

Srebrni abonma

Preplet duha in očarljivosti


Baiba Skride, violina
Daniel Müller-Schott, violončelo
Xavier de Maistre, harfa

Program:
Jacques Ibert, Trio za violino, violončelo in harfo
Maurice Ravel, Sonata za violino in violončelo v C-duru, »V spomin Claudu Debussyju«
*
Gabriel Fauré, Impromptu za harfo v Des-duru, op. 86
Henriette Renié, Trio za violino, violončelo in harfo

Latvijska glasbenica Baiba Skride s sestro, pianistko Laumo, odkriva svet komorne igre že od zgodnjih let. Kot koncertna solistka se predstavlja po vsem svetu ter je zaželena gostja prestižnih festivalov komorne glasbe v Verbierju in Schubertiade ter dvoran Wigmore in Gewandhaus. Izjemno pozornost posveča izvedbam del sodobnih skladateljev, poseben položaj v njenem programu pa ima Violinski koncert Čajkovskega. Z njim je osvojila prvo nagrado na tekmovanju kraljice Elizabete v Bruslju.

»Baiba Skride je očarala s svojim značilnim nastopom: strastnim in drznim.« The Guardian

Nemški violončelist Daniel Müller-Schott je že pri petnajstih letih zaslovel s senzacionalno prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Čajkovskega 1992. Njegova izjemna nadarjenost je pritegnila pozornost violinistke Anne-Sophie Mutter, ki mu je kot enemu redkih izbrancev omogočila zasebni študij pri legendarnem Rostropoviču. Magnetno privlačen violončelist navdušuje svetovno javnost z briljanco ter predvsem s sijajnim tonom in izraznostjo v koncertih romantikov, kot komorni glasbenik pa najraje igra Bachova dela.

»… Daniel Müller-Schott igra z absolutno samozavestjo in omamnim tonom …« The Guardian, Alfred Hickling

Xavier de Maistre je prvi francoski harfist, ki je bil sprejet med Dunajske filharmonike in je z njimi pozneje nastopil tudi kot solist. »Pod njegovimi prsti harfa pleše,« je zapisala kritika in dodala, da »z izborom del odkriva literaturo, ki je pred njim na harfi veljala za neizvedljivo«. De Maistre je navdihnil nova dela skladateljev Pendereckega in Mustonena, hkrati pa je na harfi oživil pianistično literaturo Debussyja, o kateri je prepričan, da je nastala z mislijo na harfo.

»Xavier de Maistre je virtuoz najvišjega kova, s pretanjenim čutom za glasbo in osupljivo širokim razponom barvnih odtenkov.« Gramophone

Violinistko Baibo Skride, harfista Xavierja de Maistreja in violončelista Daniela Müllerja-Schotta odlikujejo glasbeni dar ter ljubezen za komorno igro in občutek zanjo. Program izbranih del osvetljuje glasbo francoskih salonov ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, z rahločutnim poudarkom na harfni literaturi.


Slovenska filharmonija: 18, 24 EUR


Informacije: Hana Radovan T (01) 2417 171 E hana.radovan@cd-cc.si


Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Hommage à Marcel Duchamp

Razstava nove generacije francoskih vizualnih umetnikov

Prizorišče: Galerija Cankarjevega doma

Termin: 9. marec–24. maj 2015

Otvoritev: ponedeljek, 9. marca 2015, ob 20. uri

Gostja Cankarjevega doma bo umetnica Gaëlle Boucand (tel. 0049 1771730715), avtorica filma, ki sledi zgodovini projekta Škatla v kovčku s posnetim arhivom njegovih zaporednih razstav. Posnela bo seveda tudi ljubljansko prizorišče.

Produkcija razstave: Francoski inštitut v Parizu

Komisarja razstave: Adeline Blanchard in Vincent Gonzalvez

Kustosinji ljubljanske postavitve: Nina Pirnat Spahić in Katarina Štok Pretnar

V sodelovanju s Francoskim inštitutom v Sloveniji

Več na: www. boiteenvalise.com

Razstavo bo slavnostno odprla Anne Duruflé, direktorica Francoskega inštituta v Sloveniji.

Kratko o razstavi:

Projekt se neposredno sklicuje na delo Boîte en valise ali Škatla v kovčku, ki ga je Marcel Duchamp ustvaril, ko se je izselil v ZDA, ter ponuja refleksijo o kroženju umetnin in promociji umetnikov, ter hkrati predstavlja svojevrsten hommage sodobnih francoskih umetnikov vplivnemu rojaku Marcelu Duchampu, ki je zaznamoval umetniško snovanje druge polovice 20. stoletja in navdihuje številne umetnike še vse do današnjega časa. V tem kontekstu se sedemnajst umetnikov loteva vprašanja predstavitve svoje umetnosti v neprestano spreminjajočem se svetu. Vsak je bil povabljen k sodelovanju z izrecnim navodilom, naj ustvari delo »v kovčku«, najsi gre za sliko, instalacijo, video, performans ali akustični projekt. Namen te potujoče razstave je v mednarodnem okolju izpostaviti ustvarjalnost skupine obetajočih mladih umetnikov, diplomantov francoskih likovnih akademij. Seveda pri nastajanju projekta ne smemo zanemariti tudi večplastnega (simbolnega) pomena škatle kot zagonetnega predmeta, ki skriva tajne, tudi nevarnosti, saj nikoli ne moremo zagotovo vedeti, kaj bomo odkrili pod pokrovom (Pandorina skrinjica!).

Komisarja razstave sta izbrala 17 ustvarjalcev (in 15 projektov) zelo različnih avtorskih poetik in umetniških praks, z družbeno angažirano ali intimistično naravnanimi projekti. Gre za že uveljavljeno mlajšo srednjo generacijo, saj so le štirje med njimi rojeni v sedemdesetih letih, preostali pa po letu 1980. Vsak v svojem mediju preizprašuje svet, v katerem živimo, raziskuje formalne rešitve in ustvarjalne metode. Vsi že dalj časa dejavno sodelujejo na številnih razstavah in festivalih v Franciji in v mednarodnem okolju. Posebej velja omeniti umetnika Juliena Prévieuxa, ki je lani prejel eno najuglednejših nagrad na področju likovne umetnosti, nagrado Marcela Duchampa, zato mu v letu 2015 pripravljajo monografsko razstavo v pariškem Centru Pompidou.

Pred Ljubljano je bila razstava (vedno z lokalnimi kustosi) postavljena v Muzeju Alex Mylonas v Atenah, Muzeju Benaki v Solunu in v Galeriji sodobne umetnosti Enčo Pironkov v Plovdivu. Po Ljubljani pa Škatla v kovčku potuje v Muzej moderne in sodobne umetnosti na Reki.

17 francoskih umetnikov (13 in dva avtorska para) razstavlja 15 projektov:

Farah Atassi, Laëtitia Badaut-Hausmann, Jonathan Binet, Gaëlle Boucand, Louise Hervé & Chloé Maillet, Renaud Jerez, Pierre Labat, Christophe Lemaître, Emilie Pitoiset, Elisa Pône, Julien Prévieux, Florian Pugnaire & David Raffini, Clément Rodzielski, Benjamin Seror, Shingo Yoshida

Opisi posameznih projektov:

Farah Atassi (r. 1981)

Projekt: Slika, olje na platnu, 2012

Za projekt Škatla v kovčku je umetnica izbrala olje na platnu malega formata (40 × 50 cm).

Slika prikazuje modele tovarniških dimnikov iz tridesetih let, nameščenih neposredno na s ploščicami prekrita tla industrijskega objekta. Te modele, kot tudi tiste na umetničinih predhodnih slikah Delavnica I, II in III, je oblikoval Ladislav Sutnar. Modele industrijskih pokrajin izpostavlja, ker so povezani z modernistično utopijo in utelešajo čaščenje funkcionalnosti in novega, značilnega za začetek množične proizvodnje in modernistično ideologijo.

Laëtitia Badaut-Haussmann (r. 1980)

Projekt: Proizvedeno, transportirano, razdrto, dokumentirano, razstavljeno, vrnjeno, 2012

Za razstavo Francoskega inštituta Škatla v kovčku Laëtitia Badaut-Haussmann prenosno identiteto tega potujočega projekta osvetli iz sveže perspektive s predstavljanjem objekta-zaboja kot objekta-vsebine. Prenosni zaboj-umetniški objekt je prikazan razstavljen, s čimer se razveljavi bistvo njegove kompozicije. Umetniškemu delu so priložena izčrpna navodila za sestavljanje, ki so njegov sestavni del. Postopek namestitve objekta v višini 62 cm zahteva njegovo popolno razstavljanje in ponovno sestavljanje na začetku in koncu vsake razstave. Za zadovoljitev teh zahtev Laëtitia Badaut-Haussmann od tehnika, zadolženega za namestitev umetnin, zahteva, da si roke premaže z barvilom. Za vsako razstavljanje/sestavljanje v nizu petih predstavitev se uporabi drugačna barva. Vsaka od njih – titanovo bela, kadmijevo rumena, vijoličasta, žgana umbra in cinober – zabeleži točno določen trenutek: z odkrivanjem sledi njegove zgodovine se umetniško delo z vsako novo predstavitvijo postopoma razodeva. S preigravanjem misli iz naslova Proizvedeno, transportirano, razdrto, dokumentirano, razstavljeno, vrnjeno umetnica uporablja barvo v njeni najbolj brezsnovni obliki za vpogled v čas, ko umetnina ni na ogled, v razsežnost »skritosti pred pogledom«, ki avtorico v tem primeru najbolj zanima.

Jonathan Binet (r. 1984)

www.gaudeldestampa.fr

Projekt: Najdlje mogoče, 2010

Za projekt Škatla v kovčku je Jonathan Binet ustvaril stensko poslikavo z naslovom Najdlje mogoče. Ustvari jo tako, da proti steni teče s pločevinko črne barve v razpršilu. Tik preden bi se z glavo zaletel v zid, umetnik skoči in kar se da visoko razprši barvo! S ponavljanjem postopka ustvari dve ali več vzporednih vodoravnih linij, eno s svojimi nožnimi odtisi in drugo s črno barvo v razpršilu.

V delu je umetnik realiziral umetniški format, ki je kombinacija omejitev njegovega telesa (višina) in kraja realizacije (širina).

Gaëlle Boucand (r. 1980)

www.gaelleboucand.com

Projekt: Previjanje naprej, 2012

Zasnova umetniškega dela se prilagaja potujoči in spreminjajoči se razsežnosti projekta Škatla v kovčku. Film je obogaten z novim »poglavjem« vsakič, ko novo razstavno prizorišče odpre svojo škatlo. Film sledi zgodovini projekta Škatla v kovčku s posnetim arhivom njegovih zaporednih razstav.

Delo bo zatorej vseskozi projekt v »nastajanju« in se bo zaključilo šele ob njegovem koncu. Prvo poglavje bo posneto s super8 kamero in bo predstavilo škatlo s štirimi kamerama pred prvo razstavo. Naslednja štiri poglavja bodo prikazovala galerije, ki so se odločile odpreti to škatlo, vsako poglavje pa bo posneto z drugačno tehnologijo. Dokončani film bo razkril potopis del, ki sestavljajo projekt Škatla v kovčku, z vpogledi v štiri različne razstave, posnetimi v petih različnih ljubiteljskih filmskih formatih: super8 (1965), VHS (1975), HI8 (1985), DV (1995) in HD (2005). Film se bo torej poigraval s formalnimi vidiki tehnoloških pomanjkljivosti in povzemal estetske lastnosti vsakega formata, s poudarkom predvsem na njegovih napakah.

Zadnja razstava projekta, in torej tista najbolj oddaljena od sedanjega trenutka, bo posneta z najsodobnejšo tehnologijo. To razmerje se bo ob koncu projekta obrnilo: najsodobnejša tehnologija bo dokumentirala razstave, ki so nam v času najbližje.

Louise Hervé (r. 1981) inChloé Maillet (r. 1981)

Projekt: Vila Graps, 2012

Vila Graps je performans za igralca in scenografijo trompe-lʼœil. Trompe-lʼœil kulise je navdihnila stenska podoba vile Farnesina v Rimu. V prvem nadstropju te vile, ki jo je v 16. stoletju zasnoval Baldassarre Peruzzi, je sala delle prospettive, soba, katerih iluzionistične poslikave trompe-lʼœil ustvarjajo vtis pogleda onkraj sten na vedute mesta Rim, kakršno je bilo v času nastanka poslikav. Kulise trompe-lʼœil, ki sta jih ustvarila filmski ustvarjalec Mario Bava in njegov umetniški direktor za film Kill Baby, Kill (1966), so grozljiva priprava, ki odpira časovna vrata v stenah uročene vile. Performans Vila Graps je diskurz, vodeni sprehod skozi te zgodovinske, filmske in časovne prostore, med italijanskimi grozljivkami, švicarskimi sojenji čarovnicam in poslikavami trompelʼœil. Ogled nadgrajujejo posebni učinki. Delo Vila Graps vsebuje scenarij za izvedbo in navodila za postavitev kulis.

Renaud Jerez (r. 1982)

Projekt: Bionoša, 2012

Delo Bionoša sestavljajo tri slike in večplastni digitalni odtis. Slike so prekrite z maskirno tkanino, kamuflažnim oblačilom, ki ga ostrostrelci in lovci uporabljajo v barvi, ki se zlije z okoljem, in katerega sintetični material uduši zvok blaga med akcijo. Tkanino je umetnik potiskal z liki iz videoigric, različnimi podobami oči, zatem pa na površino slik kot pajčevino nanesel razmrežene niti prosojnega silikona.

Delo bi lahko poimenovali tudi »potuhnjeni pop«, saj ga lahko razumemo kot 3D-hologram, ki izpostavlja tako nasilje dnevno zaužitih podob kot tudi virtualno resničnost, v kateri

so posredovane, in pomeni obsodbo naše neodzivnosti nanje.

Pierre Labat (r. 1977)

Projekt: Brez naslova, 2012
»Arhitektura je najboljša turistična destinacija: vsa mesta jo imajo in ogled je brezplačen.« (Bernard P., Basel, 1999)

Arhitektura je večinoma vseprisotna, obdaja nas vsepovsod, od našega doma do ceste, podnevi in ponoči, kjerkoli, v vseh krajih in mestih. Druga od njenih posebnosti je, da se meša in staplja, se povezuje in si celo nasprotuje. Če je Vsak človek umetnik (Joseph Beuys), potem je po mojem mnenju vse arhitektura. Kako to prikazati, kako iz tega umetniško izhajati? Za projekt Škatla v kovčku sem prosil ljudi, ki živijo v arhitekturnem objektu (v katerem bodo, v širšem pomenu besede, prikazane tudi naše umetnine), da izpostavijo njeno posebnost. To je lahko prostor zgodovinskega pomena (kot kavarna Slavia v Pragi) ali osupljiva gradnja (kot Factory 555 v Vilni). Kustosom razstave prepuščam odločitev, kaj želijo postaviti na ogled, vendar sledeč mojim načelom, bodisi ikonografskim ali v obliki modela. Postavitev razstave bo vsakič drugačna, bodisi glede forme ali izbire razstavnih eksponatov.

Christophe Lemaître (r. 1981)

www.postdocument.net
www.athousandleaves.org
www.bonjoursuper.fr

Projekt: Repeticija v epilogu, 2010

Delo je ponovitev razstave Repeticija v epilogu, dvakrat prepognjenih in nato razrezanih tiskanih del, nameščenih na štirih ploščah dvostranskega oltarja. Med transportom se oltar zloži kot španska stena, postavimo pa ga lahko kamor koli v razstavni prostor, glede na lege in sorazmerja, ki jih želimo vzpostaviti. Z vsako postavitvijo se tako ustvarja novo poigravanje s presevanjem drugačne kompleksne podobe.

Repeticija v epilogu je razstava tiskovin iz leta 2010, organizirana v Galeriji Lucile Corty (Pariz) po zaprtju prostorov projekta Super. Vsebovala je 211 izvirnih tiskanih izdaj umetnikov Juliena Audeberta, Stuarta Baileyja, Érica Baudelaira, Ryana Gandera, Marka Geffriauda, Mauricia Guilléna, Auréliena Moleja in Bernarda Piffarettija.

Projekt je zasnovan tako, da naj bi razstavljene eksponate obiskovalci odnesli, s čimer razstava počasi izgineva, dokler na koncu ne ostanejo samo še naslovi del in imena umetnikov, izpisani na zadnji strani galeristove mize.

Émilie Pitoiset (r. 1980)

www.emiliepitoiset.net

Projekt: Vrhunec, 2012

Vrhunec je klimaks, višek intrige, ki se ga običajno zavemo naknadno. Zastor iz sešitih kosov tkanine ustreza modelu dela Vrhunec, katerega mere so 4 × 3 m. Gre za scensko likovno opremo, ki spremlja nastop kostumirane ženske. Dogodek ni napovedan, zgodi se v presledkih, brez določenega razporeda. Vrhunec že samo v svoji formi postane statičen igralec, »namestnik igralca«, ki vskoči po potrebi.

Élisa Pône (r. 1979)

www.michelrein.com

Projekt: Kaj je novega, potniki?, 2012

Za projekt Škatla v kovčku je Élisa Pône ustvarila akustično delo. Škatla je sistem ozvočenja in vsebuje ojačevalec, zvočnike s tremi izenačevalniki zvoka (bas, medium, treble) in mp3-predvajalnik. Ima odprtine za zvočnike in ohlajanje sistema. Potrebuje eno samo električno vtičnico. Tematika umetniškega dela osvetljuje zakonodajo, ki ureja transport blaga. Škatla je dostavljena brez zvočnega gradiva, ta se doda na vsakem razstavnem prostoru. Ob transportu bo naslovnikom škatle poslano tudi zvočno gradivo, ki ga galerist vnese v mp3-predvajalnik. Delo si s spojem vznemirljive glasbe in pravnih besedil posameznih držav v njihovih jezikih prizadeva ponuditi jedek komentar in presunljiv umetniški premislek. (Guillaume Hervier-Lanot)

Julien Prévieux (r. 1981)

www.previeux.net

Projekt: Muzej napak – stopnja 1: Videoigrice, 2012

Kot pri vseh igrah je tudi pri videoigricah napaka poglavitni dejavnik: napaka igralca, seveda, napaka, ki se je mora za vsako ceno izogibati, če želi doseči cilj, in do katere skuša pripraviti svojega nasprotnika. Vendar je napaka tudi in predvsem tista specifična hiba v svetu računalniškega programiranja, poimenovana hrošč ali spregled. Namen prenosnega Muzeja napak je prikazati videoigrice prek njihovih napak. Napake so idealni filter, s katerim dobimo vpogled v širok razpon delovanja videoigric in njihovih igralcev. Zaznamuje jih edinstvena lastnost, da sočasno razkrijejo tehnološke omejitve, igrico, odigrano po pravilih, ter množico igrivih igralčevih strategij za reševanje iz zagat in ustvarjalnih izhodov.

Florian Pugnaire (r. 1980) inDavid Raffini (r. 1982)

www.florianpugnaire.com

www.raffini.net

Projekt: Temna energija, 2012

Temna energija je video in skulpturna instalacija. Brutalno uničen kombi Volkswagen Transporter (zmečkan, eksplodiran in zažgan) zapuščen stoji sredi polja, poleg ponavljajočega se 15-minutnega videa. Poškodbe na izmaličenem kombiju je skorajda nemogoče določiti, ugotoviti pa se da, da je bil izpostavljen stiskanju in tudi eksploziji. V ozračju posnetkov ceste, vesternov, B-filmov in znanstvenofantastičnih del spremljajoči videoposnetek prikazuje fiktivno preobrazbo kombija v skulpturo in zaporedne stopnje njegove metamorfoze.

Kombi je rumen, njegova zatemnjena stekla popolnoma preprečijo vpogled v notranjost. Med uničenjem ga skorajda popolnoma prekrije gosta vegetacija, njegovo karoserijo pohabi pojav, ki dozdevno izhaja iz skulpture same. Na barvi se naredijo mehurji, barva začne odtekati, kombi je obrizgan z blatom in barvo, zaradi česar dobi popolnoma drugačno podobo. Ko je uničena kombijeva lupina, se začne preoblikovati tudi njegova notranjost: zaradi sile hidravličnega sistema, nameščenega v njegovi notranjosti, se začne krčiti in grbančiti. Kovina se naguba, vozilo se upogne vase in vožnja je kmalu onemogočena. Film se konča z eksplozijo njegovega skrčenega ogrodja, zapuščenega sredi polja.

Kombi je glavni junak filma: njegovega voznika ne uzremo, okna kombija so zastrta. Prizor prikliče vzdušje Spielbergovega Dvoboja (1971), Cronenbergovega Trka (po romanu J. G. Ballarda, 1996) in Carpenterjeve Christine (po romanu Stephena Kinga, 1983). Personifikacija objekta je potrebna za filmsko pripovedno napetost, saj kombi, prikazan kot žival v agoniji, navda z metaforično in eksistencialno razsežnostjo.

Preobrazba kombija zastavlja tudi vprašanja, povezana s slikarstvom (sprememba njegove lupine, površine, povrhnjice itd.) in kiparstvom. Začnemo se spraševati o njegovi notranjosti (je polna, prazna, kakšne so njene človeške razsežnosti, je grobnica itd.), kar aludira na nekatere vidike minimalistične skulpture, kot je delo Die Tonyja Smitha (1962). Kombi je prikazan kot hermetična prostornina, ki skriva uganko svoje mobilnosti. Kot pri delu Umetnikovo blato Piera Manzonija (1961) je vprašanje njegove vsebine tako prvinsko kot tudi sekundarno: personifikacija kombija je obenem filmsko fiktivno srce in pretveza za razširitev filmskega prostora na obširnejše estetske tematike.

Skrivna nedostopnost, hermenevtična zaprtost objekta spominja tudi na Schrödingerjev eksperiment z mačko (1935), ki se, brez pretresanja paradoksov kvantne mehanike, dotakne ključnega vprašanja: mačka, ki sedi v zapečateni škatli s smrtonosno pripravo, je obenem mrtva in živa, vse dokler škatla ostane zaprta in mačkine smrti nismo zabeležili. Podoben pojav animira kombi iz dela Temna energija: paradoks, potencialni soobstoj prisotnosti in odsotnosti. Krčenje in eksplozija kombija-skulpture tudi neposredno prikliče koncepta iz umetnosti skulpture (stiskanje/raztezanje). Zaporedno pojavljanje teh dveh konceptov v filmu tudi metaforično prikliče uničenje in stvaritev vesolja (veliko krčenje/veliki pok). Predmet, izpostavljen različnim stanjem, je obenem nezanesljiv, fiktiven in metafizičen. Navsezadnje instalacija, ki zajema tako skulpturo kot film, upodobi enotnost vseh teh možnosti.

Clément Rodzielski (r. 1979)

Projekt: Brez naslova (Letalčeva žena), 2009

Zelo diskretna barvna linija, začrtana z razpršilom okoli robov filmskega plakata: pravzaprav je umetnik barvo razpršil po hrbtni strani plakata, tega je preganil, pregubal in zatem med nanašanjem barve postopoma razpiral – še en postopek za izpostavljanje gub, ki prehajajo to, kar je obenem objekt in podoba. Cikel je umetnik začel z dvema plakatoma za film Zasledovan, pri katerem zelena črta, ki obkroža Tereso Wright in Roberta Mitchuma, daje vtis nanosa z razpršilcem: povabilo k nadaljevanju.

Benjamin Seror (r. 1979)

Projekt: Spomin zelo sodobnega človeka – Noč v baru Tiki, 2012

Benjamin Seror proučuje zametek, podajanje in tok pripovedi: kako deluje spomin, kako se razvija, kako dejstvo preseže lasten okvir in postane fikcija. V tem postopku pripoved deluje kot vmesna ploskev spomina. Najsi zavzame obliko instalacije, odrske predstave ali glasbenega dogodka, vedno predstavlja stvari, ki se nam nikoli niso zgodile, izpostavljajoč duhove literature, filma ali umetnostne zgodovine, in način, s katerim naše pripovedi slikajo spektre teh spominov v sedanjosti.

Benjamin Seror se dejansko pogosto znajde pred občinstvom, pripoveduje zgodbe o pogubnih srečanjih na vratih pekla, vročičnem plesu na skladbo The Perfect Kiss zasedbe New Order ali dolgih večerih v barih dvomljivega slovesa, prežetih s cigaretnim dimom. Ko ne gre za javne pripovedi, zgodbe prevzamejo obliko modela ali instalacije v poustvaritvi možnih okoliščin za vznik podobe in spomina, ki si ga delimo.

Noč v baru Tiki obuja spomin na večer v ženevskem baru, kamor se je umetnik po predavanju odločil oditi v kostumu Oskarja Schlemmerja iz dvajsetih let prejšnjega stoletja in izvesti »ples z letvami«. Kostum iz podolgovatih lesenih palic, pritrjenih na plesalčeve okončine, ustvarja silhueto trikrat povečanega telesa. Večkrat se porodi vprašanje, ali je kostum metafora ali orodje, ki bi lahko bilo uporabno tudi v resničnosti.

Shingo Yoshida (r. 1974)

www.shingoyoshida.com

Projekt: Vidim nenajdeno, 2012

Škatla predstavlja delček umetnikovega ateljeja, umeščenega v različne razstavne prostore, instalacijo v neznanem prostoru, katerega arhitekturna in zgodovinska razsežnost je popolnoma drugačna od tiste umetnikovega ateljeja in njegovega vsakdana.

Koncept: umetnik odreže kos preproge iz ateljeja in ga postavi v škatlo. Namestitev preproge se prilagodi vsakemu novemu razstavnemu prostoru, ki artefakt »posvoji«. Spremlja jo televizijski sprejemnik, ki prikazuje prizore iz umetnikovega sveta, predvsem zbirko njegovih videoposnetkov. Kustos razstave omenjena eksponata namesti v prostor po natančno opredeljenih navodilih ter doda »lokalne« elemente, kot sta ogledalo in naslanjač.

Razstavni program CD

Ljubljana, 2. marec 2015

Klub CD

www.cd-cc.si/ct

Koncertni večeri z razgledom na vse strani glasbe in mesta v Klubu CD

10.marca ob 20. uri

AMERICAN SONGBIRDS

Večer s štirimi izjemnimi pevkami in kantavtoricami

Vsak nastop traja 35 minut.

Kyrie Kristmanson (Ottawa, Kanada), glas, kitara

Pri dvaindvajsetih letih je Kyrie Kristmanson že zrela glasbena osebnost. Piše avtorske pesmi, ki jih izvaja ob spremljavi kitare in jih glasbeni izvedenci opisujejo kot »nenavadne in edinstvene« ter »sveže in prevzemajoče«. Skladbe se napajajo pri srednjeveški glasbi, sodobnem folku, popu in jazzu, a se izmikajo vsaki opredelitvi. Očarala je občinstvo London Jazz Festivala ter med drugim nastopila z Emily Loizeau in Sophie Hunger. Na njenih posnetkih je moč slišati minimalistično akustično kitaro, cvrčanje škržatov in pretanjene tolkalne elemente. Živahno pevko, ki rada filozofira o lepotah narave, mistiki in duhovih, domiselno spremlja zračna jazzovska trobenta.

»S Kyrie ugotovimo, kako bi kot kraljica zvrsti swamp-boogie z jazzovsko izobrazbo zvenela Bjork.« (Exclaim!)

Rachelle Garniez (New York), glas, harmonika, klavir, klaviola
Dave Hofstra, kontrabas

Newyorčanko Rachelle Garniez sta Billboard Magazine in The New Yorker opisala kot »drugačne vrste divo« in »svobodnega duha«. Njene edinstvene, lirične in melodične skladbe je New York Times označil za »romantične, rapsodične in občasno izredno humorne.« Sodelovala je s številnimi zasedbami v raznolikih žanrih, kot so rock, blues, country, latino, klezmer, jazz in klasika založnikov Tin-Pan-Alley. Njen neomajni občutek za pesem se poraja iz vseh teh vplivov in »prehajajoč skozi žanre za seboj pušča opojne sledi« (The New Yorker). Pri lastni založbi Real Cool Records je izdala že pet zgoščenk.

Ashia and the Bison Rouge (Portland, Oregon),violončelo, glas
Olga Kwiatek, violina

Celovit svet zvokov in glasov, ki jih kantavtorica ob spremljavi čela spoji v kalejdoskop pesmi. Na plan vzniknejo njene slovanske korenine, njen materni poljski jezik, otroštvo, odraščanje ob zvokih ameriške folk glasbe ter številne klasične ljubezni in projekti v kombinaciji s popom in punkom. Nad vse to se pne glas, ki je zmožen brezšivno drseti iz dramatičnih globin v grleni alt in nebeški sopran. Poslušalca prevzame z mešanico kabaretne drznosti, liričnostjo dive, slovanske nostalgije in igrivim šansonom. Med drugim nastopa tudi s Cirque du Soleil. Ashia pripada skupini mladih talentov iz ZDA, kot so Joanna Newsom, Regina Spector in Amanda Palmer, ki slovijo po spletu klasike in popa.

Daisy Chapman (gostja iz VB), klavir, glas
Sue Lord, violina, glas

Nadarjeno kantavtorico s presunljivim vokalom lahko slišimo v filmih Johna Parisha in na televiziji, njen gibki in prilagodljivi klavirski slog pa so odkrili britanski progresivni rockerji Crippled Black Phoenix in jo povabili na svojo evropsko turnejo in nastop na Kitajskem.

Sodelovala je s slovitimi umetniki, kot so Howe Gelb, Karima Francis in Jenn Bostic, ter gostovala po ZDA, na Poljskem in v Nemčiji. Objavila je dva studijska albuma in za The Green Eyed (2009) prejela nagrado Independent Music Award. Priznanje ji je zagotovilo vabila na vodilne britanske festivale Glastonbury, Wychwood in 2000 Trees.

»Prevzame ob prvem poslušanju.« (The Independent)

»Bodite pozorni na to izvajalko, še daleč bo prišla.« (BBC Introducing)

»...uspe ji premostiti vrzel med Norah Jones in Beth Orton.« (Jealous Angels)

https://www.facebook.com/AmericanSongbirdsFestival

https://www.youtube.com/watch?v=Vgv0RqmUHao

https://www.youtube.com/watch?v=OVc5BQlKJfY

Po koncertih pogostitev vseh obiskovalcev s kozarcem vina.

Pogostim obiskovalcem Cankarjevih torkov zelo priporočamo nakup letne članske izkaznice (cena 20 EUR), s katero si zagotovite popuste in druge ugodnosti.

Podrobneje:

Severna Amerika je ena tistih celin, ki je najbolj vplivala na tradiciji pevcev in kantavtorjev. Projekt “American Songbirds” poslušalcem nudi priložnost odkriti štiri nove pevke in kantavtorice.Vsaka ima svojstven slog, spremljajo pa se na različnih glasbilih (čelo, harmonika, piano, klaviola in kitara). Predstavijo se v 35-minutnih predstavitvah. Ptice pevke šepetajo, vzdihujejo, godrnjajo in izjočejo svoja občutja v mikrofon: zapeljivo, fascinantno in vabeče pritegnejo poslušalca v svoj glasbeni svet. Odkrijte naše štiri ptice pevke: Ashia & Bison Rouge iz Portlanda, Rachelle Garniez iz New Yorka, Kyrie Kristmanson iz Ottawe in Daisy Chapman, ki se jim je pridružila leta 2015.

Medijski pokrovitelji: VAL 202, Mladina, Radio Študent

Članska izkaznica Cankarjevi torki 2015 nudi:

− 40-odstotni popust za koncerte Cankarjevih torkov

− rezervacijo vstopnice do petnajst minut pred prireditvijo, če obisk napoveste vsaj dan prej na E vstopnice@cd-cc.si

− 10-odstotni popust pri nakupu vstopnic za posamezne koncerte abonmaja Glasbe sveta

− med člani izžrebamo tudi dobitnika dveh brezplačnih kompletov vstopnic za 20. jazz Cerkno in 56. jazz festival Ljubljana

Izkaznica ni prenosljiva, a kot vidite, imetniku prinaša prihranek in članske »privilegije«.

Napovedujemo

17.marca ob 20. uri

Ballister

Dave Rempis, saksofon; Fred Lonberg-Holm, violončelo; Paal Nilssen-Love, bobni

Poznavalci bodo hitro ugotovili, da gre pri Ballister za udarno zasedbo. Neustrašna energija Rempisa in Nilssen-Lova v kombinaciji z naelektrenimi norčijami čelista Lonberg-Holma omogoča edinstveno slušno doživetje, ki spaja propulzivno ritmično interakcijo s tkivom noisa in občasnimi melodičnimi medklici. Pet albumov v petih letih priča o glasbenikih, ki jih ni strah slediti drzni viziji. Trije izjemni virtuozi svoje edinstvene talente združujejo v vznemirljivi spoj poganjajočih ritmov in premišljeno odmerjene intenzivnosti. Na novem albumu Worse For The Wear se surova energija sestava omehča z mešanico introspektivnih pokrajin in trenutkov tihe lepote, ki ustvarjajo kompleksne zvočne prostranosti. Album, ki je bil spomladi leta 2014 posnet v Chicagu med turnejo po ZDA, razkriva sestav, ki se neprestano razvija in zven izboljšuje v izpiljeno celoto izjemne globine in skladnosti.

Vladimir Kostadinović 4tet

Vladimir Kostadinović, bobni: Tivon Pennicott, saksofon; Joe Sanders, bas ; Marko Črnčec, klavir

Na Dunaju živeči srbski bonar Vladimir Kostadinović bo predstavil svoj najnovejši album The Left Side of Life, ki bo izšel za priznano založbo Enja, za katero je zbral mednarodno priznano druščino glasbenoikov iz ZDA in Slovenije. To bo njegov drugi album, v svoji karieri pa je nastopal na številnih prizoriščih po vsej Evropi.

24.marca ob 20. uri

Gaby Moreno

Gaby Moreno, glas, kitara; Arthur Braitsch, kitare; Leslie Lowe, bas; Sebastian Ayman, bobni, tolkala;

Ena vodilnih predstavnic novega latino vala in zvezdnica iz Gvatemale. Pri nas že nastopila v skupini Hugha Laurija (Dr. House), ki je razprodala Križanke. Tokrat bo nastopila s svojo spremljevalno skupino. Leta 2013 je prejela nagrado Grammy za najboljšo novo umetnico.

»Velik pevski talent z izjemno bogatim in samozavestnim vokalom ter slogovnim razponom, ki se razteza od latino glasbe, bluesa, folka, jazza in popa. Lahkotno prehajanje registrov ni samo bahavo razkazovanje prirojenega daru. Pravzaprav njen izraz zaznamuje nekaj globoko klasičnega. V njem tli ogenj velikih vokalistk.« Orlando Weekly

31.marca ob 20. uri

1, 2, 3, 4 feat KAJA DRAKSLER, SUSANA SANTOS SILVA & DE BEREN GIEREN

Prvi del: Kaja Draksler solo + Kaja Draksler / Susana Santos Silva Duo

Kaja Draksler, klavir + Kaja Draksler, klavir; Susana Santos Silva, trobenta

Drugi del: De Beren Gieren + De Beren Gieren & Susana Santos Silva

Fulco Ottervanger, klavir; Lieven van Pee, kontrabas; Simon Segers, bobni; Susana Santos Silva, trobenta

Mednarodni projekt, ki mlajšo generacijo jazzovskih glasbenikov povezuje z nastopi, ki so jih imeli v zadnjih letih. Vsi so nastopili na festivalu 12 points, ki predstavlja najbolj talentirane evropske jazzovske glasbenike, na največjem jazzovskem sejmu Jazzahead, Jazz festivalu Ljubljana in vsi imajo izdaje za založbo Clean Feed. Tako so tri organizacije, ki so podprle umetnike pri teh nastopih in izdajah povezale umetnike v enotno umetniško predstavitev, ki je privlačnejša predvsem za mlajše občinstvo. Vsak nastop bo trajal 20 min, sklepni del pa bo obenem premierna predstavitev albuma Detour Fish, ki je izšel pri založbi Clean Feed v sklopu Ljubljana Jazz Series.

O nastopu na 55. jazz festivalu Ljubljana

»Mladi belgijski klavirski trio De Beren Gieren iz Genta, okrepljen z umetnico iz Porta, trobentačico Susano Santos Silva, je bil pristna novost letošnje izdaje. Privlačen, osupljiv, spreten, razburljiv, preprečljiv, zabaven ... Triov nastop je bil čudovito igriva vaja v opredeljevanju neopredeljivosti forme z vrtinčenjem skozi izmenjujoča se stanja hitrosti in upočasnitve, zadrževanja in razmaha, rotacije in zaustavitve, sinhronosti in prepustitve. V nobenem od teh trenutkov trojica ni popustila.« (All About Jazz)

O nastopu Kaje Draksler na Jazz festivalu v Dortumdu (februar 2015)

»Najbolj me je presunila silovitost notranjega utripa glasbenice. To pomeni, da jo odlikuje sposobnost poslušalca popolnoma prevzeti in ohraniti njegovo pozornost vseskozi široko razprostrte loke idej.« (London Jazz News)

»Odlična je, nadvse lucidna, s svojo harmonijo, kontraritmi. S klavirjem dosega orkestrske razsežnosti.«(Kirk Lightsey)

7. aprila ob 20. uri

Parno Graszt

József Oláh, glas, kitara, tambura; Viktor Oláh, glas, kitara, ples; Sándor Horváth, glas, žlice, ples; János Jakocska, glas, kitara; Mária Váradi, glas, ples; Mária Balogh, glas, ples; Krisztián Oláh, glas, harmonika; János Oláh, kontrabas; István Németh, oralni bas, churn

Ena vodilnih romskih skupin, ki že skoraj 30 let razveseljuje občinstvo na Madžarskem in drugod po svetu, vključno z največjimi festivali kot so Sziget, Womad… Gre za pravo glasbenoplesno atrakcijo. Njihovo ime pomeni Beli konj, bela barva in konj pa sta pri Romih simbola za čistost in svobodo. Poslastica na predvečer svetovnega dneva Romov.

»Ne zajemajo iz virov romske glasbe, ampak so vir sam.« (Songlines)

14. aprila ob 20. uri

Gašper Bertoncelj with Lev Tabackin Trio

Lew Tabackin, tenorski saksofon, flavta; Giuseppe Bassi, kontrabas; Gašper Bertoncelj, bobni

Bobnar Gašper Bertoncelj že vrsto let koncertira po Ameriki in Evropi in je eden najbolj priznanih slovenskih jazz bobnarjev na tujem. Svoj bobnarski pečat je dodal številnim izjemnim glasbenikom kot nepogrešljivi del ritem sekcije, v svetovni glasbeni prostor pa se je vmestil tudi kot vodja, komponist, ter avtor knjige o igranju z metlicami. Tokrat bo na našem odru gostil legendarnega ameriškega saksofonista in flavtista Lewa Tabackina, ki je letos praznoval 75. rojstni dan. Skupaj z odličnim italijanskim basistom Giuseppejem Bassijem nam pripravljajo pravo poslastico za ljubitelje akustičnega jazza v drznem in težavnem formatu saksofonskega tria.

Dre Hočevar Trio

Dre Hočevar, bobni, elektronika; Bram De Looze, klavir; Lester St.louis, violončelo; Sv. Pixel, VJ

Po nastopu na Jazz festivalu Ljubljana 2013, je Andrej (Dre) Hočevar uspešno razvijal svoje delo v New Yorku. S svojim triom je posnel gradivo, ki je prepričalo založbo Clean Feed, ki bo album tria izdala to pomlad, skupaj z njo pa že snuje novo snemanje z najvidnejšimi glasbeniki ameriškega novega jazza in improvizirane glasbe. Na novem albumu …. trio večinoma igra improvizirano glasbo, ki pa zveni zelo futuristično in komponirano.

21. aprila ob 20. uri

Sidony Box

Elie Dalibert, altovski saksofon; Manuel Adnot, kitara; Arthur Narcy, bobni

Power jazz trio Sidony Box slovi kot eden najpomembnejših zasedb nove generacije francoske jazzovske in improvizirane glasbe, ki navdih črpa iz pop glasbe benda Bon Iver, elektronike Briana Ena, post/popa zasedbe Sigur Ros, sloga technical metal zasedbe Animals as Leaders in iz free jazza Ornetta Colemana. Trio je izdal tri mednarodno nagrajene albume v ravno toliko letih, na gostovanjih po Evropi pa si je med drugim delil oder z umetniki kot so se Ron Carter, Dave Holland, Me'Shell NdeGeocello,Tigran Hamasyan in drugi. Bili so tudi veliko odkritje in eden najboljših nastopov na sejmu Jazzahead 2014. Prihajajoči projekt so zasnovali skupaj z magom pozavne Gianluco Petrellom.

»Plameneč in nepopustljiv sestav." All About Jazz

»Senzacionalni mladi power jazz trio" Buffalo News

»Čudovita dinamika, briljantno instrumentalno preigravanje in očarljive melodije." Guitar Player

Psychomagia - Shanir Blumenkranz`Abraxas Plays Masada Book Two

Shanir Blumenkranz, gimbri, bas; Aram Bajakian, guitar; Eyal Maoz, guitar; Kenny Grohowski, drums

Psychomagia je novi album fantastičnega kvarteta Abraxas, ki je posnel tudi istoimenski album slovitih priredb v slogu tribal rocka za cikel Book of Angels. Gre za kompleksen nov glasbeni mozaik, ki ga je posebej za kvartet napisal John Zorn, alkimist newyorškega gibanja downtown.

John Zorn se je za drzen skupek skladb, ki glasbenike tirajo v skrajnosti izraza in še dalj, navdihoval pri delih Giordana Bruna, filozofa nagnjenega k magiji in okultizmu, Alexandra Jodorowskega in drugih. Album, ki se razpenja od skrajno ritualističnih zvokov do subtilnih minimalističnih ód, je osupljiv nov izdelek v Zornovem mističnem ciklu, katerega intenzivnost in silovitost se lahko kosata s tistima na Moonchild, PainKiller in Naked City. Posneto v studiih Orange Music, mešalec zvoka Bill Laswell. Nepogrešljivo!

Klub CD, 14, 11* EUR

* Cene s popustom za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD in se ne seštevajo.

Medijska pokrovitelja Mladina, Radio Študent

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)

T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnictudi pri pooblaščenih prodajalcih (Petrol, Kompas, Alpetour, M holidays, Last Minute Center idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletu www.cd-cc.si.

________________________________________________________________


Informacije: Darinka Hvalec
T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

_________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred koncertom.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred koncertom.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

3. mar

MARKO BRECELJ

»Coctail« in »Samospevi«


Marko Brecelj koncert v okviru Cankarjevih torkov napoveduje z besedami:

»Multimedijski, performirani nastop priletnega parazita Marka Breclja je dobil naslov po svežih založniških projektih Društva prijateljev zmernega napredka; tedaj se bo mogoče prvič dotakniti ponatisnjenih plastičnih plošč Cocktail in minimalistično ekraniziranih audio posnetkov Samospevi. Tri krat enaindvajsetletnik vabi spoštovalstvo na video snemano agitacijsko multimedijsko kulturno druženje. Izkazati se hoče z odlično kantavtorsko formo, s svežimi mehkoterorističnimi posnetki in domislicami, z zanimivimi in prodornimi gostujočimi umetniki ter seveda spet še zmeraj z vinom Puhovih iz Istre pod Slovenci. Zanj bo ta nastop osebni in društveni praznik. Osebni zato, ker letos mineva 40 let od neuspešnega nastopa Dua tria Buldožer na Opatijskem festivalu s pesmijo Rastemo in se bo jeseni neizogibno srečal z možnostjo upokojitve. Kulturno društvo, ki mu predseduje petindvajseto leto, pa letos »praznuje« izgon iz koprskega Mladinskega, kulturnega, socialnega, multimedijskega, medgeneracijskega in muzejskega centra (MKSMC). Izganja seveda znameniti izvoljenec množic, pilot demokracije in kandidat za kriminalca, Boris Popovič.

Na dogodku bo gostoval vztrajno in temeljito spregledovani trio Tretji tir in klaviaturistični zagnanec Miran Tomažič, mladi slikar Vasko Vidmar iz Portoroža pa bo pripravil vpogled v likovno ustvarjalnost svojih nadarjenih vrstnikov in vrstnic.«

Napovedujemo izida:

Marko Brecelj Cocktail obilni vunbacilni CD: ponovni izid originalnega albuma Cocktail z obilnim dodatkom.

Marko Brecelj Samospevi DVD: kaj novega ima še povedati Modroglavi Izdajalec.

Več informacij o koncertu in programu Cankarjevih torkov v priponki.

Lep pozdrav
Darinka Hvalec

SR, 4. marca ob 19.30

Theresa Plut, sopran
Polona Gantar, orgle

Muzikalnost organistke Polone Gantar in neverjetna gibkost soprana Therese Plut sta v navdih tako poslušalcem kot skladateljem. Maks Strmčnik jima je posvetil Slovesni spev za sopran in orgle, »Theresi in Poloni«, občinstvu bo prvič predstavljen prav na koncertu Orgelskega cikla Cankarjevega doma. Program je oblikovan z mislijo na Theresin glas in Polonino interpretacijsko širino.

Program:

Maks Strmčnik, Slovesni spev za sopran in orgle, »Theresi in Poloni« (prva izvedba)
Louis Vierne, Tri molitve Angel Gospodov (Angelus), op. 57, triptih za glas in orgle
Max Reger, Fantazija za orgle na koralno temo »Wie schön leuchtet uns der Morgenstern«,op. 40, št. 1

*

Johann S. Bach, »Bist du bei mir«, arija iz Notne knjižice za Anno Magdaleno Bach, BWV 508
Peter Planyavsky, Hana in Eli, biblična balada za sopran in orgle
Anton Heiller, Plesna toccata za orgle
Anton Heiller, Dva duhovna napeva

Theresa Plut slovi po svoji osupljivi tonski višini, fantastični koloraturi in prevzemajočem talentu za odrsko vživetje. Nedavni recitali so potrdili tudi njeno izjemno muzikaličnost in pretanjen posluh za samospeve.

Theresa Plut je nastopila pod taktirko priznanih dirigentov, kot so Emmanuel Villaume, Nicholas Milton, John Fiore, George Pehlivanian, Alexander Joel in drugi ter v Sloveniji, kjer živi, redno nastopa s Slovensko filharmonijo in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Med nedavnimi projekti s sestavoma omenimo Haydnove Letne čase, Poulencovo Stabat Mater, sodobna dela, kot je kantata Artemis (svetovna praizvedba) ter različne božične in novoletne koncerte. Leta 2012 je gostovala z Ano Netrebko in Orkestrom Slovenske filharmonije v koncertni izvedbi Jolante Čajkovskega, ki jo je založba Deutsche Grammophone izdala na zgoščenki januarja letos.

Leta 2009 je izvedla niz koncertov v Pekingu in mojstrski tečaj na tamkajšnji osrednji nacionalni univerzi, ki ji je podelila častno profesuro. Sodeluje z sestavi, kot so SNG Opera in Ljubljana, Filharmonija iz Jene, Simfonični orkester iz Vancouvra, Tajski filharmonični orkester. Leta 2008 je na povabilo tajske Kraljeve operne hiše iz Bangkoka sodelovala pri novih postavitvah Salierijeve opere Prima la musice poi le parole in Mozartovega dela Gledališki direktor. Leta 2007 je sodelovala z gledališkim režiserjem Philipom Harnoncourtom v vlogi Metke v novi uprizoritvi Humperdinckove opere Janko in Metka v okviru Festivala v Rosenheimu. Istega leta je gostovala v gledališču Pfalztheater Kaiserslautern v vlogi Olimpije v Offenbachovih Hoffmannovih pripovedkah. Kot članica opernega ansambla Nemške renske opere v Düsseldorfu je imela priložnost nastopati pod vodstvom dirigentov, kot sta Alexander Joel in John Fiore ter gledališkim režiserjem Christofom Loyem. Tu je debitirala kot Kraljica noči v operi Čarobna piščal in med drugim nastopila v vlogah Walter (La Wally), Blonde (Beg iz seraja), Rosine (Seviljski brivec), Serpette (Vrtnarica iz ljubezni), Casilde v Sullivanovi operi Gondoljerji, ter Ofelije v Hamletu (Ambroise Thomas).

Nastopati je začela že med študijem petja s sestavi, kot sta Bach Collegium iz Züricha in Filharmonija iz Württemberga. Zmagala je na številnih pevskih tekmovanjih, prejela štipendije in sodelovala z orkestri Evrope kot tudi Azije in Severne Amerike. Diplomirala je na Kraljevem glasbenem konservatoriju v Torontu, Glasbeni akademiji v Zürichu in Državni akademiji za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Stuttgartu. Njeni mentorji so bili priznani pedagogi Richard Miller (ZDA), Helena Lazarska (Avstrija), Julia Hamari (Nemčija), Jane Mengedoht-Thorner (Švica) in Marisa Gaetanne (Kanada). Rodila se je slovenskim staršem v prelepem kanadskem Vancouvru.

Polona Gantar se je z orglami prvič srečala na Orglarski šoli pri Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je bila učenka prof. Angele Tomanič. Nato je na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko. Istočasno je študirala orgle na Koroškem deželnem konzervatoriju v Celovcu pri prof. Klausu Kuchlingi in diploma z odliko. Leta 2003 je zaključila še magistrski študij orgel na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju pri prof. Petru Planyavskemu.

Že v času študija pa tudi kasneje se je izpopolnjevala v Švici, Avstriji in na Nizozemskem, na številnih mojstrskih tečajih za orgle in improvizacijo, ki so jih vodili: Peter Planyavsky, Michael Radulescu, Almuth Rössler, Olivier Latry, Jos van der Kooy, Ewald Kooiman, Christoph Wolff.

Solistično nastopa doma in v tujini, sodeluje z najuglednejšimi slovenskimi pevskimi zbori (Komorni zbor Ave, Komorni zbor RTV Slovenija, Ljubljanski madrigalisti..), sodeluje pa tudi v komornih sestavih s solopevci in inštrumentalisti. Med njimi sta poleg Plutove tudi orgličar Miro Božič in saksofonistka Betka Kotnik.

Redno snema za arhiv in Založbo kaset in plošč RTV Slovenija, pri kateri sta izšli tudi dve zgoščenki – Harfa drobnega dežja, kjer solistično in v duetu z orgličarjem Mirom Božičem interpretira za njiju pisane skladbe sodobnih slovenskih in avstrijskih skladateljev ter druga z glasbo Felixa Mendelssohna Bartholdyja, na kateri kot organistka sodeluje s Komornim zborom RTV Slovenija. Leta 2007 je za nemško založbo Motette posnela tudi skladbo Bolero avstrijskega skladatelja Petra Planyavskega, ki je bila izdana na trojni zgoščenki z avtorjevimi izbranimi orgelskimi deli, z različnimi slovenskimi zborovskimi sestavi pa je posnela še več drugih zgoščenk. Za arhiv RTV Slovenija je med drugim posnela solistična orgelska dela sodobnega slovenskega skladatelja Primoža Ramovša. S programom Ars Radia Slovenija sodeluje kot avtorica dveh oddaj – Obiski kraljice in Musica sacra.

Je organistka v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani.


Slovenska filharmonija: 15, 7* €

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.


Informacije: Hana Radovan T (01) 2417 171 E hana.radovan@cd-cc.si


Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Pridite na performirano konferenco za novinarstvo in odzivno javnost z naslovom »Cocktail obilni-vunbacilni in Samospevi minimal-imbecilni« jutri, v torek, 24. februarja 2015, ob 11. uri v Klub Lili Novy Cankarjevega doma.

Dogodek bo vodil Modroglavi Izdajalec. Med drugim bo predstavil tudi, kaj je to potres moči desete stopnje po Fekalijevi lestvici.

Povabitelji smo: Cankarjev dom, Društvo prijateljev zmernega napredka (DPZN), Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon (UPB) in Marko Brecelj.

Marko Brecelj

NE, 8. marca 2015, ob 20. uri

Ana Moura, fado

Portugalska

Dobitnica grammyja, platinasti albumi, glas, ki lahko vsako pesem spremeni v fado in z njo osvoji poslušalca.

Ana Moura, glas; Ângelo Freire, portugalska kitara; Pedro Soares, akustična kitara; André Moreira, kontrabas; Joåo Gomes, klaviature; Mário Costa, bobni, tolkala

35-letna zvezdnica še kar najprej uživa sadove zadnjega albuma Desfado (2012), nagrajenega z grammyjem za najboljši album leta, ki ga je posnela v sodelovanju z znamenitim Herbiejem Hancockom. Čeprav njen fado temelji na tradiciji, je bil ves čas »fado sveta«, saj je njena uspešna pot prežeta s sodelovanji in srečanji z največjimi glasbenimi zvezdami. Tako je že leta 2005 delovala (v dveh skladbah) in tudi nastopila z Rolling Stones, na koncertu v Parizu leta 2009 pa jo je med nastopom presenetil Prince, s katerim sta izvedla dve fado skladbi. Slovi po tem, da lahko katero koli pesem spremeni v fado in si jo prisvoji. To je bila tudi ideja albuma Desfado, ki sta ga zasnovala z vodjo skupine Deolinda (pred dvema letoma je razprodala Linhartovo dvorano), Pedrom da Silva Martinsom. Ideja je bila namreč, da različni glasbeniki njene generacije, ki ne igrajo fada, zanjo napišejo skladbe.

Mourini albumi so praviloma platinasti, prejela je tudi najvišje mogoče nagrade na Portugalskem. V svetu je po popularnosti izvajalcev fada tik ob Marizi in je tako kot ona nastopila v najznamenitejših dvoranah sveta, pri nas pa se je leta 2012 predstavila na Festivalu Lent. Zdaj je napočil čas tudi za Gallusovo dvorano.

Gallusova dvorana, 19, 21, 25, 29, 17* EUR

Podrobneje:

Glas Ane Moure je v fadu neprimerljiv. Glas, ki se lahkotno predaja tradiciji, obenem pa spogleduje s pop glasbo, v zelo svojstvenem bogatenju tako značilno lizbonskega fada. Vendar se ne odlikuje le po svoji zamolkli in čutni, edinstveni barvi glasu – Ana Moura vsako melodijo, ki ji posodi svoj glas, preoblikuje v fado. Gre za takojšnjo iskrico, čustveno eksplozijo, puščico naperjeno naravnost v poslušalčevo srce. Fausto, José Afonso, Ruy Mingas, glasba iz Angole in fado. Te melodije so ob večerih prepevali člani družine Moura, ko je bila Ana še deklica, rojena v Santarému leta 1979. Njeni starši so prepevali, njeni stari starši so prepevali, vsako družinsko druženje se je končalo s pevskim tekmovanjem. Čeprav so prepevali različne zvrsti, pa je Ana začutila, da ji je najbolj pri srcu fado.

Pri šestih je prvič nastopila, s skladbo “Cavalo Ruço”. Kot najstnica je fado opustila in raziskovala druge žanre bolj ustrezne za svojo starost. V tistih najstniških letih, med obdobjem eksperimentiranja in uporništva, je štirinajstletna Ana Moura odšla v Carcavelos, predmestje Lizbone, dokončat srednjo šolo. Vpisala se je na Academio dos Amadores de Música, kjer je s sošolci ustanovila svoj prvi bend.

Tudi ko prepeva druge zvrsti, Anin glas hitro prevzame naravni ton fada, tako ji je celo z rockovskim bendom uspelo na spored uvrstiti fado ali dva, običajno skladbo “Povo que Lavas no Rio” Amálie, ki jo je kot pevko najbolj navdihovala.

S Sexto Sentido, skupino, ki je preigravala priredbe sklad, so pripravili tudi material za pop/rock album z glasbenikom Luísom Oliveiro, ki naj bi izšel pri založbi Universal. Vendar nikoli ni bil dokončan. Vmes je posegla usoda, ki je Ano Mouro odpeljala v bar v Carcavelosu, kjer se je prepustila nagibu in zapela fado. Med občinstvom je bil kitarist António Parreira. Povsem očaran jo je predstavil lastnikom različnih fado prizorišč. Na božični zabavi za glasbenike in pevce fada je Ana Moura srečala ljudi, ki so od tedaj naseljevali njene večere. Tokrat je njen neobdelani dar prevzel Mario da Fé, solastnico prestižnega fado prizorišča Senhor Vinho. Nočno dogajanje v fado hišah, kot je mdr. Senhor Vinho, je prispevalo k zorenju njenega glasu. Do tedaj je Ana Moura pela fado zaradi naravnega nagiba, v sledenju intuiciji.

Pod umetniškem vodstvu Marie da Fé in Jorgeja Fernanda so jo navdali drugačni razlogi za petje, ne da bi njena spontanost zamrla. Njena neusahljiva strast je hitro pritegnila pozornost novinarja Miguela Estevesa Cardose. Preden so njeno ime spoznale založbe, ga je v javnost izstrelil Esteves Cardoso, ki jo je opeval po ogledu oddaje Fados de Portugal. Ko je prebral njegov zanosni članek, je Tozé Brito, direktor založbe Universal, odšel v hišo Senhor Vinho, da bi se prepričal o glasu, ki ga je poznal le iz časov Sexto Sentido. Ni dolgo trajalo, preden je Tozé Ano povabil k snemanju prve plošče.

Jorge Fernando je bil producent Aninega prvenca Guarda me a Vida na Mão (2003). Poleg umetniškega vodstva je bil odgovoren tudi za šest od petnajstih skladb albuma, eno od katerih si je Ana prisvojila za maksimo: “Sou do Fado, Sou Fadista” (Pripadam fadu, sem pevka fada). Sodelovanje med umetnikoma se je nadaljevalo pri naslednjih albumih. Od začetka je bilo jasno, da ima fado Ane Moure širok razpon, ki je pri tej zvrsti redek, saj vključuje umetnike, kot so Ciganos d’Ouro in Pedro Jóia ter glasbila, kot sta cajon in flamenko kitara. Vendar bistvo ostaja enako: tradicija ima ključen pomen. Javnost in kritiki so bili nad album Guarda me a Vida na Mão navdušeni in Ana Moura je čez noč postala vroče iskana zvezda koncertov na Portugalskem in sčasoma tudi na tujem.

Aconteceu, album iz leta 2004 je bilo logično nadaljevanje prvenca. Dvojni album je razkril pevkino izjemno ambicioznost in dokazal njeno neomajnost na izbrani poti: naravni spoj med tradicionalnim fadom in zelo osebnim vnašanjem sodobnega duha.

Kariera Ane Moure se je začenjala strmo vzpenjati, sledila so povabila iz tujine. Pozneje se je pridružila še enemu prizorišču fada, Casi de Linhares Bacalhau de Molho. Februarja 2005 je nastopila v prestižni Carnegiejevi dvorani v New Yorku.

Medtem je na drugi strani sveta Tim Ries, saksofonist zasedbe The Rolling Stones, v tokijski trgovini Tower Records iskal fado albume, z zamislijo, da bi pevko fada vključil na drugo ploščo svojega projekta Rolling Stones, pri katerem je glasbenike različnih zvrsti povabil k preigravanju nekaterih skladb benda. Naključno je kupil tri zgoščenke in zgodila se je ljubezen na prvo poslušanje. Za projekt je Ana odpela skladbi “Brown Sugar” in “No Expectations”. Pozneje je skladbo “No Expectations” izvedla v živo s Stonesi na stadionu Alvalade XXI. Koncertni poti Ane Moura in benda The Rolling Stones sta se še večkrat križali. Ob eni od teh priložnosti je v San Franciscu Ries poklical Ano Mouro in ji pokazal pesem, ki jo je napisal z njo v mislih.

Skladbo “Velho Anjo” je vključila na svoj naslednji album Para Além da Saudade

(2005), v fadovski priredbi Jorgeja Fernanda. Ena od posebnosti albuma Para Além da Saudade je sodelovanje z glasbenikom Faustom. Ana, ki je odraščala ob umetnikovi sloviti skladbi »Por Este Rio Acima«, je zbrala pogum in ga prosila, da zadnjo napiše novo delo.

Druga posebna gostja albuma, ki je skladbo na njem napisala in izvedla, je bila Amélia Muge. Mešanica kultur se je zrcalila v duetu s slovito španskim pevcem Patxijem Andiónom. Tim Ries, ki je napisal eno od skladb albuma, je odigral tudi saksofon v delih “Velho Anjo” in »A Sos com a Noite«.

_________________________________________

Napovedujemo


PE, 27. marca 2015, ob 20. uri


Kasse Mady Diabate
, Mali

Legendarni zahodnoafriški pevec iz družine griotov z navdušujočo zasedbo na tradicionalnih glasbilih.

Kasse Mady Diabate, glas; Ballaké Sissoko, kora; Lansine Kouyate, balafon; Badie Tounkara, ngoni

Eden najboljših pevcev Zahodne Afrike v družbi izjemnih inštrumentalistov na tradicionalnih glasbilih (kora, ngoni, balafon) bo pričaral pravi griotski glasbeni večer. Kasse Mady Diabate prihaja iz mesta Kéla, kjer je bil rojen pred petinšestdesetimi leti. Mesto velja za prestolnico griotov, tudi profesionalnih umetnikov, ki si mojstrstvo tradicije predajajo iz roda v rod. Diabateji so tako ena izmed dveh najstarejših griotskih družin v Maliju, ki sega vse tja v 13. stoletje. Dandanes so prav vsi Diabatejevi sorodniki grioti pevci. Kasseja Madyja odlikuje nežen, a mogočen glas. Čeprav je že dolgo uspešen, je postal še najbolj znan kot pevec v Symmetric Orchestru Toumanija Diabateja. Ob Salifu Keiti ga štejemo med najbolj legendarne malijske pevce, njegov novi projekt pa bo izšel oktobra 2014 za francosko založbo No Format in bo ljubiteljem akustične zahodnoafriške glasbe še dolgo ponujal veliko užitkov.

Linhartova dvorana, 17, 20, 25, 15* EUR

___________________________________________

Glavna pokroviteljica abonmaja
Zavarovalnica Triglav

Glavni medijski pokrovitelj
VAL 202

___________________________________________

Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)

T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnictudi pri pooblaščenih prodajalcih (M holidays, Petrol, Kompas, Alpetour, Last Minute Center, mojekarte.si idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletu www.cd-cc.si.

Prodaja skupinam: T (01) 2417 168 E suzana.sheppard@cd-cc.si

* Z zvezdico so označene cene vstopnic s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence. Starejši od 65 let in upokojenci lahko ob nakupu v Informacijskem središču CD uveljavljajo 5-odstotni popust tudi na druge kategorije sedežev.

________________________________________________________________

Promocija in dodatne informacije: T 01 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

__________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Ljubljanska premiera: TO, 24. februarja 2015, ob 20. uri

Ponovitve: 25. in 27. februarja, ter 30. in 31. marca 2015, ob 20 uri

Dvorana Duše Počkaj, Cankarjev dom


Nebojša Pop Tasić
Agatha

Gledališka predstava

Foto: Rok Deželak


Avtor: Nebojša Pop-Tasić
Režija: Dušan Mlakar
Igrata: Barbara Vidovič in Gašper Jarni

Koprodukcija: Talija, CD

Kdo je Agatha?
Največja avtorica kriminalnih romanov? Ženska s skritim morilskim nagonom?

Ženska z občutkom za zločin in kazen?

Skrivnostnost, ki veje iz njenih zgodb sprva navduši vsakega novega raziskovalca njenega življenja. A Karlo Jederman, ki poskuša napisati igro o Agathi, si zastavi težje vprašanje: Kdo je v resnici Agatha Christie?

To mu odpre vrata na potovanje po življenju natančne, uspešne in marljive avtorice, ki na vsakem koraku postavlja pod vprašaj vse, kar smo o njenem življenju vedeli do sedaj. Odpira vpogled v Agathino razvejano osebnost. Njen »jaz« se prepleta s karakterji oseb iz njenih in tujih romanov, svoje življenje pa je nekajkrat dobesedno prenesla v svoje zgodbe. Odgovor na vprašanje kdo je Agatha Christie je v resnici mnogo težji, kot se zdi na prvi pogled.

Drama Agatha pod vprašaj postavlja biografsko raziskovanje in ukvarjanje z znanim avtorjem. Vedno znova nas preizprašuje predvsem o tem, kdo smo pravzaprav mi sami.

Cena vstopnice: 14, 17, 21, 25, 10* EUR

* Cena s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše
od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

_________________________________________________________________________________________________________

V prilogi vam pošiljamo fotografijo ter biografije ustvarjalcev.

Za dodatne informacije, dogovore za intervjuje, snemanje in fotografiranje sem vam na voljo:

Kristina Jermančič Golc

Cankarjev dom
T 01 2417172
M 051 675 248
E
kristina.jermancic@cd-cc.si

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,
nato računalniški program vlog ne sprejme več.Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež.
Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti. Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete
v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo;
tako bomo vaš sedež, če ste zadržani,
še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Ensemble Modern v Ljubljani

Koncert Tria Savasa v soboto, 10. januarja 2015, najavlja obsežnejše mednarodno sodelovanje z enim najbolj cenjenih ansamblov na področju sodobne komponirane glasbe.

Ensemble Modern (EM) iz Frankfurta bo v Ljubljani gostoval od 10. do 14. marca 2015. Kot predtakt letošnjega tesnejšega sodelovanja bodo 10. januarja 2015 v okviru cikla Predihano nastopili trije člani trobilne sekcije EM. Trio Savasa v Ljubljani pravkar snema svojo prvo zgoščenko. Na koncertu bodo predstavili niz krstnih izvedb mednarodnih ustvarjalcev za sestav dveh trobent in roga. Ob sodelovanju domačih glasbenikov zasedbe Neofonia bo spored predstavil tudi ustvarjalnost nadarjene mlade skladateljske generacije iz Slovenije.

Veliko slovenskih skladateljev je že v času študija zunaj meja domovine iskalo svojim estetskim zamislim ustreznejše umetniško okolje. Kar nekaj avtorjev današnje srednje in mlajše generacije je svoj izraz oblikovalo v tesnem sodelovanju z nemškimi akademskimi, raziskovalnimi in umetniških institucijami. Med prvimi je bil Vinko Globokar (1934); najvidnejša skladatelja srednje generacije, ki sta razvijala svoj opus v prepletu intelektualnih spodbud nemškega kulturnega prostora, sta Uroš Rojko (1954) in Igor Majcen (1952). Med predstavniki mlajše generacije so Tomaž Bajželj (1979), Vito Žuraj (1979), Nana Forte (1981), Nina Šenk (1982), Matej Bonin (1986). Žuraj, Šenkova in Bonin so intenzivneje sodelovali z uglednim frankfurtskim Ensemble Modern, ki je v zadnjem desetletju pomembno vplival na njihov umetniški razvoj, tako z vzpodbudnim okoljem kot s podporo pri realizaciji avtorskih zamisli. Prav na pobudo Nine Šenk in Vita Žuraja pripravljamo tri koncerte, ki bodo na različne načine predstavili Ensemble Modern, enega najuglednejših sestavov specializiranih za izvajanje sodobne komponirane glasbe.

Marca 2015 bo Ensemble Modern v Ljubljani snemal material za portretno zgoščenko Vita Žuraja ter izvedel dva koncerta: v torek, 10. marca 2015, jim bomo lahko prisluhnili na samostojnem koncertu v okviru cikla Predihano (ponovitev koncerta, ki se bo zgodil nekaj dni prej v frankfurtski Stari operi/Alte Oper). V petek, 13. marca 2015, pa bodo v sodelovanju s Simfoniki RTV Slovenija pripravili koncert skladb Vita Žuraja in Arnolda Schönberga v Gallusovi dvorani. To bo tudi otvoritveni dogodek jubilejnega 30. festivala Slovenski glasbeni dnevi.

Na gostovanje EM je vezano tudi snemanje posnetkov za portretno zgoščenko Vita Žuraja, ki bo nastala v sodelovanju med Nemškim glasbenim svetom (Deutscher Musikrat) in založbo Wergo. Žurajevo intenzivno sodelovanje z Ensemble Modern se je pričelo leta 2009 z njegovim sprejemom v Mednarodno akademijo Ensemble Modern (International Ensemble Modern Academy) in zatem v izbor za sodelovanje pri Skladateljskem seminarju Ensemble Modern. V preteklih letih je Ensemble Modern nanizal več kot 10 izvedb skladb Vita Žuraja.

Sobota, 10. januarja 2015, ob 20.00 – Klub CD

Predihano

Trio Savasa (Sava Stoianov, trobenta; Valentin Garvie, trobenta; Saar Berger, rog)

Neofonía (Klemen Leben, akordeon; Matjaž Porovne, violin; Igor Mitrović, violončelo)

Program:

Elliott Carter, Call, za dve trobenti in rog (Klic, 2003)

Hermann Kretzschmar, SaVaSA Games 1 (Igre SaVaSa 1, 2013/14)

Manfred Trojahn, Introduzione e Scherzettino, za dve trobenti in rog (2014)

Nina Šenk, One’s Song, za rog (Njegova pesem, 2013)

Martin Matalon, Metal sobre metal, za dve trobenti in rog (Kovina na kovino, 2013/14)

Nana Forte, Trije haikuji, za violino, akordeon in violončelo (2006)

Hermann Kretzschmar, SaVaSA Games 2
***

Beat Furrer, Študija za dve trobenti in rog (2014)

Hermann Kretzschmar, SaVaSA Games 3

Matej Bonin, Kvartet za violino, akordeon, violončelo in rog (2013)

Urška Pompe, ...miles and miles above my head...(II), za solo akordeon (… milje in milje nad mojo glavo …, 2014)

Bernhard Gander, insincere sermon, za dve trobenti in rog (Varljiva pridiga, 2014)

Vito Žuraj, Quiet Please…, za dve trobenti in rog (Tišina, prosim …, 2014)

Koncert bo zanimiva priložnost za sodelovanje uveljavljenih nemških trobilcev, članov sestava Ensemble Modern, z domačimi glasbeniki, dodana vrednost dogodka pa bodo krstne izvedbe del priznanih mednarodnih skladateljev, ob skladbah domačih ustvarjalcev.

Torek, 10. marca 2015, ob 20.00 - Linhartova dvorana

Predihano

Ensemble Modern

Dirigent: Johannes Kalitzke

Tehnik oblikovanja zvoka: Volker Bernhart

Program:
Nina Šenk, Dreamcatcher, za ansambel (2014)
Vito Žuraj, Restrung, za ansambel (2012/13, naročilo sklada BHF-BANK-Stiftung za festival Positionen 2013 v Frankfurtu)

Karola Obermüller, coiling and swaying, za veliki ansambel (2014)
Hanna Eimermacher, Überall ist Wunderland, nova verzija za 19 glasbenikov in sceno (2014)

Uroš Rojko, SPOJ II (2014/15, naročilo Sklada Spodnje Saške in Ensembla Modern za epoche f)

Koncert bo ponovitev dogodka, ki ga premiero pripravlja ansambel v Frankfurtski Stari operi. Ob delih Nine Šenk, Vita Žuraja in Uroša Rojka bo spored predstavil zanimive mednarodne avtorje, ki se kalijo v tesnem sodelovanju z Ensemble Modern. Skladbo Restrung je Vito Žuraj napisal pa naročilu BHF-BANK-Stiftung za festival Positionen 2013 v Frankfurtu, Rojkovo novo delo pa je bilo pisano za mojstrske tečaje epoche f Ensembla Modern po naročilu Sklada Spodnje Saške. Vsa dela bodo v Sloveniji izvedena prvič.

Partnerji: Goethe Institut Ljubljana, Ensemble Modern, Cankarjev dom Ljubljana, Glasbena produkcija RTV Slovenija, Alte Oper Frankfurt, Deutscher Musikrat

Petek, 13. marca 2015, ob 19.30 - Gallusova dvorana

Otvoritveni koncert jubilejnega 30. festivala Slovenski glasbeni dnevi

Kromatika

Simfonični orkester RTV Slovenija

Ensemble Modern

Dirigent: Johannes Kalitzke

Sodeluje: Ensemble Modern

Program:

Vito Žuraj, Runaround za trobilni kvartet in instrumentalne skupine (2014)

Arnold Schönberg, Pet skladb za orkester, op. 16 (izvirna verzija za veliki orkester, 1909)

*

Arnold Schönberg, Pet skladb za orkester, op. 16 (avtorjeva priredba za komorni orkester, 1920)

Vito Žuraj, Changeover, za instrumentalne skupine in simfonični orkester (2011)

Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija se bo pridružil vodilni svetovni ansambel za sodobno glasbo, Ensemble Modern iz Frankfurta, ki so ga leta 1980 ustanovili študentje Mlade nemške filharmonije z namenom, da bi spodbudili nastanek novih del in jih tudi kakovostno izvajali. Ansambla bo vodil nemški dirigent in skladatelj Johannes Kalitzke, ki je študiral v Kölnu in se pozneje izpopolnjeval v Parizu pri Vinku Globokarju. Kot dirigent in skladatelj je vselej dobrodošel gost na festivalih sodobne glasbe, pa tudi v velikih opernih hišah. Poudarek koncerta bo na delih Vita Žuraja, ki je bil jeseni 2014 štipendist slovite Ville Massimo v Rimu.

Skladba Runaround za trobilni kvartet in instrumentalne skupine je bila krstno izvedena prav na zaključnem koncertu štipendistov Ville Massimo, ki je bil 3. decembra 2014 v rimskem Avditoriju Parka glasbe (Parco della musica). Med solisti so bili člani Tria Savasa ter pozavnist Uwe Dierksen.

Skladba Changeover (2011) je nastala za koncert ob odprtju novega festivala cresc..., bienala za sodobno glasbo regije Frankfurt Rhein-Main,ki ga je leta 2011 ustanovil Ensemble Modern. Osnova skladbe je ansambel, postavljen v skupinah okoli občinstva. Ansambelske skupine igrajo ob pointilistični spremljavi velikega simfoničnega orkestra. Posnetek skladbe bo leta 2015 izšel na portretni zgoščenki, ki ga bosta izdala Nemški glasbeni svet (Deutscher Musikrat, zbirka Edition Zeitgenössische Musik) in založba WERGO. Vito Žuraj je leta 2012 za skladbo Changeover prejel prvo nagrado na 57. skladateljskem tekmovanju mesta Stuttgart, ki velja za najstarejše nemško priznanje za sodobno glasbo. Zanimivo bo slišati Pet skladb za orkester Arnolda Schönberga v dveh različicah, za komorni ansambel in simfonični orkester.

Koprodukcija: Goethe Institut Ljubljana, Ensemble Modern, Glasbena produkcija RTV Slovenija, Cankarjev dom Ljubljana, Festival Ljubljana, Alte Oper Frankfurt, Deutscher Musikrat

Povezave:

www.ensemble-modern.com

www.vitozuraj.com

SR, 4. marca ob 19.30

Theresa Plut, sopran
Polona Gantar, orgle

Muzikalnost organistke Polone Gantar in neverjetna gibkost soprana Therese Plut sta v navdih tako poslušalcem kot skladateljem. Maks Strmčnik jima je posvetil Slovesni spev za sopran in orgle, »Theresi in Poloni«, občinstvu bo prvič predstavljen prav na koncertu Orgelskega cikla Cankarjevega doma. Program je oblikovan z mislijo na Theresin glas in Polonino interpretacijsko širino.

Program:

Maks Strmčnik, Slovesni spev za sopran in orgle, »Theresi in Poloni« (prva izvedba)
Louis Vierne, Tri molitve Angel Gospodov (Angelus), op. 57, triptih za glas in orgle
Max Reger, Fantazija za orgle na koralno temo »Wie schön leuchtet uns der Morgenstern«,op. 40, št. 1

*

Johann S. Bach, »Bist du bei mir«, arija iz Notne knjižice za Anno Magdaleno Bach, BWV 508
Peter Planyavsky, Hana in Eli, biblična balada za sopran in orgle
Anton Heiller, Plesna toccata za orgle
Anton Heiller, Dva duhovna napeva

Theresa Plut slovi po osupljivi tonski višini, gibki barvitosti in odrski nadarjenosti. Veliko nastopa z najvidnejšimi slovenskimi glasbenimi inštitucijami in priznanimi dirigenti. Nedavni recitali so potrdili tudi njeno izjemno muzikaličnost, prefinjen občutek za samospeve in posluh za oblikovanje sodobnejših glasbenih vsebin. Zadnja leta tesneje sodeluje z organistko Polono Gantar, ki je leta 2003 zaključila magistrski študij orgel na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju pri prof. P. Planyavskem. Danes je organistka v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani, solistično nastopa doma in v tujini ter sodeluje z najuglednejšimi slovenskimi pevskimi zbori ter v komornih sestavih s solopevci in inštrumentalisti.


Slovenska filharmonija: 15, 7* €

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.


Informacije: Hana Radovan T (01) 2417 171 E hana.radovan@cd-cc.si


Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

TO, 3. marca, ob 19.30

Malandain Ballet iz Biarritza

Pepelka (Cendrillon)

Koreografija: Thierry Malandain
Glasba: Sergej Prokofjev

Režija in oblikovanje luči: Jean-Claude Asquié

Scenografija in kostumografija: Jorge Gallardo

Balet iz Biarritza je eden najzanimivejših francoskih ansamblov. Vodi ga srčen in široko razgledan koreograf, ki zasleduje vizijo sodobne interpretacije klasičnega repertoarja. Malandain je razvil avtorski pečat v ravnovesju med modernim in klasičnim, zgodovino in sodobnostjo – ustvarjalne impulze namenja novim, čistim stvaritvam na eni strani ter zelo osebnemu branju tradicionalne plesne zakladnice na drugi.

V Pepelki je Malandain sicer ostal zvest dramaturgiji pravljice in partituri Prokofjeva, vendar ju je raziskal skozi prizmo osebnih tem. Njegova različica zasleduje oblikovanje plesne zvezde, zgodba pa gledalca vodi po poti njenega udejanjanja, skozi dvom, obrobnost, trpljenje, upanje, vse do (odrske) svetlobe. Vizijo univerzalne zgodbe gneteta tako pepel kot čudežnost in je včasih tako komična kot tragična.

Malandain je septembra 2014 v okviru Evropskih baletnih nagrad Marie Taglioniprejel priznanje za najboljšo koreografijo prav za Pepelko. Mednarodna žirija je poudarila kompleksno umetnost pripovedovanja, prefinjeni smisel za humor, svež avtorski slog, ki spaja pronicljivo in presenetljivo psihološko analizo, ter izredno tehnično izpopolnjenost…

Koproducenti/partnerji: Kraljeva opera iz Versaillesa, Baskijski simfonični orkester, Narodno gledališče Chaillot v Parizu, Opera Reims, Gledališče Victoria Eugenia San Sebastián, Poletni gledališki festival Verona, Lugano in Scena, Veliko gledališče iz Bogote, Arteven – Regija Benečija, Teatros del Canal iz Madrida, Gledališče Olympia iz Arcachona, Espace Jéliote iz Oloron Sainte-Marie, Balet Malandain iz Biarritza

Gallusova dvorana: 16, 19`50, 23`50, 28´50, 15* €

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.


Informacije: Hana Radovan T (01) 2417 171 E hana.radovan@cd-cc.si


Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

SO, 14. februarja, ob 20. uri

Gallusova dvorana

Gal Gjurin in Temna godba

Valentinov koncert z gosti

Gostje: Severa Gjurin, Pero Lovšin, pevska skupina Buške čeče

»Temna godba« je nov avtorski glasbeni projekt Gala Gjurina, s katerim prihaja na oder Cankarjevega doma, po koncertu s simfoničnim orkestrom Cantabile.

Enajstčlanska prohibicijska zasedba Temna godba temelji na klasičnem jazzovskem zvoku (in izgledu) iz norih dvajsetih (in deloma svingovskih tridesetih) let prejšnjega stoletja.

Poigrava se z zvoki iz mafijskega časa prohibicije, charlestonom, dixielandom, izvornim bluesom, pouličnim jazzom iz New Orleansa, burlesko, francoskim ciganskim kitarskim svingom, kabaretom, zvokom iz evropskih klubov, plesnih dvoran, kavarn in nebotičnikov v obdobju po prvi svetovni vojni, ki je odzvanjal v slovenski glasbi še tekom petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Nov video Gala Gjurina, posnet v Železniškem muzeju Slovenskih železnic je režiral Simon Gašparovič.«

Gal Gjurin, glas, sopranski in tenorski saksofon, klavir, kitara, pozavna, trobenta
Nina Pečar, altovski in sopranski saksofon
Nina Merkoci, altovski in sopranski saksofon
Miha Nagode, klarineti
Domen Gracej, trobenta
Jean Markič, klavir, harmonika, hammond
Miha Kraker, kitara dobro
Matej Tekavčič, kontrabas
Jure Maček, tolkala
Blaž Celarec, bobni, tolkala
Severa Gjurin, glas
Pero Lovšin, glas
Buške čeče, glasovi

Temna godba je svetla godba – je sodobna glasba, ki ceni stare vrednote.

Besedila novih skladb, ki so objavljene na albumu Temna godba (založba DHH), so

izključno v slovenskem jeziku. Na eni strani se prevešajo v za Gjurina značilni baladni lirizem in ljubezensko poezijo, na drugi pa v neposredno satiro, samoironijo in parodijo današnjega sveta, kakršno bi lahko morda našli pri Ježku ali Francu Koširju.

Nikakor ne gre za prepoved alkohola, temveč za prohibicijo razmišljanja, zdravega razuma in vsebine v sodobni izpraznjeni potrošniški družbi. Tem prepovedim Gal Gjurin in Temna godba odgovarjata z ljubeznijo do glasbe in občinstva.

Glasbeni repertoar Temne godbe obsega nove avtorske skladbe, hkrati pa starejše Gjurinove uspešnice, ki jih poslušalci dobro poznajo z radijskih valov, preoblečene v novo-star zvok iz norih dvajsetih.

Kot posebni gostje bodo nastopili: Severa Gjurin, ki nas bo skozi prirejene skladbe popeljala v čas zasedbe Olivija in k njenim novejšim pesmim, Pero Lovšin, ki bo dodal koncertu poseben ljubezensko-pankovsko-gangsterski pečat, kot se spodobi za glasbenega izvajalca njegovega staža in kova, ter pevska skupina Buške čeče iz Bovca, ki nas bo odpeljala v čarobni svet, kjer sta spojena prohibicijski jazz in eksotičen bovški dialekt.

______________________________________________________________________

Cene vstopnic: 13, 19, 26, 31, 10* EUR

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence)

_______________________________________________________________________

Informacije: Darinka Hvalec T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Na včerajšnjem srečanju prijateljev in podpornikov Cankarjevega doma je Uršula Cetinski prvič kot generalna direktorica Cankarjevega doma podelila nagradi za pokrovitelja in darovalca leta. Priznanje pokroviteljica leta 2014 je prejela Krka, d.d., ki je finančno podprla gostovanja Simfoničnega orkestra Čajkovski iz Moskve, Baleta Preljocaj s predstavo Les Nuits/Noči in Baleta Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba s predstavo Ana Karenina. Nagrado je v imenu Krke prevzela vodja službe za stike z javnostmi, Elvira Medved. Priznanje darovalki leta 2014 za finančno podporo izvedbe 25. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala pa je pripadlo Tobačni Ljubljana, d.o.o. Kipca, ki sta ju obe nagrajenki prejeli, sta delo akademskega kiparja Dušana Tršarja.

Generalna direktorica CD je v zahvali med drugim povedala: »Kulturno-umetniški program Cankarjevega doma sofinancira Ministrstva za kulturo RS, za delovanje pa je poleg prihodkov od prodaje vstopnic izjemno pomemben tudi prispevek pokroviteljev in darovalcev kakor tudi veleposlaništev in kulturnih centrov držav, s katerimi sodelujemo. Vsem podpornikom in prijateljem smo hvaležni za naklonjenost, izkazano Cankarjevemu domu, ki je nikoli nismo imeli za samoumevno.«

Družabni večer je pospremil pogovor generalne direktorice z najožjimi sodelavci o delovanju, ustroju, programu in posebnostih Cankarjevega doma, ki kot osrednji slovenski kulturni in kongresni center letno sprejme nekaj manj kot pol milijona obiskovalcev ter že skoraj štiri desetletja predstavlja vrhunski umetniški program posameznikov in skupin z vseh delov sveta; v okviru kongresnega programa pripravlja številna odmevna strokovna srečanja, simpozije in konference ter skrbi tudi za različne oblike družabnih in zabavnih srečevanj.

Za umetniški del večera je poskrbela sopranistka Irena Preda, štipendistka mesta Ljubljane, Rotary Cluba in Fundacije Gallus, ki je nastopila tudi ob obisku kraljice Elizabete II. v Ljubljani. Na klavirju jo je spremljal koncertni pianist Nejc Lavrenčič.

Foto: Iztok Dimc

Dodatne informacije: E sasa.globacnik@cd-cc.si T 01 24 17 127

ABECEDNA VOJNA KONČNO V CANKARJEVEM DOMU!

Po premierah v Kranju (18. januarja) in Beogradu (30. januarja) z nestrpnostjo pričakujemo še ljubljansko premiero gledališke predstave
ABC oder Krieg, ki je navdušila tako kritike kot občinstvo.

Mednarodna uprizoritev je rezultat avtentičnega medkulturnega povezovanja in sodelovanja. Predstava, ki poteka
v treh jezikih – slovenskem, srbskem in nemškem – je tako odprla večplastne možnosti medkulturnega sodelovanja v mednarodnem kulturnem prostoru.

TO, 10. februarja, ob 20. uri (ljubljanska premiera)

Linhartova dvorana

Ivo Svetina

ABC oder Krieg

Quasi una fantasia

Režija, scenografija: Barbara Novakovič Kolenc

Igrajo: Peter Musevski (Jernej Kopitar), Ivan Bekjarev (Vuk Karadžić), Borut Veselko (Matija Čop), Jure Ivanušič (France Prešeren), Aleksandra Balmazović (Mina Karadžić), Vesna Pernarčič (Antonija pl. Hoeffern)

Dramaturgija: Jana Pavlič

Kostumografija: Alan Hranitelj
Koreografija: Sanja Nešković Peršin
Izbor glasbe: Blaž Peršin
Video: Lucija Smodiš
Produkcija:
Muzeum Ljubljana, Prešernovo gledališče Kranj, CD, Opera&Theatre Madlenianum, Zemun

Novo dramsko besedilo, ki ga je Ivo Svetina napisal na pobudo Muzeuma, temelji na letih od 1831 do 1835 na Dunaju, kjer so se srečevali jezikoslovci in literati Jernej Kopitar, Vuk Karadžić, Matija Čop in France Prešeren v trenutku, ko se je oblikovala pisava, zapis slovenskega jezika. Ljubezen do jezika in raziskovanja se prepleta s spori, pritiski cenzure in sistema: polemike tečejo tako med Prešernom in Čopom kot med Kopitarjem in Karadžićem. Ženska, letni časi, forma, vsebina, poklic, zasebno življenje, krutost, ki v drami uniči pravkar nastalo vez, obkroža in zareže v prostor. To je drama (lahko rečemo kriminalka) o pripadnosti jeziku.

Avtor dramskega besedila Ivo Svetina o abecedni vojni:

»Morda se zdi, da je tako imenovana abecedna vojna ali črkarska pravda stvar preteklosti, saj se je dogaja pred stoosemdesetimi leti, in da je kar največ o tem jezikovno abecednem sporu povedal Prešeren v svojih pesmih Al prav se piše ka?a ali kaßha in Apel podobo na ogled postavi, v katerih nasprotuje novotarijam, ki jih s podporo Kopitarja, vrhovnega razsodnika v jezikovnih zadevah, uvajata Metelko in Dajnko po načelu piši tako, kot govoriš. Problem ortografije pa se izkaže, ne le kot problem črkoslovja, ampak slovanskih jezikov, ki so se morali osvoboditi ruske prevlade oziroma vplivov starocerkvene slovanščine in s tem prevlade Rusije in pravoslavja. Nenazadanje je šlo za spopad, za »vojno« med zahodom in vzhodom, med katolištvom in pravoslavjem; za spopad Avstrije z Rusijo, znotraj katerega je potekalo formiranje in normiranje posameznih slovanskih jezikov kot samostojnih jezikov. «

Iz tiska

»Nežno lebdeča in estetsko lepa predstava z značilno (skoraj slikarsko) podobo režiserke Barbare Novakovič Kolenc (ki je tudi scenografka) nosi tudi močan govorni pečat. Njena tema je navsezadnje jezik, pravzaprav mitološka konstrukcija, ki se skriva za zgodovino gradnje jezika in ga lomi na silnicah moči. Odrski jezik je tokrat grajen primarno z asociativnimi vizualnimi nanosi – gre bolj za gledališče podob –, ki učinkujejo subtilno in na paralelni ravni gledalca peljejo med povezavami v besedilu. Manj se posega v notranji ustroj, tako rekoč drobovje predstave, s praktičnimi mizanscenskimi rešitvami – gledališče torej ostaja ukleščeno med dva protagonista: poezijo (literaturo) in slikarstvo.« (Nika Leskovšek, Dnevnik)

»Svetinovo besedilo se drži zgodovinskih dejstev, pri karakterizaciji in pomenu polemike, s tem se uvršča blizu literariziranim­ biografijam in ob bok serijam in dramam o Prešernu ali Trubarju,­ torej je narodotvorno in didaktično.« (Matej Bogataj, Delo)

______________________________________________________________________

Cene vstopnic: 18, 14*EUR

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence)

_______________________________________________________________________

Informacije: Kristina Jermančič Golc T (01) 2417 172 E kristina.jermancic@cd-cc.si

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Sreda, 11. februarja 2015, ob 19.30

Gallusova dvorana

Mlada dedinja ruske tradicije

Sofia Guljak, klavir

Foto: Anastasya Chernyavsky

11. februarja bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopila izjemna ruska pianistka Sofia Guljak.

Prejemnica številnih priznanj je ljubljenka občinstva. Nežna in na trenutke sramežljiva dama se v trenutku, ko sede za klavir, prelevi v drzno in strastno virtuozinjo. Navdušuje tudi strokovno javnost - z zmago na Mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu se je vpisala v zgodovino kot prva pianistka, ki ji je uspelo doseči to prestižno priznanje.

Program:

Johann S. Bach/F. Busoni

Chaconne v d-molu, BWV 1004

César Franck

Preludij, koral in fuga

*

Nikolaj Medtner

Štiri pravljice, op. 26

1. Allegretto frescamente

2. Molto vivace

3. Narrante a piacere

4. Sostenuto

Sergej Prokofjev

Sonata št. 6 v a-molu, op. 82

Allegro moderato

Allegretto

Tempo di valzer lentissimo

Vivace

Ime Ferruccia Busonija (1866–1924) danes največkrat povezujemo s transkripcijami Bachovih del, vendar pa je umetnik svoj čas zaznamoval na številnih ravneh. Med skladateljsko srenjo je nedvomno vzbudil precejšnjo pozornost zaradi odmevne polemike s Pfitznerjem. Busoni je kot zagovornik duha nove glasbe svoja stališča predstavil v vplivni razpravi Osnutek estetike nove glasbe, Hans Pfitzner, zastopnik »retrospektivno uglašene estetike« iztekajočega se 19. stoletja, pa je odgovoril z napadom.

Čeprav se je Busoni navduševal za odkrivanje novega in neznanega v glasbi, je po drugi plati strastno propagiral glasbeno preteklost. Bil je v prvi vrsti pianist, izjemen klavirski virtuoz, ki so ga upravičeno primerjali z Lisztom ali Rubinsteinom. Njegov repertoar je bil zelo obsežen, ni pa skrival navdušenja nad deli Bacha, Mozarta in Liszta. Zanimivo je, da sodobnih klavirskih del, razen svojih, ni izvajal.

Busoni je precej skladal, a je bil veliko bolj znan kot urednik notnih izdaj, zlasti Bachovih del za inštrumente s tipkami.

Bachovo glasbo je razumel kot najvišje dejanje človeške ustvarjalnosti, zato ne preseneča, da se je z njo ukvarjal vse svoje življenje. Svoje razumevanje in pojmovanje transkripcije je podal v enem od poglavij Osnutka (»Vsaka notacija je hkrati transkripcija neke abstraktne ideje … izvedba skladbe je prav tako nekakšna transkripcija …«). V transkripciji (1897) znamenite Bachove Chaconne iz cikla Sonata in partita za violino, BWV 1004, Busoni uresničuje svojo dramaturgijo branja izvirnika. Brahmsova transkripcija chaconne je skušala čim bolj zvesto prenesti izvirno gradivo v nov inštrumentalni idiom, Busoni pa je gradivo postavil v nov glasbenodramaturški koncept. (Ciaccona ali chaconne je glasbena oblika z značilnim nepretrganim nizom variacij v ternarnem metrumu in počasnem tempu na temo, ki jo predstavlja niz akordov.) Busonijeva transkripcija po eni strani podčrtuje variacijskost te glasbene oblike, po drugi pa vpeljuje prvine sonatnega stavka – te namreč vdirajo v izvirno zasnovo dela. Izvirnemu variacijskemu gradivu je dal Busoni nove vsebinske in pomenske razsežnosti. Te se kažejo v kontrastnosti med uvodno »koralno« temo in njenimi intimnejšimi, liričnimi izpeljavami. Da gre za postavitev in prestavitev gradiva v nov čas, zaznamovan s preteklimi in sodobnimi ustvarjalnimi in pianističnimi izkušnjami, govori Busonijev pristop pri raziskovanju nove razsežnosti klavirskega zvoka. Ta namreč z izrabljanjem skrajnih zvočnih zmožnosti inštrumenta sugerira simfonične razsežnosti glasbene govorice.

V svojem času se je César Franck (1822–90) uveljavil kot izjemen organist in učitelj, njegova ustvarjalnost pa je nastajala v senci prvih dveh. Kot čudežnemu otroku se mu je obetala pianistična pot, a se ji je že med študijem zavoljo očetovih pritiskov in pričakovanj ter tudi želje po komponiranju odpovedal. Preživljati se je začel s poučevanjem in orglanjem. Leta 1859 je sprejel delo organista v cerkvi sv. Klotilde v Parizu. Pod vplivom velikih vzornikov, zlasti pa Bacha, je negoval in razvijal orgelsko improvizacijo. Franz Liszt je nekoč dejal, da je bil César Franck tako velik improvizator na orglah, da bi se lahko meril z Bachovo veličino. Najpomembnejša Franckova dela so nastala v zadnjem poldrugem desetletju njegovega življenja. Čeprav je pisal za različne zvrsti, je najglobljo sled pustil prav na področju inštrumentalne glasbe. Franck je ob pedagoškem in orgelskem delu dobro poznal glasbo svojega časa, pianistična izkušnja pa je ob skladateljski nedvomno pripomogla, da se je kot organist v cerkvi sv. Klotilde razvil v izjemnega improvizatorja. V mladih letih se je pianistično in skladateljsko razvijal ob delih Beethovna in Schuberta, soočenje z Wagnerjevo harmonijo pa Francka nikakor ni pustilo ravnodušnega. Liszta je poznal osebno, pri čemer je bila naklonjenost glasbenikov obojestranska. Lisztova ustvarjalnost ga je lahko prevzela tako na ravni pianista kot skladatelja.

Preludij, koral in fuga je veličastna mojstrovina (1884), ki bi brez osrednjega korala izzvala misel na nadaljevanje baročnih oblik. K temu napeljujejo Franckovo dolgoletno orgelsko delo, poznavanje in izvajanje Bachove glasbe. Naslov pravzaprav namiguje na zgodovinske oblike, ki pa jih skladatelj obravnava svobodno. Tri »oblike« oziroma trije deli so združeni v eno celoto. Bolj kot oživljanje zgodovinskih modelov pa stopa v ospredje vzpostavitev njihove notranje povezanosti, glasbene dramaturgije, ki se uresničuje znotraj celote. Značaj glasbenega gradiva je precej soroden, kar velja zlasti za motiv preludija in fuge. Prehodi med posameznimi deli so tekoči in mehki. Svobodno preludiranje, akordni potek korala in fuga so sicer prevzeti principi iz preteklosti, ki pa jih Franck postavlja v harmonsko in zvočno govorico svojega časa ter jim dodeli novo vlogo znotraj večje celote. Stopnjevanje glasbenega dogajanja se uresničuje tako na ravni posameznih delov kot tudi celotne skladbe. Združevanje posameznih delov v večjo, zaokroženo celoto potrdi sklep, v katerem njihova navidezna različnost in postopnost zazvenita v veličastni sočasnosti odlomkov preludija, korala in fuge.

Ruski pianist in skladatelj Nikolaj Medtner (1880–1951) se je že zelo zgodaj uveljavil kot izjemen pianist. Kompozicijo se je krajši čas učil zasebno pri Tanjejevu, v osnovi pa je bil skladateljski samouk. Kljub pianističnim uspehom ga je vedno bolj mikala glasbena ustvarjalnost, zaradi katere je ob začetku 20. stoletja zanemaril obetavno pianistično pot in opustil poučevanje klavirja na Moskovskem konservatoriju. Ker ni bil zagovornik revolucije, je nekaj let po prvi svetovni vojni zapustil domovino in si domovanje uredil najprej v Nemčiji, pozneje pa v Parizu. Kot pianist je največji del svojega opusa namenil klavirju. Napisal je še zajetno število samospevov, šest komornih del in tri klavirske koncerte. Medtner je ustvarjal v času intenzivnega in turbulentnega glasbenega dogajanja, ki pa se njegove ustvarjalnosti ni dotaknilo. Ostal je zvest glasbeni govorici, s katero se je srečal ob začetku svoje ustvarjalnosti – to je klavirska glasba iztekajočega se 19. stoletja z razkošno harmonijo, ki se je pretežno zgledovala po delih velikih klavirskih mojstrov (Chopin, Schumann, Liszt). Svojo, za tedanji čas konservativno estetiko je Medtner zagovarjal tudi v besedi, in sicer v delu Muza in moda, ki ga je leta 1935 založil v Parizu sam Rahmaninov. Štiri pravljice, opus 26, je Medtner napisal nekje okoli leta 1912, ko se je v Moskvi želel skladateljsko uveljaviti. Štiri pravljice so zgolj štiri klavirske miniature kontrastnega značaja. Njihova govorica oživlja klavirsko miniaturo prve polovice 19. stoletja, le da jo napajajo gostejše, bolj ekspresivne harmonije poznejšega časa.

Leta 1936 se je Sergej Prokofjev (1891–1953) po slabih dveh desetletjih bivanja in delovanja v tujini (ZDA in Evropi) vrnil v domovino. S Sovjetsko zvezo je od prihoda v Evropo (1922) ohranjal in negoval stike: v SZ je večkrat nastopal, prisostvoval je izvedbam svojih del, nekatera so bila tam celo krstno izvedena, nekatera celo natisnjena, veljal je za priznanega ruskega skladatelja, delujočega v tujini, katerega dela so bila tudi redno izvajana v domovini. Čeprav Prokofjev ni bil naklonjen političnemu režimu, je bilo očitno razlogov za vrnitev veliko. Najbrž je tudi upal, da se oblasti ne bodo obregnile ob njegovo umetnost, ki si je že pridobila veljavo v domovini. Ni si mogel misliti, da mu bodo oblasti leta 1938 odtujile potni list in s tem dokončno zaprle vrata v svet. Medtem ko je po vrnitvi v SZ Prokofjev pisal pretežno priložnostna in domoljubna dela, se je med vojno posvetil komorni in klavirski glasbi. V vojnem času je napisal tri klavirske sonate (šesto, sedmo in osmo), ki jih je začel vse skladati sočasno leta 1939. S temi tremi sonatami se je vrnil k zvrsti, s katero se je začel uveljavljati kot skladatelj in pianist. Med šesto in prvimi petimi sonatami ni le časovni razkorak, temveč leta bivanja in priznanj v tujini, uveljavljanje v glasbeno-odrskih zvrsteh in nenazadnje bogat opus del. Prokofjeva naj bi k pisanju »vojnih« klavirskih sonat spodbudilo branje knjige o Beethovnu Romaina Rollanda. Te sonate nadaljujejo neoklasicistično težnjo zgodnjih, le da so v izrazu bolj trpke, ponotranjene. Prokofjev ohranja obliko preteklosti, vendar ta zgodovinski model (sonato) postavlja v glasbeno govorico svojega časa. Po obsegu in zahtevnosti Šesta klavirska sonata presega vse dotedanje skladateljeve. Za prvi stavek se zdi, kot da bi klavir prevzel vlogo tolkal trpkih zvokov. Glasbeno dogajanje je postavljeno v okvir sonatnega stavka, a v ospredje stopaj intenzivno, gosto, napeto ritmično dogajanje. Zaznamujejo ga igra s poudarki, spreminjanje metričnega utripa, tokatnost, izraba celotnega zvočnega obsega inštrumenta, divji skoki, disonance in soočanje trpkih prijemov skrajnih registrov. Drugi stavek spominja na lahkoten scherzo, tretji pa umirjen valček. V obeh je oblika iz preteklosti le lupina za uresničitev novega v njej. Sklepni stavek je v izrazu soroden prvemu, le da hitrejši tempo in virtuozne pasaže omilijo trpkost in ostrino izraza.

Katarina B. Hočevar

Septembra 2009 je Sofia Guljak na 16. mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu prejela prvo nagrado in zlato medaljo princese Mary – v zgodovino se je vpisala kot prva pianistka, ki ji je uspelo doseči to prestižno priznanje. Vse od tedaj jo uspešna umetniška pot vodi po vsem svetu.

Repertoar njenih recitalov strokovna javnost pogosto opisuje s presežniki, nastope z vidnejšimi orkestri pa pospremi z zasluženo hvalo. Kritiki cenijo umetničino »igro, ki je hkrati silno natančna in barvita, izbrano mehka in rahločutna« (Washington Post).

Sofia Guljak je osvojila številne nagrade in priznanja. Med najopaznejšimi so zmage na mednarodnih klavirskih tekmovanjih Sigismunda Thalberga (2006) in Williama Kapella (ZDA 2007), na Washingtonskem mednarodnem klavirskem tekmovanju in tekmovanju Isangyun (2008), Mednarodnem klavirskem tekmovanju Maj Lind v Helsinkih, tekmovanju Tivoli v Köbenhavnu, južnokorejskem Mednarodnem klavirskem tekmovanju v Gyeongnamu in Klavirskem tekmovanju v San Marinu. Je drugonagrajenka mednarodnega Busonijevega tekmovanja (prva nagrada ni bila podeljena) in tretjenagrajenka Mednarodnega klavirskega tekmovanja Marguerite Long v Parizu.

Rojena je bila v ruskem Kazanu, kjer je obiskovala glasbeno šolo za posebno nadarjene učence in zatem študirala na Državnem konservatoriju v Kazanu pri profesorici Elfiji Burnaševi. Z odliko in posebno pohvalo je opravila študij na Visoki šoli za glasbo Alfreda Cortota v Parizu, se izpopolnjevala na Pianistični akademiji v Imoli pri Borisu Petrušanskem in na londonskem Kraljevem glasbenem kolidžu v razredu Vanesse Latarche.

Pianistka je nastopila na številnih recitalih ter kot solistka z orkestri na najbolj prestižnih prizoriščih sveta, kot so gledališče La Scala in Verdijeva dvorana v Milanu, Dvorana Hercules v Münchnu, Cortotova, Gaveaujeva in Pleyelova dvorana v Parizu, Velika koncertna dvorana Moskovskega konservatorija, Koncertna hiša v Berlinu, Gewandhaus v Leipzigu, Kennedyjev center v Washingtonu, Glasbena palača v Strasbourgu, hongkonška Mestna dvorana, Veliko šanghajsko gledališče, Dvorana Finlandia v Helsinkih, Dvorana Bridgewater v Manchestru, Mestno gledališče v Riu de Janeiru, Glasbena dvorana v Aberdeenu, Molierova dvorana v Lyonu, Dvorana Walta Disneyja v Los Angelesu, Kraljevo gledališče v Rabatu, Kursaal v Bernu, Koncertna dvorana Tivoli v Köbenhavn.

Kot solistka se predstavlja s pomembnejšimi orkestri sveta, kot so Londonski filharmonični orkester, Simfonični orkester Finskega radia, Filharmonični orkester iz Sankt Peterburga, Simfonični orkester iz Ria de Janeira, Kraljevi filharmonični orkester iz Liverpoola, Orkester Halle, Škotski orkester BBC, Orkester Fundacije veronske Arene, Filharmonični orkester iz Bologne, Filharmonični orkester iz Bukarešte, Simfonični orkester iz Stavangera, Simfonični orkester iz Ulstra, Filharmonični orkester iz finskega Ouluja, Filharmonični orkester iz Leipziga, Filharmonični orkester iz Helsinkov, Filharmonični orkester iz Maroka, Simfonični orkester iz Köbenhavna, Francoski državni orkester, Filipinski filharmoniki in Šanghajski filharmoniki.

Sodeluje z najvidnejšimi dirigenti, kot so Vladimir Aškenazi, Sakari Oramo, Mark Elder, David Hill, Donald Runnicle, Vasilij Petrenko, Alan Buribajev, Eivind Gullberg Jensen, Theodor Guschlbauer, Rory McDonald, Danail Rašev, Fabio Mastrangelo, Michele Mariotti, Fuat Mansurov.

Koncertira na festivalih vsega sveta, kot so Klavirski festival Porurja, Chopinov festival Duszniki-Zdroj, Festival v Sceauxu, Mednarodni festival glasbil s tipkami v New Yorku, Mednarodni festival v Strasbourgu, Busonijev festival, Festival v Harrogatu, Mednarodni klavirski festival v Krakovu, Novozelandski mednarodni klavirski festival, Lisztov festival v Villi d’Este, norveški Festival Nordlys, Festival v Ravellu, Chopinov festival v Parizu ter mednarodna klavirska festivala v Šanghaju in Monterreyju.

Umetnica je pogosto tudi članica žirij mednarodnih klavirskih tekmovanj (Italija, Srbija, Francija, Grčija, ZDA) ter predavateljica na mednarodnih mojstrskih tečajih v Italiji, na Kitajskem, v Avstraliji, Novi Zelandiji, na Filipinih in v Hongkongu. Sofia je profesorica klavirja na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu.

Pianistkine poustvaritve predvajajo radijske in televizijske hiše, kot so mdr. v Rusiji, na Poljskem, v Franciji, Italiji, Nemčiji, ZDA, na Finskem, Danskem, v Srbiji, Novi Zelandiji in VB (BBC 3 in BBC 4).

Cene vstopnic: 16, 18, 20, 24 €


Informacije: Hana Radovan T (01) 2417 171 E hana.radovan@cd-cc.si


Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si (novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Sobota, 7. februarja 2015, ob 19.30

Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine

KVARTET SAKSOFONOV SIGNUM

Blaž Kemperle, sopranski saksofon
Erik Nestler, altovski saksofon
Alan Lužar, tenorski saksofon
David Brand, baritonski saksofon

Na svoji intenzivni evropski turneji se bo mlad sestav Signum ustavil tudi v Ljubljani. Alan Lužar in Blaž Kemperle sta prav tukaj, pod mentorstvom priznanih slovenskih saksofonistov, začela svojo uspešno pot. Slovensko-nemška naveza očarljivih virtuozov je nedavno prejela nominacijo za »vzhajajoče zvezde 2014/15«, kar jim je omogočilo nastope na odrih priznanih koncertnih dvoran.

Na predvečer kulturnega praznika bodo nastopili pred domačim občinstvom, ki jim je po toliko nastopih v tujini še zmeraj najljubše.

»Šarm in strast. Zasedba navdihuje s svojim žarom in virtuoznostjo.« (Neue Presse)

»Nenavadno poustvarjanje zaznamujeta izvajalska zavzetost in lahkotnost, zaradi česar je koncert vznemirljiva doživljajska pustolovščina.« (Ostsee Zeitung, Stralsund)

Program:

Wolfgang A. Mozart

Godalni kvartet št. 21 v D-duru, K 575

Allegretto

Andante

Menuetto

Allegretto

Aleksander Glazunov

Kvartet za štiri saksofone v B-duru, op. 109

Allegro

Variirana kancona; Variacije 1–5

Finale: Allegro moderato

** ** **

Samuel Barber

Adagio, iz Godalnega kvarteta, op. 11, prir. Johan van der Linden

George Gershwin

Suita na teme iz opere Porgy in Bess, prir. Sylvain Dedenon

Jasbo Brown

Summertime

There's a boat leaving soon

It ain't necessarily so

Final

Avstrijsko-turška vojna, ki je med letoma 1788 in 1791 pustošila na območju Vzhodne Evrope, je v Avstriji povzročila socialno razdvojenost, s tem pa tudi občuten upad pred tem živahnega glasbenega dogajanja na Dunaju (med drugim sta bili zaprti dve operni hiši, odpovedanih je bilo veliko koncertnih in salonskih prireditev). Neugodno stanje kulturnega življenja v avstrijski prestolnici je vplivalo tudi na življenje Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–91), čigar glasbeni uspeh je precej upadel in ga pahnil, kot že večkrat pred tem, v veliko gmotno, pa tudi duševno stisko. Da bi si nekoliko opomogel, je leta 1789 sprejel vabilo svojega učenca, princa Karla Lichnowskega, da ga spremlja na potovanju do Berlina. Na poti od Prage, prek Dresdna in Leipziga do Potsdama, tedaj središča Prusije in rezidence kralja Frederika Viljema II., velikega glasbenega mecena in odličnega violončelista, je priredil sicer več uspešnih koncertov, ki pa niso bili posebno dobičkonosni. Glavni vir dohodka tega potovanja sta bili tako domnevno dve naročili z berlinskega dvora (o tem, ali je naročilo res prišlo z dvora ali pa si je nalogo v pričakovanju prihodka zadal skladatelj sam, si stroka ni enotna): šest preprostih sonat za kraljevo hčer, princeso Friederiko, ter šest godalnih kvartetov za samega kralja. Po vrnitvi na Dunaj se je Mozart, razočaran in potrt, sicer lotil dela, a ga nikoli ni v celoti izpolnil: napisal je le eno sonato in tri tako imenovane »Pruske« kvartete.

»Pruski« kvarteti so zadnji, ki jih je Mozart napisal, in se precej razlikujejo od skladateljevih znamenitih šestih »Haydnovih kvartetov« (1872–75). Medtem ko te odlikujejo izjemna invencija kontrapunkta, zapletena tekstura in presenetljiva kromatika glasbenega jezika, pa prvi izstopajo po jasnosti, eleganci in preglednosti ter izraziti vlogi violončela, kraljevega inštrumenta. Poudarjena vloga violončela je še posebno značilna v Godalnem kvartetu št. 21 v D-duru, K 575, prvem iz »pruske trojice«, v katerem je skladatelj inštrumentu dodelil enakopravno vlogo s prvo violino – novost, ki pa jo je z virtuozno obravnavo violončela Mozart nakazal že v predhodnih godalnem kvintetu (KV 515) in godalnem triu (KV 563). Prvi pruski kvartet je med tremi najbolj speven, zaznamujejo ga ljubkost, jasnost in navidezna preprostost glasbene govorice ter prevladujoči tempo Allegretto (skladatelj se mu odpove le v drugem stavku), s katerim se kompozicija umika resnobnosti »Haydnovih kvartetov«. Kompozicijo uvede sonatni stavek, drugega, Andante, pa je avtor uokviril v značilni A-B-A formi. Menuetto, ki z dvema temama, izpeljavo in reprizo, prav tako sledi zakonitostim sonatnega stavka, izkazuje pravi značaj nemškega plesa (sicer predhodnika dunajskega valčka). Sklepni finale, ki obudi tematiko uvodnega stavka, je subtilna sinteza rondojske in sonatne oblike.

Godalni kvartet št. 21, še danes priljubljeno delo komornih glasbenikov, bomo nocoj poslušali v priredbi za kvartet saksofonov.

Aleksander Glazunov (1865–1936) velja za enega vodilnih ruskih skladateljev po generaciji Čajkovskega in sodi med največje mojstre poznega ruskega romanticizma. Navezan na narodno dediščino velikih ruskih skladateljev je bil hkrati odprt zahodnemu glasbenemu svetu ter je v svojem bogatem opusu uspešno spajal narodno in svetovljansko noto. Četudi je bil glasbeno najbolj dejaven v nemirnem času poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja, je ostal zvest tradiciji 19. stoletja ter zato pogosto pridobil etiketo akademskosti in formalističnosti.

Čeprav je saksofon ugledal luč sveta že v štiridesetih letih 19. stoletja, je dolgo veljal za inštrument srednjega družbenega sloja, vrata v svet resne glasbe pa so mu bila dolgo zaprta. Zvok tega pihala je Glazunov prvič slišal v Parizu, kjer si je ustvaril dom, potem ko se je umaknil političnim pritiskom porevolucionarne Rusije. Inštrument ga je popolnoma prevzel in navdahnil za stvaritev Kvarteta za štiri saksofone op. 109 (1932). S to kompozicijo je postal Glazunov, poznan tudi pod vzdevkom »ruski Brahms«, eden prvih skladateljev 20. stoletja, ki so komponirali za tovrstno zasedbo. Kompozicija je kmalu po krstni izvedbi postala eno najpomembnejših del za kvartet saksofonov in temelj repertoarja za ta inštrument.

Kvartet zaznamujejo pastoralno ozračje na eni strani in skladateljev velik smisel za humor na drugi. Oblikovan je v tri stavke, v katerih se Glazunov nekako ozira v preteklost: prvi stavek, Allegro, domnevno posvečen Wagnerju, Brahmsu in Dvořaku, je – glede na avtorjevo poznano tradicionalnost – presenetljivo kromatičen; drugi stavek, Canzona Variée, je oblikovan kot niz petih variacij na rusko temo, tretja in četrta variacija pa sta podnaslovljeni »A la Schumann« oziroma »A la Chopin«. Finalni Allegro moderato se spogleduje s kontrapunktiko Bacha.

Prodoren baritonist, odličen pianist in vsestranski skladatelj Samuel Barber (1910–81) sodi med najbolj priljubljene ameriške avtorje glasbe sredine 20. stoletja. Naklonjenost najširšega občinstva si je pridobil s samosvojim skladateljskim slogom, ki se vseskozi izmika vodilnim kompozicijsko tehničnim rešitvam prvih desetletij minulega stoletja (atonalnosti, folklorizmu, dvanajsttonskosti ...) in išče oporo v tradiciji 19. stoletja. Barberjevo glasbo odlikujejo trdna formalna zasnova, ritmična in teksturalna kompleksnost, v temelju konservativen, a hkrati bogat harmonski jezik ter s tem polna in barvita zvočnost. V prvi vrsti pa jo zaznamujejo ekspresivnost in neposrednost ter izjemna liričnost in senzibilnost.

Skladatelj, ki se je glasbi zapisal že v rosni mladosti, je mednarodno slavo dosegel s svojo še danes najbolj poznano kompozicijo Adagio za godala, s katero je prepričal legendarnega dirigenta Arthurja Toscaninija, ki je leta 1938 skladbo ponesel v svet. Delo je bilo prvotno zasnovano kot drugi, počasni stavek Godalnega kvarteta op. 11, ki ga je avtor leta 1936 priredil za razširjen godalni korpus. Barber, velik ljubitelj poezije, je našel navdih zanj v Vergilovi pesnitvi Georgika: v njej pesnik opisuje potok, ki postopoma prehaja v reko. Ideja pesnitve je zaznamovala predvsem oblikovno shemo, pa tudi razpoloženjsko noto stavka: arhetipska oblika loka, s postopnim naraščanjem do vrhunca in počasnim umirjanjem napetosti. Delo je poglobljena meditacija mladega skladatelja, ki mu je prineslo (predvsem v ZDA) neminljivo slavo – Adagio se redno pojavlja na koncertnih sporedih, večkrat pa so ga uporabili tudi snovalci v filmski industriji.

Zaradi njegove privlačnosti je bilo delo podvrženo tudi številnim priredbam. Nocoj bomo prisluhnili tisti za štiri saksofone, pod katero se je podpisal nizozemski saksofonist Johan van der Linden (1961).

Rojen v Brooklynu se je George Gershwin (1898–1937) s še danes živečimi popevkami uveljavil najprej na Broadwayu, pozneje pa prodrl tudi v Hollywood. Svoj izjemni dar je sočasno izkazoval tudi v resni glasbi. Plasti njegove bogate glasbene poti nista bili nikoli povsem ločeni ena od druge: medtem ko se v koncertni glasbi (z vrhunci v Rapsodiji v modrem, Amerikancu v Parizu ...) vedno zrcali vpliv popularnih pesmi in jazza, pa izkazujejo skladbe z broadwajskih odrov neobičajno globino glasbenega izraza. Vrhunec slogovnega prepletanja je skladatelj dosegel v svoji zadnji mojstrovini, operi Porgy in Bess iz leta 1935.

Navdih zanjo je Gershwin dobil v noveli Porgy avtorja Edwina DuBoseja Heywarda, ki slika življenje Afroameričanov v Heywardovem rodnem kraju Charleston, Južna Karolina. Da bi bila glasba opere kar najbolj prepričljiva, je skladatelj celo zapustil domači New York in se preselil na ameriški Jug ter se prepustil življenju, jeziku in glasbi tamkajšnjega črnskega prebivalstva. Končni izdelek, poln avtorske duhovne in v ljudskem duhu napisane glasbe, je oblikoval v tri dejanja in podnaslovil kot »ljudska opera«. Libreto sta pripravila Heyward in Gershwinov brat Ira, s katerim je skladatelj vso poklicno pot uspešno sodeloval.

Čeprav velja opera za eno najbolj popularnih in največkrat uprizorjenih del na ameriških opernih odrih, je bil njen začetek precej manj spodbuden. Zmes opere, operete in čiste broadwajske zabave leta 1935 ni prepričala javnosti; uveljavila se je šele več desetletij pozneje in naposled postala nepogrešljiv del opernega repertoarja na ameriških tleh. Zato je Gershwin leta 1936 izbral nekaj najbolj uspelih točk opere in jih v čisti orkestralni preobleki predstavil kot Suito, pozneje naslovljeno Catfish Row. Še bolj pa je uspelo melodije iz Progy in Bess popularizirati Gershwinovemu dobremu prijatelju Robertu Russlu Bennettu, ki jih je leta 1942 izbral in orkestriral v Simfonični sliki.

Nocoj bomo prisluhnili petim točkam iz Gershwinove opere, ki jih je za kvartet saksofonov aranžiral Sylvain Dedenon (1962): bluesovskemu uvodu Jasbo Brown in uspavanki Summertime iz prvega dejanja; There's a boat leaving soon iz tretjega in It ain't necessarily so iz drugega dejanja ter finalnemu spevu Oh, Lawd, I'm on my way.

Špela Lah

Kvartet saksofonov Signum

Vznemirljivi kvartet mladih umetnikov je z mladostno energijo, umetniškim darom in domiselnim pristopom kot svež vetrič zapihljal na evropskih koncertnih odrih in festivalih. Nastopa tako v newyorški Carnegiejevi dvorani kot na zasneženih Dolomitih. Ustvarja onkraj vseh meja; klasično glasbo (med drugimi zvrstmi) poskuša ponovno odkrivati in z njo drugače eksperimentirati.

Veselje do eksperimentiranja in vsestranskost sestava se odražata tudi v njegovem izvirnem repertoarju, ki zajema vse od transkripcij baročne literature, skladb za kvartet iz vseh glasbenih obdobij pa vse do krstnih izvedb del, napisanih posebej za sestav.

Kvartet saksofonov Signum s sedežem v nemškem Kölnu je bil ustanovljen leta 2006. Sestavljata ga slovenska člana Blaž Kemperle in Alan Lužar ter Nemca Erik Nestler in David Brand. Študirali so pri mentorjih, kot so Daniel Gauthier (Köln), Lars Mlekusch (Dunaj) in Arno Bornkamp (Amsterdam). Navdih črpajo pri godalnih kvartetih Ébene in Artemis ter madžarskem violinistu in dirigentu Gaborju Takács-Nagyu.

Prejeli so pomembne nagrade na mednarodnih tekmovanjih v Luganu in Berlinu; te so jim odprle pot na odre prestižnih evropskih koncertnih dvoran in festivalov. Eno največjih priznanj kvartetu je nedavna nominacija za »vzhajajoče zvezde 2014/15«, ki jih podeljuje Organizacija evropskih koncertnih dvoran (ECHO) in vključuje koncerte po najpomembnejših evropskih odrih.

Sestav SIGNUM se predstavlja kot »klasični« kvartet in obenem v domiselnih sodelovanjih z različnimi umetniki ustvarja še neslišane zvočne izkušnje. Večinoma igrajo brez partitur, s svojo na novo pridobljeno svobodo oblikujejo koreografijo in prostorsko scenografijo, s čimer nagovarjajo tako tradicionalno občinstvo kot mlade poslušalce. Zavzemajo se za izobraževalne projekte, ki vzgajajo občinstvo prihodnosti, med drugim sodelujejo pri projektu Rapsodija v šoli, ki ga izvajajo nemške osnovne šole. Poslušalcem omogočajo drugačno odkrivanje in spoznavanje klasične glasbe.

V sezoni 2013/14 je kvartet razvil različna partnerstva: s Folkertom Uhdejem (ION/Radialsystem Berlin) pri navdušujočem projektu o Bachovi skladbi Umetnost fuge; z violončelistom Mariom Brunellom. Poustvarili so koncerte za orkester in saksofonski kvartet (Bob Mintzer, Rhythm of the Americas) ter sodelovali tudi s Chillyjem Gonzalesom, dobitnikom nagrade grammy.

Leta 2011 je pri založbi ARS izšla prva zgoščenka sestava s skladbami Griega, Ravela, Bartóka in Šostakoviča.

Na današnjem prizorišču klasične glasbe, ki se spoprijema z izzivi zmanjšanega javnega financiranja na eni in redčenjem poslušalstva na drugi strani, je Kvartet saksofonov Signum našel edinstveni način za krmarjenje med tradicijo in lastno umetniško vizijo.

V letu 2015 pripravlja izdajo svoje druge zgoščenke, v tej in naslednjih sezonah pa Signum načrtuje nastope v londonskem Centru Barbican, dunajski Koncertni hiši, koncertni dvorani Concertgebouw v Amsterdamu, Festivalni hiši Baden-Baden, Palači lepih umetnosti v Bruslju, Koncertni hiši v Dortmundu, atenskem Megaronu, Gledališču Pergola v Firencah, Gulbenkianovi fundaciji v Lizboni ter luksemburški Filharmoniji, Labski filharmoniji v Hamburgu, Filharmoniji v Kölnu, na Beethovnovem festivalu v Bonnu ter v Rimu, Portu, Birminghamu, Baslu, Bernu, Beogradu in Budimpešti.

http://signum-saxophone.com/


Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine: 15, 10* €

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)


Informacije: Hana Radovan T (01) 2417 171 E hana.radovan@cd-cc.si


Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura inventura 2012–14

Odprtje

Četrtek, 12. februar 2015, ob 20.30, Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana

Novinarska konferenca

Četrtek, 12. februar 2015, ob 12. uri, Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana

Trajanje

12. februar–12. marec 2015

Organizator razstave

Društvo arhitektov Ljubljane

Karlovška 3, 1000 Ljubljana

T 01 / 252 79 30 (delavniki med 10. in 12. uro)

E drustvo.arhitektov.lj@siol.net (tajništvo), maja.ivanic@t-2.net (predsednica) 041 798 944

Razstavo so finančno podprli

Ministrstvo za kulturo RS

in

pokrovitelji

_zlati pokrovitelj: ARCADIA LIGHTWEAR in ARTEMIDE

_pokrovitelji: ACO, ALU KÖNIG STAHL, PREFA / FILLI STAHL, INTERNORM OKNA, RPS, INLES, LUMINARIA

O razstavi

Razstava Arhitektura inventura je tradicionalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane. Letošnja, sedma po vrsti, ki bo med 12. februarjem in 12. marcem 2015 ponovno potekala v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, bo predstavila prerez snovanja članov Društva v zadnjih dveh letih. Na razstavi bo več kot sto petdeset avtorjev pokazalo 106 arhitekturnih in 14 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi.

Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi, saj je Društvo arhitektov Ljubljane, ki predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije, k sodelovanju ponovno povabilo tudi arhitekte iz drugih slovenskih društev in izbralo 14 projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

Med razstavo bo ob razstavnem prostoru potekalo šest arhitekturnih predavanj in šest študentskih predstavitev pod skupnim naslovom Arhitekti imamo rešitve, s katerimi želimo opozoriti, da je urejen prostor naša kulturna vrednota, pa tudi finančna in gospodarska prihodnost. Slovenija ima čudovit in pester, vendar majhen naravni prostor, ki ga je treba negovati in ohranjati. Prav na naravni raznovrstnosti in kulturni identiteti osmih geografskih regij bi morali graditi vse naše politične, gospodarske, finančne in prostorske strategije. Kakovostna stavbna dediščina in naravni prostor sta naš edinstveni razvojni potencial. Razstavljeni projekti dokazujejo, da arhitekti kljub težkim časom in razmeram delamo, da znamo razmišljati večplastno ter iz povsem nasprotujočih si dejstev oblikovati optimalne prostorske, programske, oblikovne, družbene, socialne, gospodarske in finančne ideje.

Predavanja bo sklenila okrogla miza Kdo se boji arhitekturnega natečaja? o problematični odločitvi vlade, ki umika obveznost javnega arhitekturnega natečaja iz prostorske zakonodaje: brez instituta javnega arhitekturnega natečaja, ki je sistemsko in demokratično zagotavljal kakovostne posege v naš skupni prostor, bo tudi pri javnih investicijah prevladal kratkoročen osebni interes nestrokovnjakov.

Predavanja

19. 2. 2015 ob 17.00

Katjuša Kranjc in Rok Kuhar

Lena Krušec in Tomaž Krušec

Študenti:

_Ambrož Bartol, Tadej Dobrajc, David Klobčarž

_Dominik Košak, Rok Primažič, Ambrož Bartol, Miha Munda, Rok Staudacher

26. 2. 2015 ob 17.00

Marjan Poboljšaj in Anton Žižek

Mima Suhadolc in Jože Peterkoč

Študenti:

_ Ana Golmajer, Miha Rijavec, Polona Senčar, Ana Simčič, Kristi Marinič, Igor Hovnik

_Matic Čerin

5. 3. 2015 ob 17.00

Mojca Gregorski in Miha Kajzelj

Robert Potokar in Špela Kuhar

Študenti:

_Aljoša Merljak – Društvo EASA

_Gregor Ferenčak

12. 3. 2015 ob 17.00

Okrogla miza: Kdo se boji arhitekturnega natečaja?

Moderator: Kristina Dešman, IO DAL

Uvodnik v katalogu Arhitektura inventura 2012–14

Inventura

Spoštovani kolegi!

Inventura je ponovno priložnost, da pogledamo na sadove našega dela in na razmere, v katerih je nastajalo. Če je bil uvodnik pred dvema letoma napisan z naivno začetniško predsedniško energijo in zato še optimistično naravnan, tokrat za veselo pisanje ni več pravih razlogov. Razen morda v dejstvu, da se svet nenehno spreminja.

V zadnjih dveh letih se v arhitekturni stroki ni prav nič spremenilo na bolje. Nasprotno. Prostorsko zakonodajo, že tako preveč zbirokratizirano in medresorsko neusklajeno, so še dodatno »zmrcvarili« parcialni interesi politike, sektorjev in lobijev. Nazadnje je iz nje izpadel zadnji mehanizem kakovostnega urejanja prostora – javni arhitekturni natečaj. O posegih v javni prostor in o javnih investicijah odločajo laiki na oblasti in uradniki (tudi ti večinoma brez arhitekturne izobrazbe!), ki za svoje (ne)odločitve in dolge časovne roke ne prevzemajo nobene odgovornosti in ne nosijo nobenih posledic.

Čeprav je delo arhitekta družbeno odgovorno in zato tudi opredeljeno, torej predpisano z zakonom, slovenska država pod pretvezo evropskih napotil o svobodnem gospodarskem trgu ne »sme« ovrednotiti arhitekturnih storitev. Tako nelojalna konkurenca znižuje kakovost in tudi smisel arhitektovega dela, kar se odraža na kakovosti posegov v prostor, ki je v zadnjih dvajsetih letih s stihijsko pozidavo postal urbanistično in oblikovno povsem kaotičen.

Razdrobljenost Slovenije na 212 občin onemogoča izvajanje kakršnekoli prostorske strategije, obenem pa povzroča zmedo v zakonodaji in upravnih postopkih. Večino občin je preobremenjenih ter strokovno nesposobnih pripravljati Občinske prostorske načrte in Občinske podrobne prostorske načrte, ki so postali kalni ribnik korupcijskih mahinacij in kratkovidnih ciljev.

Vse skupaj vpliva tudi na stanje duha v stroki. Ne le da se v povprečju niža kakovostna raven arhitekturnega dela, arhitekti tudi pozabljamo na osnovna etična načela glede odgovornosti do prostora in kulturne dediščine, glede avtorskih pravic in nelojalne konkurence. Pozabljamo, da je arhitektura eden najplemenitejših poklicev, saj oblikuje svet in prihodnje civilizacije.

V vseh letih samostojne Slovenije nobena od vladajočih politik ni prepoznala našega kulturnega in gospodarskega potenciala v urejenem prostoru in stavbni dediščini. Nobeni od vladajočih politik se prostor ni zdel tako pomemben, da bi za prostorskega ministra postavila strokovnjaka – arhitekta ali urbanista. Ministrstvo za prostor je, podobno kot Ministrstvo za kulturo, vedno le koalicijska tolažilna nagrada.

Urejen prostor je kulturna pa tudi gospodarska vrednota. Slovenija ima čudovit in raznovrsten, vendar majhen naravni prostor, ki ga je treba negovati in ohranjati. Prav na naravni raznovrstnosti in kulturni identiteti osmih geografskih regij bi morali graditi vse naše politične, gospodarske, finančne in prostorske strategije. Kakovostna stavbna dediščina in naravni prostor sta naš edinstven razvojni potencial.

Na sedmi bienalni Inventuri predstavljamo 106 projektov slovenskih arhitektov in 14 projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Projekti so razporejeni v poglavja glede na tipologijo gradnje. Statistika kaže, da se je v zadnjih dveh letih povečal delež zgrajenih izobraževalnih ustanov, kar je zelo razveseljivo, saj prostor pomembno vpliva na oblikovanje osnovnih estetskih in kulturnih meril otrok. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da se tega ne zavedamo le arhitekti, ampak tudi naročniki. Zatorej upanje v lepšo in bolj urejeno prostorsko prihodnost ostaja.

Spoštovani kolegi, razstavljeni projekti dokazujejo, da arhitekti kljub težkim časom in razmeram delamo. Da ustvarjalni arhitekturni duh in zanos nista klonila. Da znamo razmišljati večplastno in iz povsem nasprotujočih si dejstev oblikovati optimalne prostorske, programske, oblikovne, družbene, socialne, gospodarske, finančne in politične ideje. Arhitekti imamo rešitve!

Maja Ivanič, predsednica DAL

Na kulturni praznik 8. februarja v Cankarjevem domu letos obiskovalcem podarjamo gledališko predstavo, uspešnico sezone 2013/14, Prosto po Prešernu in ogled razstave 11. slovenski bienale ilustracij, ki bo na praznično nedeljo izjemoma odprt do 18. ure. Brezplačne vstopnice za predstavo si pravočasno zagotovite, saj je število sedežev omejeno.

Lepo praznovanje s kulturo vam želimo!

Od 3. februarja do 21. februarja

Kosovelova dvorana

Ugrabitev Michela Houellebecqa

L‘enlèvement de Michel Houellebecq, Francija 2014, DCP, 92'

Režija Guillaume Nicloux Scenarij Guillaume Nicloux Fotografija Christophe Offenstein

Zvok livier Dô-Hùu, Fanny Weinzaepflen Montaža Guy Lecorne

Igrajo Michel Houellebecq, Maria Bourjala (Fatima), Luc Schwarz (Luc), Mathieu Nicourt (Mathieu), Maxime Lefrancois (Max)Produkcija Les Films du Worso Distribucija Demiurg

Guillaume Nicloux

Rojen leta 1966 v kraju Melun, Francija. Sprva je delal kot gledališki igralec in režiser. Leta 1987 je posnel svoj prvi kratki film L'orage, leta 1988 pa celovečerni prvenec La Piste aux étoiles. Deset let je poučeval na pariški filmski šoli La Fémis, v zadnjem času pa se ukvarja tudi s pisateljevanjem.

Filmografija (izbor)

1987 L’orage (kratki/short)

1988 La piste aux étoiles

1992 La vie crevée

1994 Faut pas rire du bonheur (Happiness Is No Joke)

1998 Le poulpe (The Octopus)

2001 Une affaire privée (A Private Affair)

2003 Cette femme-là (Hanging Offense)

2005 Le concile de pierre (The Stone Council)

2007 La clef (The Key)

2010 Holiday

2012 La Religieuse

2014 L‘enlèvement de Michel Houellebecq (The Kidnapping of Michel Houellebecq/Ugrabitev Michela Houellebecqa)

O filmu

Septembra leta 2011 je razvpiti francoski pisatelj Michel Houellebecq med promocijsko turnejo ob izidu romana Zemljevid in ozemlje nenadoma izginil. Začele so krožiti govorice, da so ga ugrabili islamski skrajneži, morda celo marsovci. Film nam končno razodene resnico o skrivnostnem pisateljevem izginotju: literarnega zvezdnika so ugrabili trije čudaški »bodibilderji« in ga iztrgali iz njegovega hektičnega vsakdana. Houellebecq se tako znajde sredi podeželske idile, kjer se končno lahko sprosti, saj ga ugrabitelji za rojstni dan presenetijo s simpatično Fatimo in, ker je znan verižni kadilec, tudi z dovoljšno količino cigaret. Ostaja le ena neznanka: kdo bo plačal odkupnino?

»Pravzaprav me ne zanima Michel Houellebecq, ampak Michel Thomas [njegovo pravo ime]. Človeško bitje, ne pisatelj. Avtor me nikakor ne zanima. Prikazati sem hotel Michelovo človečnost – njegove slabosti, njegov humor, njegovo zoprnost, vse tisto, kar ga dela človeškega, kar govori o osebi, ne pa o medijskem liku.« (Guillaume Nicloux)

_________________________________________________________

Kosovelova dvorana, 4'95, 4'50* EUR

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.

Informacije: Brane Kodrin T (01) 2417 167 E brane.kodrin@cd-cc.si

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

CANKARJEVI TORKI

januar–marec 2015

Klub CD, 6. nadstropje

www.cd-cc.si/ct

Koncertni večeri z razgledom na vse strani glasbe in mesta v Klubu CD

3. feb

STEVE LEHMAN OCTET

Steve Lehman, altovski saksofon, elektronika; Jonathan Finlayson, trobenta; Mark Shim, tenorski saksofon; Chris Dingman, vibrafon; Tim Albright, pozavna; Dan Peck, tuba; Drew Gress, bas; Tyshawn Sorey, bobni

Jazz album leta 2014!

Steve Lehman je eden vodilnih ustvarjalcev novega jazza, o čemer smo se lahko prepričali že leta 2012, ko se je na Cankarjevih torkih predstavil s triom. Njegov zadnji album Mise an Abîme (PI Recordings, 2014) kritiki označujejo kot prelomno delo v jazzu in mu vsi po vrsti prisojajo najvišjo mogočo oceno tako kot že pri prvem albumu Travail, Transformation & Flow (Pi, 2009), ki ga je New York Times izbral za jazz/pop zgoščenko leta 2009 ter označil za »osupljiv dosežek, ognjemet urbanega futurizma, hipnotičnega, kinetičnega in kalejdoskopskega obenem; z vonjem po funku«. Kritiško javnost je predvsem navdušila oktetova sinteza spektralne harmonije in improvizacije.

Oktet Steva Lehmana odlikuje zvezdniška zasedba izvajalcev/improvizatorjev, absolutnih mojstrov glasbila.

»Ena od ključnih oseb, ki so zaznamovale jazz zgodnjega 21. stoletja.« (The Guardian)

»Saksofonist prefinjenega bleska.« (New York Times)

»Glasba pristno vizionarnega pomena, ki v svetu jazza odpira novo okno.« (Penguin Guide to Jazz)

Po koncertih pogostitev vseh obiskovalcev s kozarcem vina.

Pogostim obiskovalcem Cankarjevih torkov zelo priporočamo nakup letne članske izkaznice (cena 20 EUR), s katero si zagotovite popuste in druge ugodnosti.

Podrobneje

Steve Lehman Octet Mise an Abîme
založba PI RECORDINGS, 2014

Album Okteta Steva Lehmana je konec leta 2014 na raznih lestvicah in pri drugih razglasitvah kot za stavo dosegal najvišja mesta. Tole je izbor najvidnejših:

LA Times: najboljši v letu 2014

http://www.latimes.com/entertainment/music/la-et-ms-barton-best-jazz-list-20141221-story.html

Najboljši album po izboru Wondering Sound, 25 najboljših jazz albumov leta 2014 (25 Best Jazz Albums of 2014)

http://www.wonderingsound.com/list/best-jazz-albums-of-2014/

Najboljši album po izboru BBC Radio 3

http://www.bbc.co.uk/programmes/b04vd1ld

Album uvrščen med deset najboljših jazz albumov po izboru Village Voice (Top 10 Jazz Albums of 2014)

http://blogs.villagevoice.com/music/2014/12/ten-best-jazz-albums-of-2014.php

All About Jazz med 10 najboljšimi albumi po izboru piscev

http://www.allaboutjazz.com/i-dischi-del-2014.php?&pg=2

Častna omemba New York City Jazz Record (honorable mention nycjazzrecord)

https://www.facebook.com/nycjazzrecord/photos/a.814448135286731.1073741844.225472677517616/814448178620060/?type=1&theater

Članska izkaznica Cankarjevi torki 2015 nudi:

− 40-odstotni popust za koncerte Cankarjevih torkov

− rezervacijo vstopnice do petnajst minut pred prireditvijo, če obisk napoveste vsaj dan prej na E vstopnice@cd-cc.si

− 10-odstotni popust pri nakupu vstopnic za posamezne koncerte abonmaja Glasbe sveta

− med člani izžrebamo tudi dobitnika dveh brezplačnih kompletov vstopnic za 20. jazz Cerkno in 56. jazz festival Ljubljana

Izkaznica ni prenosljiva, a kot vidite, imetniku prinaša prihranek in članske »privilegije«.

Napovedujemo

27. jan

LENART KREČIČ & BIG BAND RTV SLOVENIJA

Lenart Krečič, dirigent in solist na saksofonu; Gene Lake, bobni; Boris Kozlov, bas

Lenart Krečič, saksofonist, aranžer in skladatelj, je razpet med New Yorkom in Slovenijo. V Združenih državah je končal magisterij in sodeloval s številnimi velikani jazza. Kot skladatelj se loteva različnih projektov, vse od komornih zasedb do velikih jazzovskih orkestrov. Svoje vrline, tako kompozicijske kot izvajalske, bo v Klubu Cankarjevega doma pokazal z Big Bandom RTV Slovenija. Tega bo tudi vodil. Program bo samo avtorski, nekatere skladbe bodo napisane prav za to priložnost. V goste je povabil izvrstnega bobnarja Gena Laka in basista Borisa Kozlova, na koncertu pa lahko pričakujemo še kakšno presenečenje.

V sodelovanju z RTV Slovenija.

3. feb

STEVE LEHMAN OCTET

Steve Lehman, altovski saksofon, elektronika; Jonathan Finlayson, trobenta; Mark Shim, tenorski saksofon; Chris Dingman, vibrafon; Tim Albright, pozavna; Dan Peck, tuba; Drew Gress, bas; Tyshawn Sorey, bobni

Steve Lehman je eden vodilnih ustvarjalcev novega jazza, o čemer smo se lahko prepričali že leta 2012, ko se je na Cankarjevih torkih predstavil s triom. Njegov zadnji album Mise en Abime (PI Recordings, 2014) kritiki označujejo kot prelomno delo v jazzu in mu vsi po vrsti prisojajo najvišjo mogočo oceno tako kot že pri prvem albumu Travail, Transformation & Flow (Pi, 2009), ki ga je New York Times izbral za jazz/pop zgoščenko leta 2009 ter označil za »osupljiv dosežek, ognjemet urbanega futurizma, hipnotičnega, kinetičnega in kalejdoskopskega obenem; z vonjem po funku«. Kritiško javnost je predvsem navdušila oktetova sinteza spektralne harmonije in improvizacije.

Oktet Steva Lehmana odlikuje zvezdniška zasedba izvajalcev/improvizatorjev, absolutnih mojstrov glasbila.

»Ena od ključnih oseb, ki so zaznamovale jazz zgodnjega 21. stoletja.« (The Guardian)

»Saksofonist prefinjenega bleska.« (New York Times)

»Glasba pristno vizionarnega pomena, ki v svetu jazza odpira novo okno.« (Penguin Guide to Jazz)

10. feb

AMPARO SÁNCHEZ

Amparo Sánchez, vodilni glas, kitara; Willy Fuego, kitara, spremljevalni glas; Jorge Mestres, bas, spremljevalni glas; Ricard Parera, bobni, spremljevalni glas; Jose Alberto Varona, trobenta

Sijajna španska pevka (včasih poznana kot prva dama benda Amparanoia), velja za eno vodilnih imen mednarodnega mestizo rocka, zvrsti, ki jo je populariziral Manu Chao, Amaparin prijatelj in občasni sodelavec. Sanchezova se na samostojnih albumih odkrito spogleduje z glasbo ameriških puščav, mehiških mariachijev in kubanskega sona. Oktobra 2014 je izdala svoj tretji samostojni album Espiritu Del Sol (World Village), pri katerem je ponovno sodelovala s članoma benda Calexico Joeyjem Burnsom in Johnom Convertinom pa tudi z drugimi glasbeniki v Tucsonu v Arizoni. Tokratna pot jo je vodila še v Mehiko, Argentino in domačo Barcelono. Prvič v Sloveniji!

»Njena največja odlika je združevanje latinskoameriškega političnega angažmaja in duhovnosti Matere Zemlje v besedilih z otožno skepso in duhom potujočega Španca v glasbi. Spoj je nadvse zapeljiv.« (Songlines)

17. feb

HALKA

Božo Vrečo, glas; Dino Šukalo, kitara; Edvin Hadžić, bas; Adis Sirbubalo, harmonika, klavir; Anes Beglerbegović, tolkala

Ansambel Halka je nastal aprila 2013 z željo glasbenikov z različnih koncev BiH, da bi posneli in izvajali glasbo, ki bo ostala zvesta tradiciji sevdaha in hkrati dar njegovim velikanom, kot so Joze Penave, Rade Jovanovića, Zekerijaha Đezića, Emine Zečaj, Nade Mamule, Zaima Imamovića, Omera Pobrića pa tudi številni drugi, katerih imena so se izgubila v času in brez katerih Halka ne bi mogla nastati. Skupina deluje pod okriljem Gramofona, založbe sarajevskega jazz festivala pod vodstvom Edina Zubčevića. Halka je jeseni 2014 posnela gradivo za nov album, ki ga bodo za to priložnost premierno predstavili v Sloveniji.

»Ansambel Halka in pevec Božo Vrećo osupljajo ljubitelje sevdalink. Nastop v sarajevskem BKC napoveduje velik uspeh.« (WDR, Nemčija)

»Neresnični Božo Vrećo in ansambel Halka sta očarala občinstvo.« (www.radiosarajevo.ba)

24. feb

ZVONČKI IN TROBENTICE

Mini festival slovenske jazzovske ustvarjalnosti

Novi festival ponuja dodatno možnost izražanja in uveljavljanja mlajših generacij jazzovskih glasbenikov v Sloveniji s predstavitvami novim projektom ter izdaj v lokalnem ali mednarodnem kontekstu.

SAMO ŠALAMON SLO BASSLESS TRIO

Samo Šalamon, kitara, efekti; Igor Matkovič, trobenta, efekti; Bojan Krhlanko, bobni, efekti

Trio treh vrhunskih slovenskih glasbenikov mlajše generacije bo predstavil nove in stare kompozicije Sama Šalamona, napisane za zasedbo brez basa, v kateri je Šalamon v preteklosti že gostil svetovno priznana imena jazza, kot so Tim Berne, Paul McCandless, Dominique Pifarely, Tom Rainey, Achille Succi, Zlatko Kaučič in drugi. Gre za zmes komponirane in improvizirane glasbe.

»Avanturistični kitarist, ki ves čas išče nove načine izražanja prek svojega inštrumenta v novih kontekstih, ki širijo njegov zvok in kompozicije.« (Jakob Baekgaard, AllAboutJazz 2014)

TROJNIK

Cene Resnik, saksofon; Tomaž Grom, bas; Vid Drašler, bobni

Trojnik sestavljajo že uveljavljeni glasbeniki na domači jazzovski oziroma impro sceni, ki živi tako v izdanih albumih kot številnih nastopih na festivalih ali manjših koncertnih prizoriščih.

»Če se zdi, da je za Trojnikove neologizme najbližja označba (post) free-jazz, je to tudi zato, ker so morebiti izumili nov žanr… Drašler, Grom in Resnik pred poslušalce ljubeče razprostrejo drobovje svojih glasbil ter se igrajo mimikrijo že znanih ali šele tedaj vzniklih živih in neživih danosti.

Tako priigrana snov je nenavadno koherentna, med sprotnim komponiranjem in zvočnim slikanjem zastavljena vprašanja pa glasbeniki razrešujejo z nepričakovanimi odvodi v nepričakovanem času.« Ivo Podržaj (v spremni besedi Trojnikovega prvenca)

VELKRO

Boštjan Simon, tenorski saksofon; Stephan Meidell, kitara, bas, elektronika; Luis Candeias, bobni

Mednarodni bend Velkro predstavlja svojo mežanrsko glasbo v novem simbiotičnem projektu "Don't Wait for the Revolution". Tu so elementi roka in elektronske glasbe prav tako pomembni, kot elementi kreativnega jazza in proste improvizacije. Ambientalne situacije se križajo z repetitivnimi rifi, abstraktnimi teksturnimi pasažami in razpuščenimi solističnimi poleti. Iščejo povezave v nezdružljivem in kotradiktornem, pri čemer je rezultat lahko ritmičen, hrupen, poetičen ali sanjav.

»Vse skupaj je zvenelo precej razburljivo in vsesplošno navdušenje je bilo nagrajeno s kar dvema dodatkoma in apokaliptičnim koncem." (Peter Cimprič, RŠ)

3. mar

MARKO BRECELJ
Marko Brecelj koncert v okviru Cankarjevih torkov napoveduje z besedami:

»Multimedijski, performirani nastop priletnega parazita Marka Breclja je dobil naslov po svežih založniških projektih Društva prijateljev zmernega napredka; tedaj se bo mogoče prvič dotakniti ponatisnjenih plastičnih plošč Cocktail in minimalistično ekraniziranih audio posnetkov Samospevi. Tri krat enaindvajsetletnik vabi spoštovalstvo na video snemano agitacijsko multimedijsko kulturno druženje. Izkazati se hoče z odlično kantavtorsko formo, s svežimi mehkoterorističnimi posnetki in domislicami, z zanimivimi in prodornimi gostujočimi umetniki ter seveda spet še zmeraj z vinom Puhovih iz Istre pod Slovenci. Zanj bo ta nastop osebni in društveni praznik. Osebni zato, ker letos mineva 40 let od neuspešnega nastopa Dua tria Buldožer na Opatijskem festivalu s pesmijo Rastemo in se bo jeseni neizogibno srečal z možnostjo upokojitve. Kulturno društvo, ki mu predseduje petindvajseto leto, pa letos »praznuje« izgon iz koprskega Mladinskega, kulturnega, socialnega, multimedijskega, medgeneracijskega in muzejskega centra (MKSMC). Izganja seveda znameniti izvoljenec množic, pilot demokracije in kandidat za kriminalca, Boris Popovič.

Na dogodku bo gostoval vztrajno in temeljito spregledovani trio Tretji tir in klaviaturistični zagnanec Miran Tomažič, mladi slikar Vasko Vidmar iz Portoroža pa bo pripravil vpogled v likovno ustvarjalnost svojih nadarjenih vrstnikov in vrstnic.«

10. mar

AMERICAN SONGBIRDS

1. Ashia and the Bison Rouge (Portland, Oregon), violončelo, glas & Olga Kwiatek, violina

2. Rachelle Garniez (New York), glas, harmonika, klavir, klaviola & Dave Hofstra, kontrabas

3. Kyrie Kristmanson (Ottawa, Kanada), glas, kitara

4. Daisy Chapman, klavir, glas & Sue Lord, violina, glas

17. mar

BALLISTER + VLADIMIR KOSTADINOVIĆ 4TET

Prvi del: Ballister

Dave Rempis, saksofon; Fred Lonberg-Holm, violončelo; Paal Nilssen-Love, bobni

VLADIMIR KOSTADINOVIĆ 4tet

Vladimir Kostadinović, bobni: Tivon Pennicott, saksofon; Joe Sanders, bas; Marko Črnčec, klavir

24. mar

GABY MORENO

Gaby Moreno, glas, kitara; Arthur Braitsch, kitare; Leslie Lowe, bas; Sebastian Ayman, bobni, tolkala

31. mar

1, 2, 3, 4 feat KAJA DRAKSLER, SUSANA SANTOS SILVA & DE BEREN GIEREN

Prvi del: Kaja Draksler solo + Kaja Draksler / Susana Santos Silva Duo

Kaja Draksler, klavir + Kaja Draksler, klavir; Susana Santos Silva, trobenta

Drugi del: De Beren Gieren + De Beren Gieren & Susana Santos Silva

Fulco Ottervanger, klavir; Lieven van Pee, kontrabas; Simon Segers, bobni; Susana Santos Silva, trobenta

Medijska pokrovitelja Mladina, Radio Študent

* Cene s popustom za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD in se ne seštevajo.

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)

T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnictudi pri pooblaščenih prodajalcih (Petrol, Kompas, Alpetour, M holidays, Last Minute Center idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletu www.cd-cc.si.

________________________________________________________________


Informacije: Darinka Hvalec
T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

_________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred koncertom.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred koncertom.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Soareje Janka Petrovca

So za krizo res krivi pokvarjeni politiki? Smo res povsem nedolžni? Ali pa je odgovor bolj zapleten ter je zato naša naloga pogledati vase, razumno oceniti svoja dejanja in se vprašati, kolikšno odgovornost za družbo, v kakršni živimo, nosimo sami?

Naj nam bo kriza torej izziv. Stereotipna stališča in resnična prepričanja bomo razbijali s pomočjo prodornih sogovornikov, ki nam bodo razpirali svoje bogate miselne svetove ter ponujali nove poti premisleka in dejanj.

ČE, 29. januarja 2015, ob 19. uri

Klub CD
Dr. Vesna V. Godina

Soareje Janka Petrovca
Kriza je izziv!

Zakaj bogataše drugod občudujejo, mi pa jih preziramo?

Gost: dr. Vesna Vuk Godina

Kulturna in socialna antropologinja dr. Vesna Vuk Godina je univerzitetna predavateljica in strastna raziskovalka, ki svoj uspeh meri po svojih najboljših študentih. Če povprašate med njimi, bodo mnenja o profesorici, ki v družbi nenehno dviguje prah, deljena, kar pa tokratne sogovornice Janka Petrovca ne moti: navsezadnje je ponosna svojeglavka, po njenih besedah pa je v Sloveniji vsak upornik socializacijska napaka.

Zakaj Slovencu vest ukazuje, naj naredi tisto, kar drugi mislijo, da je prav? Zakaj sta nam pripadnost in članstvo v kolektivu pomembnejša od kakovosti individualnega dela? Zakaj raje prekršimo zakon kot zavezo tovarišu? Naj človek vse, kar se mu ponudi, izrabi sebi v prid, kot nas uči kapitalizem? Je naključje, da si je samoupravljanje izmislil Slovenec? Kako torej živeti na Zahodu, pa hkrati v družbi, urejeni po »naših« merilih? Seveda bomo odgovorili tudi na naslovno vprašanje.

Napovedujemo

14. 2. 2015 ob 19. uri

Kako do odnosov brez izkoriščanja, poniževanja in podrejanja?

Gostja: Alenka Rebula

9. 3. 2015 ob 19. uri

Slovenija med iskanjem identitete in prepoznavanjem etike

Gost: dr. Urban Vehovar

3. 4. 2015 ob 19. uri

Kriza ljubezni, zakonov in spolnosti – ali pač ne?

Gost: dr. Zoran Milivojević

Cena posameznega pogovornega večera: 8, 5* EUR

Dodatne informacije: T (01) 2417 146 E janina.pintar@cd-cc.si

CANKARJEVI TORKI
Klub CD, 6. nadstropje
www.cd-cc.si/ct

Koncertni večeri z razgledom na vse strani glasbe in mesta v Klubu CD

3. februar ob 20. uri
STEVE LEHMAN OCTET
Steve Lehman, altovski saksofon, elektronika; Jonathan Finlayson, trobenta; Mark Shim, tenorski saksofon; Chris Dingman, vibrafon; Tim Albright, pozavna; Dan Peck, tuba; Drew Gress, bas; Tyshawn Sorey, bobni

Jazz album leta 2014!

Steve Lehman je eden vodilnih ustvarjalcev novega jazza, o čemer smo se lahko prepričali že leta 2012, ko se je na Cankarjevih torkih predstavil s triom. Njegov zadnji album Mise an Abîme (PI Recordings, 2014) kritiki označujejo kot prelomno delo v jazzu in mu vsi po vrsti prisojajo najvišjo mogočo oceno tako kot že pri prvem albumu Travail, Transformation & Flow (Pi, 2009), ki ga je New York Times izbral za jazz/pop zgoščenko leta 2009 ter označil za »osupljiv dosežek, ognjemet urbanega futurizma, hipnotičnega, kinetičnega in kalejdoskopskega obenem; z vonjem po funku«. Kritiško javnost je predvsem navdušila oktetova sinteza spektralne harmonije in improvizacije.

Oktet Steva Lehmana odlikuje zvezdniška zasedba izvajalcev/improvizatorjev, absolutnih mojstrov glasbila.

»Ena od ključnih oseb, ki so zaznamovale jazz zgodnjega 21. stoletja.« (The Guardian)

»Saksofonist prefinjenega bleska.« (New York Times)

»Glasba pristno vizionarnega pomena, ki v svetu jazza odpira novo okno.« (Penguin Guide to Jazz)

Po koncertih pogostitev vseh obiskovalcev s kozarcem vina.

Pogostim obiskovalcem Cankarjevih torkov zelo priporočamo nakup letne članske izkaznice (cena 20 EUR), s katero si zagotovite popuste in druge ugodnosti.

Cena vstopnice: 14, 11* EUR
* Cena s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.
5-odstotni popust pri spletnem nakupu

Informacije: Darinka Hvalec T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

CANKARJEVI TORKI
Klub CD, 6. nadstropje
www.cd-cc.si/ct


Koncertni večeri z razgledom na vse strani glasbe in mesta v Klubu CD

27. jan

LENART KREČIČ & BIG BAND RTV SLOVENIJA

Lenart Krečič, dirigent in solist na saksofonu; Gene Lake, bobni; Boris Kozlov, bas

Lenart Krečič, saksofonist, aranžer in skladatelj, je razpet med New Yorkom in Slovenijo. V Združenih državah je končal magisterij in sodeloval s številnimi velikani jazza. Kot skladatelj se loteva različnih projektov, vse od komornih zasedb do velikih jazzovskih orkestrov. Svoje vrline, tako kompozicijske kot izvajalske, bo v Klubu Cankarjevega doma pokazal z Big Bandom RTV Slovenija. Tega bo tudi vodil. Program bo samo avtorski, nekatere skladbe bodo napisane prav za to priložnost. V goste je povabil izvrstnega bobnarja Gena Laka in basista Borisa Kozlova, na koncertu pa lahko pričakujemo še kakšno presenečenje.

V sodelovanju z RTV Slovenija.


Po koncertih pogostitev vseh obiskovalcev s kozarcem vina.
Pogostim obiskovalcem Cankarjevih torkov zelo priporočamo nakup letne članske izkaznice (cena 20 EUR), s katero si zagotovite popuste in druge ugodnosti.


Cena vstopnice: 14, 11* EUR
* Cena s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.
5-odstotni popust pri spletnem nakupu

Informacije: Darinka Hvalec T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

SO, 14. februarja, ob 20. uri

Gallusova dvorana

Gal Gjurin in Temna godba

Valentinov koncert z gosti

Gostje: Severa Gjurin, Pero Lovšin, pevska skupina Buške čeče

Gal Gjurin, glas, sopranski in tenorski saksofon, klavir, kitara, pozavna, trobenta
Nina Pečar, altovski in sopranski saksofon
Nina Merkoci, altovski in sopranski saksofon
Miha Nagode, klarineti
Domen Gracej, trobenta
Jean Markič, klavir, harmonika, hammond
Miha Kraker, kitara dobro
Matej Tekavčič, kontrabas
Jure Maček, tolkala
Blaž Celarec, bobni, tolkala
Severa Gjurin, glas
Pero Lovšin, glas
Buške čeče, glasovi

Temna godba je svetla godba – je sodobna glasba, ki ceni stare vrednote.

Po koncertu s simfoničnim orkestrom Cantabile aprila 2013 bo Gal Gjurin ponovno nastopil na velikem odru Cankarjevega doma, in sicer z novim avtorskim projektom.

Desetčlanska zasedba Temna godba temelji na klasičnem jazzovskem zvoku (in videzu) iz norih dvajsetih (in deloma swingovskih tridesetih) let prejšnjega stoletja. Poigrava se z zvoki iz mafijskega časa prohibicije, charlestonom, dixielandom, izvornim bluesom, pouličnim jazzom New Orleansa, burlesko, francoskim ciganskim kitarskim swingom, kabaretom, zvokom evropskih klubov, plesnih dvoran, kavarn in nebotičnikov iz obdobja po prvi svetovni vojni, ki je odzvanjal v slovenski glasbi še tudi v petdesetih in šestdesetih letih.

Besedila novih skladb, ki so objavljene na albumu Temna godba (založba DHH), so

izključno v slovenskem jeziku. Na eni strani se prevešajo v za Gjurina značilni baladni lirizem in ljubezensko poezijo, na drugi pa v neposredno satiro, samoironijo in parodijo današnjega sveta, kakršno bi lahko morda našli pri Ježku ali Francu Koširju.

Nikakor ne gre za prepoved alkohola, temveč za prohibicijo razmišljanja, zdravega razuma in vsebine v sodobni izpraznjeni potrošniški družbi. Tem prepovedim Gal Gjurin in Temna godba odgovarjata z ljubeznijo do glasbe in občinstva.

Glasbeni repertoar Temne godbe obsega nove avtorske skladbe, hkrati pa starejše Gjurinove uspešnice, ki jih poslušalci dobro poznajo z radijskih valov, preoblečene v novo-star zvok iz norih dvajsetih.

Kot posebni gostje bodo nastopili: Severa Gjurin, ki nas bo skozi prirejene skladbe popeljala v čas zasedbe Olivija in k njenim novejšim pesmim, Pero Lovšin, ki bo dodal koncertu poseben ljubezensko-pankovsko-gangsterski pečat, kot se spodobi za glasbenega izvajalca njegovega staža in kova, ter pevska skupina Buške čeče iz Bovca, ki nas bo odpeljala v čarobni svet, kjer sta spojena prohibicijski jazz in eksotičen bovški dialekt.

______________________________________________________________________

Cene vstopnic: 13, 19, 26, 31, 10* EUR

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence)

_______________________________________________________________________

Informacije: Darinka Hvalec T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Homerjeva Iliada v režiji Jerneja Lorencija bo zaživela v Gallusovi dvorani

Še dva dni do premiere najbolj pričakovane uprizoritve sezone, koprodukcije

SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma

Ljubljana, 22. januarja – Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma bo v soboto,
24. januarja, ob 20.00 premiera krstne uprizoritve Homerjeve Iliade, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma. Režiser uprizoritve je Jernej Lorenci, ki je skupaj z dramaturgoma Evo Mahkovic in Maticem Starino tudi avtor priredbe tega znamenitega epa. V uprizoritvi igrajo Jure Henigman kot Ahil, Nina Ivanišin kot Tetida, Aljaž Jovanović kot Paris, Gregor Luštek kot Hefajst, Marko Mandić kot Hektor, Zvezdana Novaković kot Brizejda, Jette Ostan Vejrup kot Hera, Tina Potočnik kot Helena, Matej Puc kot Zevs, Blaž Setnikar kot Patroklos, Janez Škof kot Priam in Jernej Šugman kot Agamemnon. Kot pravi Lorenci, je »Iliada prvi ep Evrope, praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV«. Odpira vprašanja posameznika in identitete ter možnosti razmišljanja o času, v katerem živimo.

Ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor opaža, da so v času moralne in finančne krize kultura, umetnost, in s tem tudi gledališče, na žalost postavljeni na stranske tire ter da se prav tu kot izredno pomembno predstavi sodelovanje gledaliških institucij, ki pokaže, kako živo in močno je slovensko gledališče v resnici ter koliko možnosti za pogovore o stanju družbe, v kateri živimo, dejansko lahko ponudi. To odpira tudi vprašanje identitete, ki je tudi rdeča nit letošnjega repertoarja SNG Drama Ljubljana. Spraševanje o spremembah evropske civilizacije in zgodovini vojn je ravnatelja Drame Igorja Samoborja in režiserja Jerneja Lorencija privedlo do odločitve za uprizoritev Iliade, pratemelja in izvora Evrope, njenega začetka.

Kot pravi direktorica in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor, se je za sodelovanje v koprodukciji odločila tudi zaradi priložnosti ponovnega ustvarjanja z režiserjem Lorencijem, možnosti sodelovanja in poglobljenega medsebojnega spoznavanja med člani obeh največjih slovenskih igralskih ansamblov ter uprizoritvenih priložnosti, ki jih daje veličastni oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Na novinarski konferenci pred premiero je poudarila, da gre za uprizoritev, ki je ne moremo opisovati, ampak jo moramo sami doživeti. »Opisuje na tisoče ljudi, ki so bili in ki bodo. Opisuje jo tisočim ljudem, ki bodo to predstavo gledali, pa vendarle pušča posameznemu gledalcu, da bo predstavo prosto evociral v svoji fantaziji, s pomočjo fantazije, ki jo bo imel pred sabo na odru in v ušesih. Gre za uprizoritev, ki priklicuje neke podobe, buri domišljijo, omogoča lastne asociacije, odpira zelo široke asociativne pokrajine, ne da bi nas silila v ta ali oni zgodovinski čas, lahko si ga celo poljubno izberemo. Vsi avtorji verjamejo v to, da sta poezija in glasba oz. zvočna kreacija tista, iz katere lahko nastane več podob, ki so lahko preprosto likovne ali pa celo čustvena in filozofska potovanja. Uprizoritev na odru povzroči zelo veliko, največ pa stavi na dogajanja v naših glavah.«

Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski pri Iliadi izpostavlja kontradikcijo med uprizoritvenim prostorom in občutkom intimnosti, ki ga predstava vzbuja. »Iliada ustvari občutek intimnosti kljub velikemu volumnu Gallusove dvorane Cankarjevega doma in daje gledalcu občutek, da je sam z ljudmi, ki so na odru.« Intimnost poudarja tudi vizualna podoba Iliade pod avtorstvom fotografa Petra Uhana in oblikovalke Maje Gspan. »V urbanem okolju se srečujemo z obrazi igralcev, ki nas gledajo v oči. In takšna je tudi Iliada, kot gledalec se počutiš zelo blizu.«

»Ena naših prvotnih idej je bila, da v času, ko vedno bolj in bolj skrbimo vsak zase, odpremo čim več priložnosti za sodelovanje med odličnimi igralci, ki se navadno med seboj v poklicnem smislu ne srečujejo dovolj. V tem času radikalnega individualizma je to še posebej pomembno sporočilo, hkrati pa ena od temeljnih vlog teatra in umetnosti,« je povedal režiser uprizoritve Jernej Lorenci in ob tem poudaril še pomen govora in petja, ki v epu nastopata kot eno. Zven in pomen posamične besede nista ločena, subjekt in objekt ne dosežeta tega razcepa. Pri ustvarjanju predstave v Gallusovi dvorani so režiser in ekipa želeli tudi intimizirati prostor, v katerem bo živela Iliada. »Iščemo gledališko doživetje,« poudarja Lorenci.

Pri ustvarjanju priredbe sta poleg Lorencija sodelovala tudi dramaturga Matic Starina in Eva Mahkovic. Starina pravi, da je končno besedilo nastajalo organsko, skozi celoten proces študija, ko ga je skupaj vsakodnevno klesala celotna ekipa. »To je še vedno Homerjeva Iliada, ampak tudi Iliada celotne ekipe in kmalu tudi vaša.« Eva Mahkovic izpostavlja uporabo časovnega okvirja v Homerjevi Iliadi in vprašanje konstrukcije časovnice zgodbe, čeprav je to ep. »Zavedati se moramo značilnosti tega posebnega žanra. Homerjeva zgodba je samo drobec v neki široko zastavljeni zgodbi trojanskega cikla. Kot eden ključnih izzivov se je postavilo vprašanje, kako postaviti uprizoritev na oder, ne da bi izgubili epsko širino.«

Lektorica Tatjana Stanič v ospredje postavi vrhunskost Sovretovega prevoda Iliade, ki je bil nagrajen tudi s Prešernovo nagrado. »Ko smo besedilo v roke vzele nove generacije, se je izkazalo, da njegova genialnost še vedno drži. Pri študiju uprizoritev se kdaj zgodi, da besedilo začne razpadati, v našem primeru pa nikakor ni bilo tako. Prevod nam je bil v trdno oporo pri delu. Pri Iliadi gre za posebno strukturo podajanja informacij skozi verz heksameter, ki ga je bilo treba tudi oživiti in ozavestiti na gledališki način. Kar se bo slišalo na odru, bo pravzaprav gledališka interpretacija epske pripovedi.«

Koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek izpostavi zanimivo povezavo med heksametrom v epu, in izzivom iskanja narativnosti iz neke druge ritmične pozicije, ko direktna pripovednost ne deluje več. Scenografa Branka Hojnika sta pri ustvarjanju scenografije navdihovali svetloba in njena igra v gledališkem prostoru. Enako kot ostali sodelavci pa izpostavlja zadovoljstvo ob sodelovanju v takšnem kolektivu. Prav tako so tudi igralci veseli sodelovanja z igralskimi kolegi iz drugega gledališča.

Uprizoritev pomembno definira glasba, ki jo je ustvaril večkrat nagrajeni skladatelj Branko Rožman skupaj z asistentko Zvezdano Novaković. Kostumografinja je Belinda Radulović, luč pa oblikuje Pascal Mérat. Pri Iliadi sodeluje tudi asistentka scenografa Eva Brvar Ravnikar.

Predpremiera: PE, 23. januarja 2015, ob 19.30
Premiera: SO, 24. januarja, ob 20.00

Ponovitve: PO, 26., TO, 27., SR, 28., ČE, 29., PE, 30., in SO, 31. januarja, ter TO, 3., SR, 4., PO, 23., TO, 24., SR, 25., ČE, 26., PE, 27., in SO, 28. februarja 2015, ob 19.00

Gallusova dvorana; cene vstopnic 23, 18, 15, 12, 11* EUR
* Cena s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

___________________________________________________________________________

Informacije:

Jernej Pristov, predstavnik za odnose z javnostmi

SNG Drama Ljubljana, Erjavčeva 1, 1000 Ljubljana

jernej.pristov@drama.si, tel. 01 2521 461, www.drama.si

Simona Belle, vodja službe za odnose z javnostmi in trženje

Mestno gledališče ljubljansko, Čopova 14, 1000 Ljubljana

simona.belle@mgl.si, tel. 01 4255 000, www.mgl.si

Kristina Jermančič Golc, Služba za odnose z javnostmi in trženje programa,

Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

E kristina.jermancic@cd-cc.si, tel. 01 2417 172, www.cd-cc.si

_____________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

Oba sveta sta na današnjih sejah potrdila Strateški načrt Cankarjevega doma za obdobje 2015-2019.

Svet Cankarjevega doma (predsednik Aleš Čerin in člani Andraž Pöschl, dr. Barbara Predan, Tatjana Ažman, Dušan Lakner ter danes odsotni Barbara Drnač in Vesna Jurca Tadel) ga je potrdil soglasno, strokovni svet (predsednica Barbara Rogelj ter člani prof. Boštjan Botas Kenda, dr. Blaž Lukan, prof. Andrej Grafenauer, prof. dr. Milček Komelj, Mensur Hodžić in danes odsotna Maja Vidergar) pa z enim pridržanim mnenjem.

V uvodu v dokument, na katerega je Vlada Republike Slovenije že v začetku januarja podala predhodno mnenje o skladnosti z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter o usklajenosti s cilji in prioritetami resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017, in ki povzema bistvo strategije, je generalna direktorica CD Uršula Cetinski med drugim zapisala:

»Cankarjev dom je edina slovenska kulturna in kongresna ustanova, ki ima v svojem programu različne oblike klasičnih in sodobnih umetnosti, od resne glasbe in drugih glasbenih oblik, prek filma, gledališča in plesa, vizualnih umetnosti do kulturne vzgoje in humanistike, kar omogoča, da obiskovalca nagovarja kompleksno, raznovrstno in poglobljeno. Kulturno-umetniški program Cankarjevega doma zato tudi v prihodnosti ne bo le sobivanje različnih umetniških vsebin, ampak v določenih programskih segmentih iskriv dialog med njimi, ki bo v kontekstu raznovrstne umetnosti kompleksno razpiral vprašanja o prostoru in času, v katerem bivamo. Posebno pozornost bomo posvečali tudi možnostim vsebinskega mreženja umetniških in kongresno-komercialnih programov.

Ta strategija načrtuje spremembe razmerja med kulturno-umetniško in komercialno dejavnostjo CD: do 80% razpoložljivih terminov v dvoranah CD bo v naslednjih letih na voljo javnemu kulturnemu programu, vsaj 20% pa dejavnosti zavoda na trgu.

Za identiteto zavoda je osrednjega pomena lasten kulturno-umetniški program, kljub temu pa je naša posebnost tudi intenzivno sodelovanje z različnimi slovenskimi in tujimi javnimi kulturnimi zavodi, neodvisnimi producenti, kulturnimi društvi in samozaposlenimi ustvarjalci. Tudi v prihodnosti bo v programski podobi zavoda v ospredju sodelovanje s Slovensko filharmonijo ter Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV Slovenija. Pomembna strokovna refleksija različnih fenomenov sodobnosti pa se dogaja tudi v kongresnem in komercialnem programu CD, hkrati pa se oba programa zavoda (tako kulturno-umetniški kot kongresno-komercialni) utrjujeta v smislu pomembnega ljubljanskega, vseslovenskega in mednarodnega družabnega središča.

Ker Cankarjev dom vsak dan pričakuje najmanj tri tisoč obiskovalcev, tolikšna je približno zmogljivost dvoran in drugih prizorišč, bo posebna pozornost namenjena pridobivanju občinstva iz prestolnice in drugih slovenskih krajev ter tudi širše regije.

Kako vizionarski so bili ustanovitelji Cankarjevega doma že ob koncu sedemdesetih let, lahko razberemo iz prvih vizij zavoda: »Cankarjev dom naj bo še naprej najbolj odprto kulturno okno Ljubljane in Slovenije v svet, umetniki naj v njem čutijo vzgonski veter, ki si iskreno želi novih kulturnih in umetniških dosežkov, dejavniki turističnega gospodarstva pa naj ga doživljajo kot razvojno možnost, zaradi katere lahko hitreje napredujejo tudi sami

Strateški načrt za obdobje 2015-2019 je v celoti objavljen na spletni strani Cankarjevega doma.



Dodatne informacije:

Saša Globačnik
VODJA SLUŽBE ZA TRŽENJE PROGRAMA IN ODNOSE Z JAVNOSTMI
t +386 1 24 17 127
m +386 41 645 073
f +386 1 24 17 298
sasa.globacnik@cd-cc.si

CANKARJEVI TORKI

januar–marec 2015

Klub CD, 6. nadstropje

www.cd-cc.si/ct

Koncertni večeri z razgledom na vse strani glasbe in mesta v Klubu CD

27. jan

LENART KREČIČ & BIG BAND RTV SLOVENIJA

Lenart Krečič, dirigent in solist na saksofonu; Gene Lake, bobni; Boris Kozlov, bas

Lenart Krečič, saksofonist, aranžer in skladatelj, je razpet med New Yorkom in Slovenijo. V Združenih državah je končal magisterij in sodeloval s številnimi velikani jazza. Kot skladatelj se loteva različnih projektov, vse od komornih zasedb do velikih jazzovskih orkestrov. Svoje vrline, tako kompozicijske kot izvajalske, bo v Klubu Cankarjevega doma pokazal z Big Bandom RTV Slovenija. Tega bo tudi vodil. Program bo samo avtorski, nekatere skladbe bodo napisane prav za to priložnost. V goste je povabil izvrstnega bobnarja Gena Laka in basista Borisa Kozlova, na koncertu pa lahko pričakujemo še kakšno presenečenje.

V sodelovanju z RTV Slovenija.

Po koncertih pogostitev vseh obiskovalcev s kozarcem vina.

Pogostim obiskovalcem Cankarjevih torkov zelo priporočamo nakup letne članske izkaznice (cena 20 EUR), s katero si zagotovite popuste in druge ugodnosti.

Podrobneje

Lenart Krečič, saksofonist, aranžer in skladatelj, je razpet med New Yorkom in Slovenijo. V Združenih državah je končal magisterij in sodeloval s številnimi velikani jazza. Kot skladatelj se loteva različnih projektov, vse od komornih zasedb do big bandov. Svoje vrline, tako kompozicijske kot izvajalske, bo v Klubu Cankarjevega doma pokazal z Big Bandom RTV Slovenija. Tega bo tudi vodil. Program bo avtorski, nekatere skladbe bodo napisane prav za to priložnost. V goste je povabil izvrstnega bobnarja Gena Laka in basista Borisa Kozlova, na koncertu pa lahko pričakujemo še kakšno presenečenje.

Glasba Gena Laka je razpeta med jazzom in funkom – njegov življenjepis odseva veliko strast do funka sedemdesetih in osemdesetih let ter tudi veliko navezanost na zgodovino jazza. Že več kot 10 let igra z raznovrstnimi glasbeniki: R & B (Surface, Me’shell NdegeOcello, Maxwell, D’Angelo), jazz (Steve Coleman, Henry Threadgill), fusion (Joe Zawinul, Marcus Miller, Screaming Headless Torsos). Rojen je bil v St. Louisu, študiral je na Visoki šoli za glasbo in umetnost v New Yorku in na univerzi Berklee v Bostonu. Prav razvoj glasbe v njegovem rojstnem mestu se zrcali tudi v njegovem igranju, saj ga žene želja po nenehnem raziskovanju in inovacijah (kot skupino umetnikov Black Artist Group), čeprav je pravzaprav zasidran v funku.

Dvakratni dobitnik nagrade grammy, basist Boris Kozlov, se je rodil v Moskvi, že več kot 20 let pa živi v Združenih državah Amerike. Že med študijem je bil večkrat nagrajen, med drugim je leta 1990 zmagal kot basist in kot skladatelj na grand prixu Sovjetske zveze, leto pozneje pa je osvojil prvo mesto v kategoriji mladih glasbenikov revije Jazz Journal. Po prihodu v New York je igral in sodeloval z glasbeniki, kot so Ronnie Cuber, Ravi Coltrane, Brian Lynch, Michel Petrucciani, David Gilmore, Antonio Sanches, McCoy Tyner, Maceo Parker, Jimmy Smith in drugi. Trenutno je basist, aranžer in glasbeni vodja Mingus Big Banda, Mingus Dinastije in Orkestra, hkrati pa vodi svoje projekte. Nastopa tudi kot solist in vodi mojstrske tečaje po vsem svetu.

Big Band RTV Slovenija deluje nepretrgano že od leta 1945 – najprej je deloval z imenom Plesni orkester Radia Ljubljana, pozneje se je preimenoval v Big Band RTV Ljubljana, po osamosvojitvi naše države pa v Big Band RTV Slovenija. Za začetke njegovega delovanja ima največ zaslug dirigent in komponist Bojan Adamič, ki je orkester vodil vse do začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1961 je za dirigentsko palico prijel mladi Jože Privšek, po njegovi upokojitvi leta 1991 pa so vodstvo orkestra prevzeli Lojze Krajnčan, Petar Ugrin, Milko Lazar, Emil Spruk, Tadej Tomšič in drugi. Umetniško je orkester med letoma 2002 in 2013 vodil Hugo Šekoranja, sicer dolgoletni saksofonist orkestra. Big Band RTV Slovenija ima od leta 2014 kolektivno umetniško vodstvo, ki ga sestavljajo glasbeniki orkestra Adam Klemm, Aleš Suša in Blaž Trček.

Z Big Bandom RTV Slovenija so že nastopili številni tuji jazzovski dirigenti (Mercer Ellington, Maria Schneider, Michael Abene, Bob Mintzer, Lars Moller, Rob McConnell) in solisti (Johnny Griffin, Diane Schuur, Jon Hendricks, Nancy Marano, Bobby Shew, Peter Erskine, Ronnie Cuber, Paquito D'Rivera, Mike Stern, Chris Minh Doky, Joe Lovano, Ernie Watts, Patti Austin, Kurt Elling, Nicholas Payton, New York Voices).

Članska izkaznica Cankarjevi torki 2015 nudi:

− 40-odstotni popust za koncerte Cankarjevih torkov

− rezervacijo vstopnice do petnajst minut pred prireditvijo, če obisk napoveste vsaj dan prej na E vstopnice@cd-cc.si

− 10-odstotni popust pri nakupu vstopnic za posamezne koncerte abonmaja Glasbe sveta

− med člani izžrebamo tudi dobitnika dveh brezplačnih kompletov vstopnic za 20. jazz Cerkno in 56. jazz festival Ljubljana

Izkaznica ni prenosljiva, a kot vidite, imetniku prinaša prihranek in članske »privilegije«.

Napovedujemo

3. feb

STEVE LEHMAN OCTET

Steve Lehman, altovski saksofon, elektronika; Jonathan Finlayson, trobenta; Mark Shim, tenorski saksofon; Chris Dingman, vibrafon; Tim Albright, pozavna; Dan Peck, tuba; Drew Gress, bas; Tyshawn Sorey, bobni

Steve Lehman je eden vodilnih ustvarjalcev novega jazza, o čemer smo se lahko prepričali že leta 2012, ko se je na Cankarjevih torkih predstavil s triom. Njegov zadnji album Mise en Abime (PI Recordings, 2014) kritiki označujejo kot prelomno delo v jazzu in mu vsi po vrsti prisojajo najvišjo mogočo oceno tako kot že pri prvem albumu Travail, Transformation & Flow (Pi, 2009), ki ga je New York Times izbral za jazz/pop zgoščenko leta 2009 ter označil za »osupljiv dosežek, ognjemet urbanega futurizma, hipnotičnega, kinetičnega in kalejdoskopskega obenem; z vonjem po funku«. Kritiško javnost je predvsem navdušila oktetova sinteza spektralne harmonije in improvizacije.

Oktet Steva Lehmana odlikuje zvezdniška zasedba izvajalcev/improvizatorjev, absolutnih mojstrov glasbila.

»Ena od ključnih oseb, ki so zaznamovale jazz zgodnjega 21. stoletja.« (The Guardian)

»Saksofonist prefinjenega bleska.« (New York Times)

»Glasba pristno vizionarnega pomena, ki v svetu jazza odpira novo okno.« (Penguin Guide to Jazz)

10. feb

AMPARO SÁNCHEZ

Amparo Sánchez, vodilni glas, kitara; Willy Fuego, kitara, spremljevalni glas; Jorge Mestres, bas, spremljevalni glas; Ricard Parera, bobni, spremljevalni glas; Jose Alberto Varona, trobenta

Sijajna španska pevka (včasih poznana kot prva dama benda Amparanoia), velja za eno vodilnih imen mednarodnega mestizo rocka, zvrsti, ki jo je populariziral Manu Chao, Amaparin prijatelj in občasni sodelavec. Sanchezova se na samostojnih albumih odkrito spogleduje z glasbo ameriških puščav, mehiških mariachijev in kubanskega sona. Oktobra 2014 je izdala svoj tretji samostojni album Espiritu Del Sol (World Village), pri katerem je ponovno sodelovala s članoma benda Calexico Joeyjem Burnsom in Johnom Convertinom pa tudi z drugimi glasbeniki v Tucsonu v Arizoni. Tokratna pot jo je vodila še v Mehiko, Argentino in domačo Barcelono. Prvič v Sloveniji!

»Njena največja odlika je združevanje latinskoameriškega političnega angažmaja in duhovnosti Matere Zemlje v besedilih z otožno skepso in duhom potujočega Španca v glasbi. Spoj je nadvse zapeljiv.« (Songlines)

17. feb

HALKA

Božo Vrečo, glas; Dino Šukalo, kitara; Edvin Hadžić, bas; Adis Sirbubalo, harmonika, klavir; Anes Beglerbegović, tolkala

Ansambel Halka je nastal aprila 2013 z željo glasbenikov z različnih koncev BiH, da bi posneli in izvajali glasbo, ki bo ostala zvesta tradiciji sevdaha in hkrati dar njegovim velikanom, kot so Joze Penave, Rade Jovanovića, Zekerijaha Đezića, Emine Zečaj, Nade Mamule, Zaima Imamovića, Omera Pobrića pa tudi številni drugi, katerih imena so se izgubila v času in brez katerih Halka ne bi mogla nastati. Skupina deluje pod okriljem Gramofona, založbe sarajevskega jazz festivala pod vodstvom Edina Zubčevića. Halka je jeseni 2014 posnela gradivo za nov album, ki ga bodo za to priložnost premierno predstavili v Sloveniji.

»Ansambel Halka in pevec Božo Vrećo osupljajo ljubitelje sevdalink. Nastop v sarajevskem BKC napoveduje velik uspeh.« (WDR, Nemčija)

»Neresnični Božo Vrećo in ansambel Halka sta očarala občinstvo.« (www.radiosarajevo.ba)

24. feb

ZVONČKI IN TROBENTICE

Mini festival slovenske jazzovske ustvarjalnosti

Novi festival ponuja dodatno možnost izražanja in uveljavljanja mlajših generacij jazzovskih glasbenikov v Sloveniji s predstavitvami novim projektom ter izdaj v lokalnem ali mednarodnem kontekstu.

SAMO ŠALAMON SLO BASSLESS TRIO

Samo Šalamon, kitara, efekti; Igor Matkovič, trobenta, efekti; Bojan Krhlanko, bobni, efekti

Trio treh vrhunskih slovenskih glasbenikov mlajše generacije bo predstavil nove in stare kompozicije Sama Šalamona, napisane za zasedbo brez basa, v kateri je Šalamon v preteklosti že gostil svetovno priznana imena jazza, kot so Tim Berne, Paul McCandless, Dominique Pifarely, Tom Rainey, Achille Succi, Zlatko Kaučič in drugi. Gre za zmes komponirane in improvizirane glasbe.

»Avanturistični kitarist, ki ves čas išče nove načine izražanja prek svojega inštrumenta v novih kontekstih, ki širijo njegov zvok in kompozicije.« (Jakob Baekgaard, AllAboutJazz 2014)


TROJNIK

Cene Resnik, saksofon; Tomaž Grom, bas; Vid Drašler, bobni

Trojnik sestavljajo že uveljavljeni glasbeniki na domači jazzovski oziroma impro sceni, ki živi tako v izdanih albumih kot številnih nastopih na festivalih ali manjših koncertnih prizoriščih.

»Če se zdi, da je za Trojnikove neologizme najbližja označba (post) free-jazz, je to tudi zato, ker so morebiti izumili nov žanr… Drašler, Grom in Resnik pred poslušalce ljubeče razprostrejo drobovje svojih glasbil ter se igrajo mimikrijo že znanih ali šele tedaj vzniklih živih in neživih danosti.

Tako priigrana snov je nenavadno koherentna, med sprotnim komponiranjem in zvočnim slikanjem zastavljena vprašanja pa glasbeniki razrešujejo z nepričakovanimi odvodi v nepričakovanem času.« Ivo Podržaj (v spremni besedi Trojnikovega prvenca)

VELKRO

Boštjan Simon, tenorski saksofon; Stephan Meidell, kitara, bas, elektronika; Luis Candeias, bobni

Mednarodni bend Velkro predstavlja svojo mežanrsko glasbo v novem simbiotičnem projektu "Don't Wait for the Revolution". Tu so elementi roka in elektronske glasbe prav tako pomembni, kot elementi kreativnega jazza in proste improvizacije. Ambientalne situacije se križajo z repetitivnimi rifi, abstraktnimi teksturnimi pasažami in razpuščenimi solističnimi poleti. Iščejo povezave v nezdružljivem in kotradiktornem, pri čemer je rezultat lahko ritmičen, hrupen, poetičen ali sanjav.

»Vse skupaj je zvenelo precej razburljivo in vsesplošno navdušenje je bilo nagrajeno s kar dvema dodatkoma in apokaliptičnim koncem." (Peter Cimprič, RŠ)

3. mar

MARKO BRECELJ
Marko Brecelj koncert v okviru Cankarjevih torkov napoveduje z besedami:

»Multimedijski, performirani nastop priletnega parazita Marka Breclja je dobil naslov po svežih založniških projektih Društva prijateljev zmernega napredka; tedaj se bo mogoče prvič dotakniti ponatisnjenih plastičnih plošč Cocktail in minimalistično ekraniziranih audio posnetkov Samospevi. Tri krat enaindvajsetletnik vabi spoštovalstvo na video snemano agitacijsko multimedijsko kulturno druženje. Izkazati se hoče z odlično kantavtorsko formo, s svežimi mehkoterorističnimi posnetki in domislicami, z zanimivimi in prodornimi gostujočimi umetniki ter seveda spet še zmeraj z vinom Puhovih iz Istre pod Slovenci. Zanj bo ta nastop osebni in društveni praznik. Osebni zato, ker letos mineva 40 let od neuspešnega nastopa Dua tria Buldožer na Opatijskem festivalu s pesmijo Rastemo in se bo jeseni neizogibno srečal z možnostjo upokojitve. Kulturno društvo, ki mu predseduje petindvajseto leto, pa letos »praznuje« izgon iz koprskega Mladinskega, kulturnega, socialnega, multimedijskega, medgeneracijskega in muzejskega centra (MKSMC). Izganja seveda znameniti izvoljenec množic, pilot demokracije in kandidat za kriminalca, Boris Popovič.

Na dogodku bo gostoval vztrajno in temeljito spregledovani trio Tretji tir in klaviaturistični zagnanec Miran Tomažič, mladi slikar Vasko Vidmar iz Portoroža pa bo pripravil vpogled v likovno ustvarjalnost svojih nadarjenih vrstnikov in vrstnic.«

10. mar

AMERICAN SONGBIRDS

1. Ashia and the Bison Rouge (Portland, Oregon), violončelo, glas & Olga Kwiatek, violina

2. Rachelle Garniez (New York), glas, harmonika, klavir, klaviola & Dave Hofstra, kontrabas

3. Kyrie Kristmanson (Ottawa, Kanada), glas, kitara

4. Daisy Chapman, klavir, glas & Sue Lord, violina, glas

17. mar

BALLISTER + VLADIMIR KOSTADINOVIĆ 4TET

Prvi del: Ballister

Dave Rempis, saksofon; Fred Lonberg-Holm, violončelo; Paal Nilssen-Love, bobni

VLADIMIR KOSTADINOVIĆ 4tet

Vladimir Kostadinović, bobni: Tivon Pennicott, saksofon; Joe Sanders, bas; Marko Črnčec, klavir

24. mar

GABY MORENO

Gaby Moreno, glas, kitara; Arthur Braitsch, kitare; Leslie Lowe, bas; Sebastian Ayman, bobni, tolkala

31. mar

1, 2, 3, 4 feat KAJA DRAKSLER, SUSANA SANTOS SILVA & DE BEREN GIEREN

Prvi del: Kaja Draksler solo + Kaja Draksler / Susana Santos Silva Duo

Kaja Draksler, klavir + Kaja Draksler, klavir; Susana Santos Silva, trobenta

Drugi del: De Beren Gieren + De Beren Gieren & Susana Santos Silva

Fulco Ottervanger, klavir; Lieven van Pee, kontrabas; Simon Segers, bobni; Susana Santos Silva, trobenta

Medijska pokrovitelja Mladina, Radio Študent

* Cene s popustom za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD in se ne seštevajo.

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)

T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnictudi pri pooblaščenih prodajalcih (Petrol, Kompas, Alpetour, M holidays, Last Minute Center idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletu www.cd-cc.si.

________________________________________________________________


Informacije: Darinka Hvalec
T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

_________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred koncertom.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred koncertom.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Razstava: Heksnšus

Razstava novega vala avtorjev vidnih sporočil:

Ana Baraga, Jure Kožuh, Luka Seme, Tanja Semion, Anja Šlibar in Aljaž Vindiš

Lokacija: Prvo preddverje Cankarjevega doma.

Termin: 9. februar. – 8. marec. 2015

Otvoritev razstave: ponedeljek, 9. februarja 2015, ob 20. uri

Projekt smo pripravili v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Vodja razstavnega projekta in oblikovalec grafične podobe :

prof. Radovan Jenko (040 171 810)

Postavitev razstave: Tanja Semion

Besedilo ob razstavi: Vesna Teržan (041 335 621)

Kratko o projektu:

Novi val avtorjev vidnih sporočil: Ana Baraga, Jure Kožuh, Luka Seme, Tanja Semion, Anja Šlibar in Aljaž Vindiš. Generacija, izšolana na oddelku vizualnih komunikacij Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, je zelo zgodaj opozorila nase z odličnimi deli; nekatera so prejela najvišja priznanja in nagrade pri nas in v tujini.
Ločuje jih osebni pristop, združujeta pa navdušenje in strast do ilustracij, tipografije in oblikovanja vidnih sporočil nasploh, nemalokrat posegajo tudi zunaj svojih področij.

Na razstavi bodo na ogled časopisne, knjižne, spletne in osebne ilustracije, informacijska grafika, knjige, knjižni ovitki, celostne grafične podobe, »različni izdelki«, nastali pri raziskovanju celovitega pristopa k razvoju medijev in založništva, oblikovanje črkovnih vrst, piktogrami, znaki, mobilne aplikacije, embalaža in še kaj.

Besedilo za razstavno publikacijo z naslovomŠESTERICA je prispevala Vesna Teržan:

Šesterica (Ana Baraga, Jure Kožuh, Luka Seme, Tanja Semion, Anja Šlibar in Aljaž Vindiš) je dobro seznanjena z močjo učinka vizualnih komunikacij (vidnih sporočil), saj je za njo učni proces na Oddelku za oblikovanje ALUO. Že med študijem so stopili v areno praktičnih bitk z naročniki in publiko. Zdi se, da so mladi ustvarjalci kljub veliki konkurenci in povečini prekarnemu delu našli svoje mesto v vizualnih komunikacijah. Presenečajo z zrelostjo del, vsak se po svoje loteva stvari, vsak ima svoje področje dejavnosti in svoj ustvarjalni domet.

Družijo jih izvrstne lastnosti – sposobnost variacij pri obravnavi tematike, pa tudi risarska slogovna pestrost in konceptualna širina pri snovanju in izvedbi oblikovalskih nalog. Eden izmed takšnih mojstrov je Luka Seme, ki spretno menjava risarske sloge. Naravo in način risbe izbere glede na medij in na podlagi tega zasnuje ilustratorski izdelek. V skladu s to maksimo oblikuje tudi knjige. Med njegovimi stvaritvami izstopa knjiga Mateta Dolenca Mali princ z otoka, ki je duhovita interpretacija vsebine z asketsko, rudimentarno ilustracijo. V knjigi Superhero Alphabet pa je za izhodišče izbral kostume stripovskih in filmskih junakov; junake svoje mladosti obravnava z ironično distanco, tako je od njih ostalo le oblačilo na vrvi za perilo. Nekatere Lukove ilustracije najdemo, podobno kot ilustracije njegovih kolegov in kolegic, v Dnevnikovi prilogi Objektiv.

Dela šesterice so vidna tudi na spletnih portalih AirBeletrina in Radio Študent, so člani ilustratorske ekipe študentskega časopisa Tribuna,tudi Študentske založbe, sodelujejo v oblikovalski ekipi klubov Bi-ko-fe in K4, z Mladinsko knjigo ... Tako vsestranska in že večkrat nagrajena ustvarjalka je Ana Baraga. Njen ilustratorski in oblikovalski potencial je širok, paleta se razpira od najosnovnejše elementarne risbe, prek romantično sladke, drugič spet realistične pa vse do slikarsko ekspresivne podobe. Ustvarja za različne naročnike, tako kot večina kolegov, a med najzanimivejšimi in očarljivimi so njeni osebni projekti – Besedarije in Postajam žival (totemska noša), izrazno močan in celosten umetniški projekt, ki je bil prvič predstavljen v Mariboru v galeriji Centralna postaja. Izstopata tudi postavitev in CGP razstave, posvečene Almi Karlin, v Pokrajinskem muzeju v Celju. Kot pravi, sta ilustracija in knjiga njena strast.

V družbi šestih je najbližji prejšnjim generacijam grafičnih oblikovalcev, tistih, ki so vzpostavljali red v neredu slovenske krajine vizualnih komunikacij, Jure Kožuh. Ima zelo široko delovno področje in širok nabor naročnikov. Z oblikovanjem črkovnih vrst je bil uspešen in je prejel že nekaj strokovnih nagrad in pohval, predvsem za družino črk Stat Pro, namenjeno informacijskemu oblikovanju. V njegovem fokusu sta raziskovanje in razvoj informacijskega, pa tudi interaktivnega oblikovanja. Aplikacijo za pametni telefon in upravljalnik za nadzor peči (celotni sistemi digitalnega nadzora) je razvil skupaj s sodelavcem Mitjem Mavsarjem.

Svetovni splet je zagotovo prvi medij najmlajše generacije ustvarjalcev. Sooblikujejo tudi marsikatero spletno platformo ali pa jih uporabijo za prodor v svet in predstavitev svojega dela. Anja Šlibar je med tistimi, katerih dela zbujajo (na spletu in v tiskani obliki) zanimanje v Avstraliji, Španiji, Nemčiji, ZDA in Aziji. Osredotočila se je na ilustracijo z izrazito osebnim slogom s skrivnostnim, iskrivim, a zapletenim sporočilom. Anjine ilustracije nosijo svoje zgodbe in hkrati potencial, da v širšem sobesedilu najdejo sprejemnika – gledalca/ko. Morda je prav zaradi tega dobila naročila in ponudbe iz velike dežele (ZDA), kjer lahko tako specializirani izdelki dobijo mesto v kulturni sferi ali najdejo tržno nišo.

Mediji so po svoje “gospodarji” javnega življenja in iz družbe črpajo vedno več ustvarjalne energije, vračajo pa ji zmeraj manj. Aljaž Vindiš vse odločneje prestopa iz oblikovalske sfere v novinarsko in računalniško. V slovenski medijski prostor je uvedel novost, rubriko Objektivno, ki bralstvo Dnevnikove priloge seznanja, kot pravi sam, “s podatkovnim in grafičnim novinarstvom”. Za delo pri časopisu je skupaj z razširjeno oblikovalsko ekipo prejel visoko mednarodno priznanje malofiej. Med njegovimi projekti, ki so zbudili največ zanimanja, sta prenova spletnega zbornika AirBeletrina in črkovna vrsta Tribuna(l), izdana pri založbi Typoteque in ustvarjena za študentski časopis Tribuna, kjer je bil nekaj let likovni urednik.

Ilustracija in animirani film sta že desetletja dobra in dopolnjujoča se sopotnika. Tanja Semion je našla v animaciji svoj medij, poleg časopisne in revijalne ilustracije jo šteje med svoje temeljne dejavnosti. Risbo in koncept vsakič znova združi z novim nosilcem informacije – najsi bo to splet, tisk ali animirani film. Naslovnice za Dnevnikov Objektiv (npr. Tihi in prezrti) ali za revijo Joker kažejo njeno risarsko spretnost in duhovit večplastni konceptualni pristop. Eksperimentalna slikanica Cesarjeva nova oblačila – kot knjiga na obešalnikih – še posebej izstopa po odličnosti temeljne zamisli. Tanja tudi v animaciji preizkuša raznolikost postopkov in izrazov.

In heksnšus? Tokrat ne gre za nenadne bolečine v vratnih ali ramenskih mišicah, ampak za tisti čarovničin strel, ki je spodbudil uspešen razvoj vseh osebnostnih danosti, nadarjenosti in enkratnosti, pa tudi uresničevanje ciljev in želja šestih mladih ustvarjalcev – šesterice.

Kratki življenjepisi avtorjev

Aljaž Vindiš

✪ Rojen 1987 v Mariboru, diplomiral (2012) na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

✪ Nagrade in priznanja – malofiej 22 (2014), Brumnovi nagradi (2013) v dveh kategorijah: za knjige in knjižne zbirke ter skupinska za časopise – posebna omemba za Dnevnikovo prilogo Objektiv, študentska Prešernova nagrada (2013), posebna omemba ZGRAF (2012), zlato gnezdo (2012), Brumnove nagrade (2011), velika nagrada za časopis Tribuna ter nagradi v kategorijah za časopise in revije ter črkovne vrste (Tribunal), priznanje ALUO za odlične študijske dosežke (2010).

✪ Delovna področja – vizualne komunikacije, tipografija, podatkovno in grafično novinarstvo, informacijsko in storitveno oblikovanje, likovni urednik študentskega časopisa Tribuna, sodelavec AirBeletrina, soustanovitelj sekcije Objektivno na zadnji strani Dnevnikove priloge Objektiv, somentor mednarodne tipografske delavnice tipoRenesansa, član uredništva D_magazin, član ATypI (Mednarodno združenje tipografov), mentor in predavatelj, samozaposlen v kulturi in zunanji sodelavec časopisa Dnevnik.

✪ Moto: Vsebina je forma in forma vsebina. / Content is form and form is content.

http://vindis.info/

https://twitter.com/aljazvindi

Jure Kožuh

✪ Rojen 1984 v Ljubljani, diplomiral (2013) na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

✪ Nagrade in priznanja – študentska Prešernova nagrada (2014), Brumnova nagrada (2013) – črkovne vrste in Brumnovo priznanje (2013) – celostne grafične podobe, Brumnova nagrada (2011) – katalogi in monografije in tri Brumnova priznanja (2011) – celostne grafične podobe, Brumnovo priznanje (2009) – celostne grafične podobe, priznanje ALUO za odlične študijske dosežke (2008/09).

✪ Delovna področja – vizualne komunikacije, tipografija, interakcijsko oblikovanje, informacijsko oblikovanje, član nadzornega sveta Fundacije Brumen, mentor in predavatelj, ustanovitelj in kreativni direktor oblikovalskega studia Grafikarna, art direktor oblikovalskega studia arnoldvuga+.

✪ Moto: Funkcija in uporabnik … Pozabi na »jaz«! / Function and user … Forget about "I”!

jure@kozuh.org

www.kozuh.org

Tanja Semion

✪ Rojena 1987 v Ljubljani, diplomirala (2013) na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, leta 2009 štipendija Erasmus na Danskem, Designskolen Kolding, 2002–11 Zoisova štipendija.

✪ Nagrade in priznanja – nominacija za mednarodno nagrado Artbooks Wanted International Award (2014) v kategoriji eksperimentalne knjige, Brumnova nagrada (2013) uvrstitev v ožji izbor v kategoriji celostne podobe podjetij ali tržnih znamk (soavtor Marin Šantić), Brumnova nagrada (2011) v kategoriji katalogi in monografije (soavtorja Radovan Jenko, Jure Kožuh), Animateka – 7. mednarodni festival animiranega filma (2010) – sodelovanje (soavtorji Mai Bjerre, Rebecca Ingham, Martin Rude, Nina Wasland, Uroš Žuraj).

✪ Delovna področja – ilustracija, animirani film, vizualne komunikacije, samozaposlena v kulturi, leta 2014 izvoljena v naziv asistent na ALUO.

✪ moto: Vsak prazen list papirja je poln zgodb. / Every empty sheet of paper is full of stories.

tanja.semion@gmail.com

www.behance.net/tanja_semion; tanja-s.tumblr.com; Vine: @tanja semion

Ana Baraga

✪ Rojena 1988 v Ljubljani, diplomirala (2014) na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

✪ Nagrade in priznanja – Brumnovo priznanje odličnosti (2013) v kategoriji knjiga, pohvala 10. slovenske ilustracije (2012) za Besedarije, oblikovalski presežek četrtletja DOS (2011), Brumnovi priznanji (2011) v kategoriji katalogi in kategoriji informacijska grafika (ekipno študentski časopis Tribuna), častna diploma ZGRAF 11 (ekipno študentski časopis Tribuna), priznanje ALUO za odlične študijske dosežke (2010).

✪Delovna področja – knjižna ilustracija, časopisna ilustracija, ilustracija za odrasle, ilustracija za otroke, knjižno oblikovanje, vizualne komunikacije, samozaposlena v kulturi.

✪Moto: Kako naj zavrnem barve in bitja, ki me vabijo, kadar zaprem oči, da naj jih skozi srce v roko, ki riše, spravim na papir?

Who am I to decline all the colours and all the creatures wishes to be drawn if they come to me as I close my eyes ?

www.anabaraga.si

✪ sociopatka@yahoo.com

Luka Seme

✪ Rojen 1987 v Ljubljani, 2006 vpisal študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, absolvent.

✪ Nagrade in priznanja – 11. slovenski bienale ilustracije (2014) skupinska nagrada.

Delovna področja – knjižna in časopisna ilustracija, vizualne komunikacije, zaposlen v založbi Didakta od leta 2011, sodelovanje pri časopisu Tribuna in Dnevnikovi prilogi Objektiv, sodelovanje pri projektu Slovenski klasiki v stripu (2009).

Moto: S sliko povem več kot z besedo.

I prefer communicating through images rather than words.

lukaseme@gmail.com

www.lukaseme.tumblr.com

Anja Šlibar

✪ Rojena 1987 v Kranju, diplomirala (2014) na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, leta 2010 izmenjava Erasmus na Finskem, Akademija za likovno umetnost v Helsinkih.

✪ Delovna področja – ilustracija, vizualne komunikacije, sodelovanje z oblikovalskim studiem No Picnic (2008–10) Stockholm; grafično oblikovanje v oglaševalski agenciji Formitas BBDO (2010–13) Ljubljana; od 2013 samostojna pot in redno sodelovanje s podjetjem Verameat, New York.

✪ Moto: Zagovarjam enostavnost. Naveličana sem odvečnih barv, odvečnih linij in materialov ter težkih konceptov. To prenašam tudi skozi svoje delo. Je točno to, kar je.

I stand for simplicity. I'm tired of the unnecessary, the colours, lines, materials and hardcore concepts. My work is about avoiding these and it is exactly what it appears to be.

www.anjaslibar.com

✪ Facebook: Anja Slibar / Instagram: Lucky_Girl_Motel

Razstavni program CD.

20. 1. 2015

Razstava: Vito Oražem, Lela B. Njatin:

SIGNATURE - Kompoziti fotografij in besedil

Lokacija: Mala galerija Cankarjevega doma

Termin: 28. januar - 1. marec 2015

Otvoritev: sreda, 28. januarja 2015, ob 20. uri

Kontaktni telefoni:

Vito Oražem: 00 49 175 5824333

Lela B. Njatin: 041 795 599

Kratko o projektu

Oražem in Njatin spajata fotografijo in besedilo v nerazdružljivo celoto. Njuni kompoziti predstavljajo kognitivno utemeljenost umetnosti nasploh. Opozarjajo na pomensko nedorečene dele – signature, ki nas v umetniških stvaritvah vodijo k smislu. V kompozitu se sestavijo v polje, ki smisel razvije kot mrežo. Fotografija in literatura pri tem obdržita samostojnost, vizualna funkcija obojega pa se krepi.

Vito Oražem (r. 1959 v Ljubljani, živi v Essnu) ustvarja fotografije, eksperimentalne filme, kserografijo in holografijo, ki jo je v Sloveniji med drugim predstavil v Galeriji GT in Moderni galeriji v Ljubljani.

Lela B. Njatin (r. 1963 v Ljubljani, kjer živi) je pisateljica in vizualna ustvarjalka, ki med drugim raziskuje razmerja med likovno in literarno umetnostjo, kar je nazadnje predstavila v Galeriji Vžigalica Muzeja in galerij mesta Ljubljana.

Za razstavno publikacijo sta avtorja zapisala naslednje:

Neposrednost je najbolj specifična lastnost fotografije. Slika nas hočeš nočeš zadane. Recepcija fotografije je del človeške kulture in globalne komunikacije. Že Susan Sontag je pred več kot tridesetimi leti zapisala, da je fotografija postala nekaj tako samoumevnega kot seks in ples. Njena misel je sedaj še veliko bolj aktualna, ko je vsak digitalni aparat obenem tudi kamera in ko je fotografiranje nadomestilo zapisovanje. Oglasa v reviji ne prepišemo ali ga ne strgamo iz nje, ampak ga preprosto fotografiramo.

Kaj pa se zgodi s fotografijami, pri katerih se nam zdi, da bi nam hotele nekaj povedati, ampak tako, da nam sporočila ne uspe mahoma prepoznati. Ko vemo, da je nekaj narekovalo sliko, vendar to v sliki ni uvidno; ko neposrednost fotografskega akta ni obenem direktnost smisla. Fotografija nas zaustavi. Ne ogovori nas, ampak jo mi nagovarjamo. Seveda ne z besedo, ampak s pogledom. V fotografiji iščemo razpoke na vizualni površini, ki bi nas pripeljale k smislu, k njeni zgodbi. Poskušamo si pomagati z besedo, najsi bodo to inskripcije v fotografiji sami ali pa podnapisi in teksti v njeni neposredni bližini.

Tudi v projektu Signature se s fotografijami, ki jih je posnel Vito Oražem na svojih potovanjih, dogaja nekaj podobnega. So rezultat zahteve po vizualni produkciji, ne da bi bile povsem osmišljene. Lela B. Njatin z verbalno popolnitvijo razpok v pogledu gradi uvid v fotografije. Te slike ne narekujejo opisa okoliščin, v katerih so nastale. Gledalec, ki je zdaj tudi bralec, upa na pomoč besed, kakor je je vajen. Pomagala naj bi mu dopolniti fotografijo v smeri naracije.

Vendar se uvid zgodi na način dvojne slike – prvo tvori fotografija, drugo besede. V obojem ostajajo nedorečenosti. Avtorja to vez med sliko in besedo imenujeta kompozit. Čeprav je v kompozitu zdaj verbalno, se ustvarjeno ne premakne iz polja vizualnega. Pridobi le večdimenzionalnost znotraj njega. Intriga je, da premišljeno vemo, da so slepe pege na istem mestu v fotografiji in v besedilu – pa vendar ne gre za iste.

Avtorja tako predstavljata kognitivno utemeljenost fotografije in vizualne umetnosti nasploh. Kljub verbalni dopolnitvi pogleda vsaka fotografija ostane avtonomno telo. Kajti naslov Signature sledi miselnemu sklopu medijskega teoretika Rainerja Weißenborna, ki v fotografski signaturi vidi nekaj neposredno fotografskega, nekaj, kar se izmuzne popolnemu ubesedenju slike. Velja pa tudi nasprotno: avtonomijo ohrani tudi literatura. Prav zato fotografije in besedila na tej razstavi tvorijo kompozite in ne triptihov ali poliptihov.

Življenjepisa:

Vito Oražem (* 1959) se od sredine sedemdesetih let ukvarja s fotografijo, vmes tudi s poštno umetnostjo, eksperimentalnim filmom, kserografijo in holografijo; od 1988 pa do konca devetdesetih let je ustvarjal multimedijske svetlobne instalacije s hologrami, videom in računalniškimi animacijami. Od 1980 piše strokovne članke in eseje o medijih in vizualni kulturi. Njegova prva samostojna fotografska razstava je bila 1977 v Likovnem salonu Kočevje, pozneje se je udeležil festivalov in razstav v Baslu, Berlinu, Dortmundu, Essnu, Hannovru, Jeni, Karlsruheju, Kasslu, Ljubljani, Melbournu, Montréalu, Osnabrücku, Perugii, Ribnici, Vroclavu in Zagrebu. Živi v Essnu.

Lela B. Njatin (* 1963) je bila od 1975 do 1985 članica umetniških skupin Westeast, Maj 75 in Signalizam ter je ustvarjala konkretno in vizualno poezijo. Pozneje je v polju vizualnega povezovala literarno in likovno umetnost na način besednih vizualizacij (I want to use time as matter, v A. Gormley, Phaidon Press, London 1995/2000) in vizualizacij besedil (Nisem hotel vedeti, a izvedel sem, Muzeum, Ljubljana 2005). Od 2010 ustvarja interdisciplinarne projekte, instalacije, performanse in likovna dela. Njena prva samostojna razstava Nisem hotel videti, a uvidel sem je bila 2013 v Galeriji Vžigalica/MGML, Ljubljana. Živi v Ljubljani.

Razstavni program CD.

19. 1. 2015

Ciklus predavanj Društva za primerjalno religiologijo

Sezona 2014/15

TRPLJENJE

Ciklus je posvečen tematiziranju trpljenja v okviru religijske in filozofske misli. Dotaknili se bomo nekaterih filozofskih in antropoloških vidikov trpljenja in bližine smrti, teoloških in religijskih vidikov trpljenja in umiranja, med temami predavanj pa bodo tudi vidiki trpljenja in umiranja skozi pogled zdravstvene oziroma paliativne nege ter vprašanja trpljenja ali umiranja naravnega ali okoljskega sveta. Predavanja se bodo dotaknila tudi nekaterih političnih vidikov povezave etike, politike in trpljenja posameznikov v sodobnem globaliziranem svetu.

Sodelujejo ugledni slovenski univerzitetni profesorji in predavatelji.

http://www.cd-cc.si/sl/cikli/trpljenje-4384/

Četrtek, 22. januarja, ob 19. uri

Dr. Igor Škamperle

Bližina smrti

Trpljenje človeka, ki je v svoji zgoščeni obliki edinstveno oziroma zelo posebno, je misel na smrt in doživljanje njene bližine. Strah, ki ga spremlja ta bližina, je posebne vrste. Trpljenje in tesnoba, ki ga spremljata, pa se prepletata z zelo posebno ali kar edinstveno zavestjo o živem bitju in obstoju. Strah in trpljenje ob bližini smrti se zdita temeljna izkušnja človeka, ki se razpira v obe razprti in nikoli dokončno opredeljeni razsežnosti: smrt kot popolno izničenje, na drugi strani zavest in slutnja o trajnem obstoju in prehodnem bivanju.

Sreda, 18. februarja, ob 19. uri

Dr. Tomaž Grušovnik

Umiranje narave

Na predavanju nas Tomaž Grušovnik z Univerze na Primorskem sooči s težavo mišljenja o odmiranju naravnega sveta. Po analogiji z mislimi, izpostavljenimi v knjigi Elizabeth Costello nobelovega nagrajenca za književnost Johna Maxwella Coetzeeja, ki se dotikajo težave mišljenja masovnih pobojev živali v prehranski industriji, skuša predavatelj s pomočjo avtorjev, kot so Cora Diamond, Stanley Cavell in John McDowell, prikazati, da se tudi v naravnem svetu srečujemo s tem, kar navedeni avtorji imenujejo »težava stvarnosti«. Gre, skratka, za vprašanje, kako misliti lastno zaprepadenost, celo ogorčenost, ob tem, kar se zaradi človekovega posredovanja godi z naravnim svetom, medtem ko ta ista težava drugih ljudi ne le ne moti (ali, kot pravi Cavell, »jim ne uspe niti dvigniti obrvi«), temveč jim celo daje razloge za ponos in hvalo nad lastnimi dosežki.

Sreda, 11. marca, ob 19. uri

Dr. Edvard Kovač

Možnost in nemožnost smrti

Človeka postane ob umiranju drugega strah za njegovo lastno življenje. Tako je prav občutje smrti tudi naraven okvir, v katerem doživljamo absolutno. V tem smislu lahko napišemo s Heideggerjem, da je smrt možnost nemožnega. Toda ob ljubljeni osebi se zoperstavimo smrti, saj se nam zdi, da nam draga oseba ne sme umreti, zato smrt postane nemožnost mogočega. Ali bomo lahko kdaj združili ta vidika smrti ali pa se bomo v življenju predajali kdaj temu in kdaj drugemu občutju?

Četrtek, 16. aprila, ob 19. uri

Dr. Anton Mlinar

Patične kategorije: od trpljenja do trpečega človeka

Izhodišče prispevka je manj znano delo Pathosophie Viktorja von Weizsäckerja (+1957), nemškega zdravnika in filozofa. Delo je nekakšna njegova oporoka in povzetek psihosomatike, kot jo je ta avtor prinesel iz Anglije v Nemčijo v začetku 20. stoletja in ji dal pečat s svojim osebnim delom. Kljub časovni oddaljenosti so nekateri pogledi t. i. filozofije trpljenja ali bolje »dotikanja trpečega človeka« povsem sodobni. Patične kategorije so namreč znamenja, ki jih človek posreduje poslušalcu z govorico, verbalno ali neverbalno, predvsem z rabo modalnih glagolov. Človek, ki se dotika trpljenja, še raje pa rečemo, da se ga dotika trpljenje, kaže, da so vsi človekovi stiki resnični, kolikor jih zaznamuje specifična nemoč modalnih glagolov, izgovorjenih ali le izraženih s kretnjami. Odnos ni funkcionalen, ker ni nobenega načrta in je izid neznan. Odnos je marveč kompleksen, kolikor se oblike odnosa in partnerji v njem (jaz, ti, on) ne morejo zanašati na moč obvladovanja.

Torek, 26. maja, ob 19. uri

Dr. Lenart Škof

Etika, trpljenje, smrt: refleksije ob Antigoni

Na predavanju bo Lenart Škof predstavil svoj pogled na znamenito Sofoklovo dramo Antigona. Ob kritičnem vpogledu v nekatere interpretacije (Hegel, Lacan, Butler, Žižek) bo razvil svojo etično misel ob Antigoninem trpljenju, njeni veri in etičnem potencialu njenega dejanja. Ob tem bo svojo misel navezal na nekatera ključna sodobna vprašanja politične misli in skupnosti, v kateri živimo – tj. vprašanja neizmernega trpljenja beguncev in migrantov (Lampedusa), žensk in otrok po svetu, kjer se z veljavnimi »zakoni« in »normami« še vedno ne zmoremo dovolj približati in ozavestiti za temeljne etične kategorije drugega človeka v stiski.

Sreda, 3. junija, ob 19. uri

Dr. Klelija Štrancar

Eksistencialna vprašanja med trpljenjem in paliativno nego: pristop iz Heideggerjeve filozofije

Znotraj paliativne oskrbe obstaja tudi razsežnost duhovnega spremljanja oz. duhovne oskrbe (spiritual care). Za to področje velja v svetu, še bolj pa v Sloveniji, da še išče svoj prostor v zdravstveni oskrbi. Ker je duhovno spremljanje v okviru paliativne oskrbe pogosto vezano na določen verski kontekst, se pojavlja potreba, da je duhovna oskrba zastavljena širše ter da vključuje takšen pristop k bolniku in njegovim svojcem, ki zmore v svoji splošnosti vsakogar nagovoriti glede temeljnih eksistencialnih vprašanj. Prav pri hudo bolnih in umirajočih ter njihovih svojcih se takšna vprašanja, ki zadevajo celoto naše eksistence, pojavijo v vsej svoji ostrini. Duhovna oskrba je zato tisti nepogrešljivi sestavni del paliativne oskrbe, ki naj bi namesto potlačitve teh vprašanj omogočala razmislek o njih in pri tem podpirala.

Vsi večeri so v dvorani M3,4.

Cena posameznega večera: 3 EUR

Dodatne informacije: T (01) 2417 146 E janina.pintar@cd-cc.si

cikel v Cankarjevem domu

Ob četrtkih:

22. januarja

19. februarja

19. marca

16. aprila

17. septembra

15. oktobra

19. novembra

17. decembra (izjemoma v Linhartovi dvorani)

ob 19. uri v Klubu CD

Ustvarjalni eros, sveži obrazi,

spoznanja za prihodost:

etika, kot jo piše umetnost

in ljubeče odčitava znanost.

Zasnova cikla, povezovanje:

Tadeja Zupan Arsov, Ph RED

O najnovejših odkritjih ter izkušnjah v umetnosti, znanosti, zdravljenju in ustvarjanju

Ideje vsenaokrog nas, hitrost razvoja tehnologije, dostopnost do informacij: to nas mora usmeriti v kultiviranje človekove energije, da bomo opustili napačne vzorce, ki nas poneumljajo, in si prizadevali za razvoj. Razvoj kot srce sožitja, pameti in sinergije,

za pot do znanja, veselja in blagostanja. To nam z zgledi kažejo znanstveniki, umetniki,

inženirji, zdravniki, zdravitelji, upravljavci energije, uporabniki vesolja,

znanilci etične prihodnosti.

1. ŽARENJE

22. 1. 2015

Vida Mokrin Pauer

Veselje do vesolja z nalezljivim smehom Vidke Fahis

Po izkušnji umiranja že 15 let spremlja in širi poljudnoznanstveno podane informacije o kozmologijikvantnosti.

Ob treh univerzitetnih diplomah je postala certificirana mojstrica številnih zdraviteljskih tehnik, s katerimi je sebi in dragim pozdravila marsikaj, česar uradna medicina, ki jo spoštuje kot enakovredno, ni mogla. Iz ene najbolj priznanih erotičnih pesnic se je razvila še v kvantno erotično pesnico, ki razširja »modro ozaveščeno kvantno in hkrati 'uživživaško' in lahkotno mavrično srečno, nasmejano erotiko«. Zdravi s poezijo, njena predavanja o kvantnosti pa unikatno povezujejo, kot pravi, »znanost-umetnost-telesnost-duševnost-duhovnost in še otroški pogled, ki vodi v začudenje in razsvetljevanje«.

V tem duhu se bo nocoj zgodilo tudi rojstvo njene uglasbljene poezije, plod njenega Tria Pauer Arsov iz 20. pesniške zbirke

!!!Poezija = Magija!!! Z nami bo delila skrivnosti, ki poženejo ogenj po žilah in sled do vesolja.

Je Vidka Fahis, ker ljubi poezijo Hafisa (1320–1389), zanjo najbolj kvantnega pesnika, ona pa je ženska kvantna pesnica Fahis. Vidka pa ji je dal ime prijatelj kvantni fizik Andrej Detela.

Glasba www.arsov.net, www.vida-mokrin-pauer.net

2. ŽARENJE

19. 2. 2015

Melita Zupančič in Marko Derganc Ko slišiš, veš: in kam te bo to

odpeljalo?

Kaj povezuje mlado damo, ki je pred leti delala v resni službi – najprej v zaporih na Dobu, nato še leta v upravi zaporov, potem pa zaslišala notranji glas, ki jo je popeljal od Tibeta do čisto nove, navdihovalske poti … in notorično edinstvenega igralca, pisatelja ter ilustratorja, enega in edinega Profesorja, ki je pred kratim dokončal predelavo svoje (in Filipčičeve) legendarne Butnskale v strip? Preteklost, vsaj en del nje. O njej bomo izvedeli kaj več prvič v živo. A samo toliko, da vidimo, kaj vse se je moralo zgoditi, da sta se oba zapletla v najbolj neverjetne zgodbe, ki jima določajo današnji dan in prihodnost. Ki je že prišla! Če smo odprti za presenečenja, nas lahko tale duet odpelje … zelo daleč. Do sebe in naprej.

www.plamensrca.si

3. ŽARENJE

19. 3. 2015

Anita Kejžar Škulj

Zgodi se tvoja svetloba – moč iz Vira

Pred nami je inovatorka, ki začuti, kdaj se bliža prihodnost, in ji poda roko. Tako je na svoji poti, za katero je sprejela, da jo vodi 'od Kneippa do luči', razvila unikatno vibraspajanje, sposobnost, da dela s čistim Virom. V tem živi svoje sanje in odpira oči, srca in um vsem, ki si upajo zbuditi svojo odličnost. Tisti, ki so poskusili, vedo, da po spajanju z Virom kot po energičnem prhanju odteče z nas in iz nas umazanija; stare navade – železne srajce postanejo lahke kot gladka svila, ki

zdrsne s kože; za črvička, ki nas gloda že leta, pa se nenadoma izkaže, da je v resnici gosenica, iz katere se bo zdaj zdaj izvil ... metulj. Le kaj bo Anita 'prebrala' v polju, ki ga bomo položili pred njo?

www.notranjamoc.com, www.matricazivljenja.com

4. ŽARENJE

16. 4. 2015

Matjaž Regovec in Tina Turk Skrivnostna so pota razvojeva

Matjaž Regovec v svojem izobraževalnem in raziskovalnem zavodu (IPAL – Institut za psihološko astrologijo in psihoanalizo Ljubljana, 1993) širi obzorja od svetovalnega in psihoterapevtskega dela z ljudmi do ezoterike in etike, od

astrologije in alkimije do seksualnosti, in to od Ljubljane do Dunaja, Beograda, Budimpešte, Londona in belgijskega

Ghenta. Botri-ce njegovega poglobljenega raziskovanja, tudi v številnih izdanih knjigah, so vedno znova predvsem Sigmund

Freud, Carl Gustav Jung, Liz Greene in Janek Musek.

Tudi Tina Turk raziskuje razsežnosti sveta na križiščih znanosti in duhovnosti, da bi pomagala ljudem, ker je njena osebna izkušnja sčasoma postala uporabno ogrodje in aktivno orodje za podporo pri osebnostni spremembi tistih, ki to želijo zaradi

sebe in iz sebe. Svoje svetovanje, raziskovanje in sodelovanje je poimenovala Tinktura; porodila se ji je iz silno raznolikih, tudi težkih izkušenj, nabranih po vsem svetu. Dela po principih psihološke astrologije, transakcijske analize in osebnega

vpogleda. In ko človek pomisli, da bi 'nekega dne' želel doživeti kaj pronicljivih veščin, ki jih znata upravljati Matjaž Regovec in Tina Turk, nas zapis na njeni spletni strani spomni: 'Nekega dne' je danes.

www.ipal.si in www.tinktura.si

5. ŽARENJE

17. 9. 2015

Dr. Aleksander Šinigoj

Hipnotično doživetje dobro odmerjenih besed

Na predavanjih govori dve, tri, pet ur, še pa še, in še bi ga poslušali. Publiko pripravi do solz in ... sprememb. Vse po vrsti

kar tika. Doktoriral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in magistriral tudi na Univerzi Salford v Manchestru. Je

strokovnjak za informacijsko tehnologijo in asistent »enega največjih genijev na svetu za osebnostno spremembo«, soustanovitelja Nevrolingvističnega programiranja (NLP) dr. Richarda Bandlerja. Oče treh otrok, avtor knjižnih uspešnic na

Amazonu (med drugim tudi hecnih knjig brez ene same črke). Ve, da sta za človekovo spremembo in razvoj potrebna močna

želja in jasen cilj. Ve, da lahko med 60.000 mislimi v toku dneva izklopi avtopilota; ve, kaj hoče, in do tja tudi pride. Mu

uspeva? Zelo. Koliko let bo še to delal? Tu si je pa dr. Aleksander Šinigoj zadal čisto poseben izziv.

www.mastermindakademija.si

6. ŽARENJE

15. 10. 2015

Dr. Lucija Mulej Mlakar in Rupert Gole

Misli velike misli, živi velike sanje

Kapital, duhovni in materialni, se najbolje povežeta na praktičnem preskusu podjetnega poslovnega modela. Kljub še

tako smelim idejam pa ne gre vedno gladko, vsaj ne takoj. Doživi pa organsko rast, če so bila semena položena v zemljo v

pravem trenutku. Tako rast razvojnih potencialov opazuje ter s svojim antropološkim opazovanjem tudi spodbuja prof. dr.

Lucija Mulej Mlakar. Ki ugotavlja, da večini ljudi ne uspe kvantni skok zavesti: »Ko je razvidno, da cilj ni v končnih

rezultatih (hoje po vodi), pač pa v izboljšanju kvalitete življenja vseh, stopamo v polje duha, ki ni pragmatično.«

Taka polja že obdelujejo v podeželskem okolju občine Šentrupert, kjer svoje inovacijske poslovne modele uveljavlja

župan in podjetnik, inženir arhitekture in ambasador znanja Rupert Gole. V občini, ki postaja model za druge v smislu

energetske samooskrbe z lesom, dobiva nagrade in postaja utelešenje tega, kar piše antropologinja v svoji najnovejši

knjigi: »Ni več starega trenutka. Odločili ste se, da spoznate ostale svetove. V sebi veste, kateri svet je za vas. Pojdimo

skupaj.«

www.molga.si in www.sentrupert.si

7. ŽARENJE

19. 11. 2015

Dr. Yuri Yatsko in Urška Lan

Dojeti to, o čemer še ne moremo govoriti

Yuri Yatsko je doktor fizike, psiholog in mojster za dvig mentalnih sposobnosti, v Sloveniji že blizu dve desetletji brez

spletne strani in reklam širi svoja odkritja. Po sogovorniku hitro presodi, do kod bo izzval meje slišnega in vidnega

spektra.

Urška Lan pa je po diplomah iz ekonomije in sociologije za trenutek odložila črn pas v karateju in še marsikaj, da že deseto

leto slika v višjih stanjih zavesti. Z močno lastno izkušnjo in s širokim poznavanjem ezoteričnih znanj pomaga vsem,

pripravljenim za pot skozi proces lastne spremembe k napredku izven predstavljivega. Kako bosta v tem prizadevanju

resonirala fizik in kreatorka energijskih portalov? Ko se srečata v prostoru, ki je večji, kot ga opišejo besede?

Dr. Yatsko pravi, da slike Urške Lan nagovarjajo dušo in govorijo iz narave. Tako govorijo fiziki? Naj nam izkušnje

zagonetnega raziskovalca in energijske slikarke dajo krila za razumevanje tega, o čemer sploh ne moremo govoriti.

www.sunofart.net

8. ŽARENJE

17. 12. 2015 (izjemoma v Linhartovi dvorani)

Marjan Ogorevc

Eno je enostavno, vse drugo … je

Bioterapevt, atletski trener, avtor blizu desetih knjig, izdanih doma in v tujini, vrhunska avtoriteta v delu z energijami je

ustanovitelj centra Enost (od 2003) in šole za bioterapevte; raziskuje nove možnosti za učinkovito celostno zdravljenje z

vključevanjem naravnih načinov zdravljenja; pred leti je sodeloval v sekciji, ki si je prizadevala za sprejetje zakona o

zdravilstvu. Znanje trenerja in bioterapevta je združil tudi v vrhunskem športu. Osnovni koncepti njegove zdravilske

metode so: delovanje, odkrivanje vzrokov za težave in prevzemanje odgovornosti.

Marjan Ogorevc je neizprosno iskren vodnik skozi svetove, tiste, ki jih najdemo na globusu Zemlje, in skozi vse druge, ki

so že v nas. Pot z njim je več, kot so nam do zdaj prišepnile najbolj divje sanje. Vabljeni.

kabalistična invokacija – Marko Hribernik z zborom Pro anima

www.marjanogorevc.si

Cena: 5 EUR

Dodatne informacije: T (01) 2417 146 E janina.pintar@cd-cc.si

V tretjo sezono predavanj za boljše življenje vstopamo z disciplino, pogumom in vztrajnostjo. Ugledni predavatelji so pripravili svež sklop uporabnih tem iz pozitivne psihologije. Posvetili se bomo razumevanju »izštekanih« najstnikov in ugotavljali, katere so ključne sestavine uspešnega partnerskega odnosa. Poglobljeno pa bomo razmišljali tudi o tem, za kaj si je vredno vzeti čas in kako lahko s pozitivnim pristopom postanemo navdihujoči vodje.

– 21. 1. 2015: Disciplina, pogum in vztrajnost kot pogoj za reševanje življenjskih stisk,dr. Andrej Perko

– 11. 2. 2015: Ljubezen žal ni dovolj, Sandi Kofol

– 5. 3. 2015: Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, Leonida Mrgole in dr. Albert Mrgole

– 9. 4. 2015: Vodenje: od odtujenega do človeškega s pozitivno psihologijo, Niko Mejaš in Katarina Veselko

– 25. 5. 2015: Pozitivna psihologija časa, Miran Morano

21. januarja2015 ob 18. uri

DISCIPLINA, POGUM IN VZTRAJNOST KOT POGOJ ZA REŠEVANJE ŽIVLJENJSKIH STISK

Brez trdega dela tudi v psihoterapiji ni rešitev. To je spoznanje pokojnega psihiatra Janeza Ruglja, ki je s svojo socialno-andragoško metodo pomagal stotinam ljudi v stiski. Ta metoda ni zgolj psihoterapevtski pristop v ožjem smislu. Je način življenja, ki zahteva pogum in vztrajnost za preseganje stiske. Zavedam se, da so lahko moje trditve za psihoterapevtke pristope provokativne, vendar dolgoletne izkušnje dela z ljudmi v različnih težavah (zasvojenost, težave v medsebojnih odnosih, stanja anksioznosti, preganjavice itd.) potrjujejo moje razmišljanje. S. Peck v znameniti knjigi Ljubezen in duhovna rast piše, da je mogoče z malo discipline napraviti le malo, z veliko discipline pa vse. Za takšno trdo delo se odloči le majhen odstotek ljudi v stiski, ki so pripravljeni pogumno in vztrajno slediti napotkom, kako živeti »pravilno«, da se rešijo težav.

Andrej Perko

Doktor psihologije in specialist kliničnopsihološkega svetovanja. Dolga leta je bil koterapevt in sodelavec dr. Janeza Ruglja, zdaj nadaljuje njegovo delo. Že več kot dvajset let vodi terapevtske skupine ljudi z različnimi težavami in stiskami po modificirani Rugljevi socialno-andragoški metodi.

Svoja spoznanja je objavil v strokovnih člankih in knjigah Samopodoba ljudi v stiski, Družina na križpotju, Otroci alkoholikov in tiranov ter Pijan od življenja. Skupaj z ženo sta dvajset let življenja v skupnosti dr. Ruglja opisala v knjigi Poletje je dalo na glavo klobuk.

11. februarja 2015 ob 18. uri

LJUBEZEN ŽAL NI DOVOLJ

Za dober partnerski odnos ljubezen ni dovolj. Skupna vizija partnerskega odnosa in ustrezna kompatibilnost sta le dve nujno potrebni sestavini za uspešen odnos. Prav tako potrebujemo tudi, pri obeh partnerjih, odločitev in voljo za negovanje in vzdrževanje partnerskega odnosa. To pomeni vzeti si čas in nameniti energijo za najin odnos. Pohvala, pozornost ter ustrezen odnos do partnerja in samega sebe so prav tako nujne sestavine recepta za okusen partnerski obrok = odnos. Dober partnerski odnos naj pripomore h kakovosti življenja obeh partnerjev (intimnost) in naj ne bo nekaj, brez česar eden ali drugi misli, da ne more (pre)živeti. Zakaj nam marsikdaj vse to ne uspeva?

Sandi Kofol

Po končani osnovni šoli in gimnaziji je diplomiral na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Že v četrtem letniku se je začel dodatno usposabljati iz transakcijske analize in pozneje tudi postal psihoterapevt – transakcijski analitik. Ima več kot 10-letne izkušnje z vodenjem skupin za osebnostno rast ter izobraževalnih delavnic in svetovanja v različnih slovenskih podjetjih. Prav tako že ves čas izvaja psihoterapijo ter psihološko svetovanje za posameznike, pare in skupine.

5. marca 2015 ob 18. uri

IZŠTEKANI NAJSTNIKI IN STARŠI, KI ŠTEKAJO

Starši se v odnosu z odraščajočimi najstniki odzivamo spontano, kar največkrat privede do izklopa povezanosti in posledično do izgube vzgojnega vpliva. Sprememba v zavedanju odrasle vloge odpira dostop do moči vplivanja s sodelovanjem in povezanostjo. Zavedanje pomena odzivnosti staršem omogoča, da zagotovijo temelje zdravemu odraščanju na vseh področjih otrokovih razvojnih potreb. Veliko tega že vemo: vemo – kaj, zmanjka pa nam idej, ko smo pred nalogo – kako.

Kako biti starši, ki so prisotni, ki se ustrezno odzivajo ter ob povezanosti in stiku ohranjajo meje, pravila in avtoriteto, številnim pomeni nerešljivo zadrego. Predavatelja sta v svoji knjižni uspešnici Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, zbrala obsežno zalogo vsakdanjih življenjskih zgodb s konkretnimi primeri in ustvarjalnimi namigi za funkcionalno odzivnost v domala vseh mogočih vzgojnih položajih. Iz izkušenj bosta predstavila najbolj ključne in pomembne zgodbe v odnosu med starši in najstniki, po svoje, z iskreno, odprto in neposredno pripovedjo, ki poslušalce v sproščenem in humornem duhu pripelje v stik z resničnimi občutki, običajno prikritimi kot skrbno varovana družinska skrivnost.

Leonida Mrgole in dr. Albert Mrgole

Leonida Mrgole in dr. Albert Mrgole sta partnerja trideset let in starša štirih otrok, zadnjih deset let pa skupaj delujeta kot psihoterapevtski par. Na svoji poti sta se vsak po svoje izobraževala in nabirala življenjske izkušnje, Leonida kot refleksoterapevtka in imago facilitatorka, Albert kot psiholog, sociolog, sistemski psihoterapevt, zdaj pa skupaj končujeta izobraževanje iz emocionalno usmerjene terapije.

Pri delu sta v skupnem sodelovanju razvila inovativen slog, v katerem se dopolnjujeta v strokovni natančnosti in domiselnih praktičnih rešitvah, z varnim posluhom za potrebe udeležencev. Ta način je vpisan v vseh oblikah njunega dela, od individualnega terapevtskega dela s skupinami, predavanj za starše in delavnic za različne delovne kolektive. Delujeta v okviru zavoda Vezal.

9. aprila 2015 ob 18. uri

VODENJE: OD ODTUJENEGA DO ČLOVEŠKEGA S POZITIVNO PSIHOLOGIJO

Novi izzivi v organizacijah zahtevajo nove načine vodenja. S prehodom iz tradicionalne kulture v moderno se spreminja tudi pristop k vodenju, ki ljudi v skladu z načeli pozitivne psihologije obravnava kot sposobne, motivirane in vredne zaupanja. Na področju organizacij se dogaja veliko premikov:

– od nadzora k zaupanju,

– od zunanje motivacije k notranji,

– od preživljanja h kakovostnemu življenju,

– od legalnega k moralnemu in etičnemu,

– od tradicionalnega vodenja do transformacijskega.

Pozitiven pristop k vodenju je veliko več kot nadomeščanje »problemov« z »izzivi« – gre za celostno spremembo iz vodje, ki nadzira, v vodjo, ki navdihuje.

Nikolaj Mejaš, univ. dipl. psiholog

Je soustanovitelj in direktor podjetja O. K. Consulting. Nikolaj je strokovnjak v svetovanju, izobraževanju, coachingu in treniranju na različnih področjih poslovne psihologije, največ v vodenju in prodaji. Za njim je več kot dvajset let dela v usposabljanju, svetovanju, izobraževanju in treniranju na različnih področjih poslovne psihologije. Njegovo strokovno delo temelji na transakcijski analizi, kognitivni in behavioralni psihologiji ter na nevrolingvističnem programiranju.

Katarina Veselko, univ. dipl. psihologinja

Po poklicu je univerzitetna diplomirana psihologinja, zaposlena v podjetju O. K. Consulting. Že v študentskih letih je izpeljala več kot dvesto ur delavnic in treningov (predvsem iz komuniciranja) ter vodila izobraževalni sistem v organizaciji študentov psihologije na državni in mednarodni ravni. Opravila je mednarodni certifikat NLP (nevrolingvistično programiranje) mojster praktik in NLP coach, dodatno pa se izobražuje iz transakcijske analize. Pri delavnicah uporablja tudi znanje in veščine, pridobljene ob več kot desetletnem prakticiranju in poučevanju improvizacijskega gledališča.

25. maja 2015 ob 18. uri

POZITIVNA PSIHOLOGIJA ČASA

Imate tudi vi kakšno težavo s časom? Ga je premalo? Vam prehitro mineva? Se sprašujete, kam je šel?
Vsi ljudje imamo nekaj skupnega: vsak dan imamo na voljo 24 ur. Razlikujemo pa se po (vsaj) treh dejavnikih:

  • kakšen je naš odnos do časa,
  • za kaj svoj čas porabljamo (ali trošimo) in
  • kako svoj čas porabljamo (ali trošimo).

Med predavanjem boste razmišljali:

  • o treh psiholoških ovirah učinkovite izrabe časa,
  • kako posamezni osebnostni tipi vrednotijo in izrabljajo čas,
  • za kaj si je vredno vzeti čas ter
  • o rabi ure in kompasa.

Miran Morano

Predavatelj, izobraževalni trener, moderator in večni učenec. Kot andragoga in sociologa ga najbolj zanimajo procesi vplivanja na spremembo miselnosti in vedenja, zlasti spremembe pri sodelovanju z ljudmi ter pri rabi ure in kompasa. Verjame v neskončne zmožnosti ljudi ter razvija načine soustvarjanja sinergije stikov in dotikov. To je tudi slogan njegove družbe Tangens, d.o.o.

Kosovelova dvorana, posamezno predavanje 8 EUR, ves cikel 32 EUR

Dodatne informacije: T 01 2417 146 E janina.pintar@cd-cc.si

ČE, 22. januarja 2015, ob 20. uri

Chico César, Brazilija

Izvrsten performer ponovno osvaja Evropo z izzivalnimi plesnimi skladbami in svojevrstno glasbeno govorico.

Chico César, vokal; Xisto Medeiros De Sousa, bas; Helio Giovanni Medeiros Da Silva, klavir, klaviature, keyboard; Gledson Meira Dantas, bobni

Čeprav je želel biti novinar, ga je nenaden uspeh z nastopi po Evropi že v začetku devetdesetih prelevil v zelo uspešnega glasbenika. Od leta 1995 naprej, ko je prejel številna priznanja, med njimi tudi za najboljši videospot za skladbo Mama Africa na MTV, je nastopal po vsem svetu, med drugim tudi na Jazz festivalu v Montreuxu. Na njegovih albumih so sodelovali številni zvezdniki latino glasbe, nekateri, kot npr. Maria Bethânia, so vključevali njegove skladbe v svoj repertoar. Cesarjevi očarljivi in radoživi nastopi so bili vedno polni navdiha in sveže energije. Njegov koncert na evropskem odru pomeni eno najdlje pričakovanih vrnitev.

V zadnjih letih se je drobni Chico Cesar uveljavil kot eden najvidnejših brazilskih kantavtorjev in izvajalcev nove generacije umetnikov MBP (brazilska popularna glasba). Številne od njegovih skladb vsebujejo družbenokritično ostrino, izpostavljajoč pravice žensk, domovinske teme in brazilske brezdomce ter številna druga vprašanja.

Linhartova dvorana, 17, 20, 25, 15* EUR

Podrobneje:

Chico César prihaja iz mesteca Catolé do Rocha v brazilski zvezni državi Paraíba, kraja z 12.000 prebivalci in zibelke tradicionalne severovzhodne brazilske družine. V tem okolju je preživetje trdo in življenjska doba kratka. Chico César je bil sedmi sin ubožnega, neizobraženega delavca na kmetiji in perice, njegovo kruto otroštvo pa je ublažila prijaznost neporočene tete, ki mu je pomagala pridobiti štipendijo za šolo nemških nun.

Pri dvanajstih letih je brez znanja ene same glasbene note napisal svojo prvo pesem Quando Chega o Carnaval (Ko nastopi karneval). Preprosto si je ponavljal melodijo, dokler je ni znal na pamet, pozneje pa dodal besedilo. To metodo skladanja je ohranil do danes. Chico trdi, da se njegove melodije porajajo v vsaki situaciji in imajo veliko skupnega z glasbenim proizvajanjem podob.

Kot najstnik je služil denar v prodajalni plošč, kjer so zvočniki neprestano predvajali vse od sertaneje to Tropicálie. Chico je tako spoznaval in srkal glasbo svojih predhodnikov, kot sta Gilberto Gil in Caetano Veloso. Poslušal pa je tudi tuje umetnike, npr. The Jackson Five, Donna Summer, The Beatles in The Rolling Stones.

Pisanje gre Chicu zlahka od rok. Diplomiral je iz novinarstva in v São Paulu deloval kot reporter, lektor in glasbeni kritik. Pisal je najrazličnejše recenzije, od ocen glasbe za film o Jamesu Bondu do koncerta Edsona Cordeira. Vendar si je najbolj od vsega želel pisati lastno glasbo. Gostovanje po Nemčiji v okviru Brazilsko-nemškega kulturnega društva ga je spodbudilo k osredotočenju na ustvarjanje glasbe. Opustil je novinarstvo in se resno začel posvečati poklicni poti glasbenika. Chico César je sčasoma zaslovel z nastopi na festivalih, z dobrimi uvrstitvami in nagrado za najboljšega kantavtorja.

Številni sloviti brazilski pevci, kot so Daniela Mercury, Elba Ramalho in Zizi Possi vse od leta 1996snemajo in prirejajo njegove skladbe. Njegova najljubša poustvarjalka pa je Maria Bethânia, ki je na vse svoje zadnje albume vključila njegova dela. Z več kot 400 skladbami napisanimi v zadnjih 20 letih, ki še niso bile posnete ali izvedene, lahko poustvarjalcem ponudi neizčrpno glasbeno zakladnico.

Chicove melodije sooblikujejo glasbena tradicija rodnega kraja Paraíba v severovzhodni Braziliji in druge zvrsti, kot so samba, funk, reggae, jazz in afro-pop. Chico César je neprimerljivi izvajalec, vešč podžiganja občinstva s svojimi iskrivimi ritmi in čustvenimi baladami.

Od leta 1997 Chico César vsako leto obsežno gostuje po tujini, pretežno po Evropi in ZDA – vsega skupaj je koncertov bilo več kot 250. Med festivali, na katerih je nastopil, so Roskilde (Danska), Pirineos Sur (Španija), Montreux Jazz Festival (Švica), WOMAD (Reading, Eden Session, Cáceres, Adelaide in New Plymouth Nova Zelandija) in Jazz & Heritage Festival New Orleans (ZDA). O njem so pisale publikacije, kot so “Rhythm Magazine” (ZDA), “Oye-Listen” (Nizozemska), “Latina” (Japonska), “Folker” in “Jazzthetik” (Nemčija).

Med gostovanji je spoznal številne mednarodne umetnike, s katerimi je ustvarjal posebne projekte. Skladbe je pisal v sodelovanju z umetnikoma Lokuom Kanzo in Rayem Lemo (oba iz Republike Kongo), snemal z Pedrom Guerro (Španija) in umetnikom po imenu Da Lata (VB), njegove skladbe pa so poustvarjali glasbeniki, kot so Pedro Aznar (Argentina), Né Ladeiras (Portugalska) in Sting, katerega angleška različica skladbe “Soberana Rosa” z naslovom She Walks This Earth, ki jo je Chico napisal z Ivanom Linsom in Vitorjem Martinsom, je leta 2001 prejela nagrado grammy v kategoriji najboljša skladba moškega vokalista.

Diskografija

1995 Aos Vivos Velas

1996 Cuzcuz clã MZA / Polygram

1997 Beleza Mano MZA / Universal

2000 Chico César Putumayo

2000 Mama Mundi MZA / Universal

2002 Respeitem Meus Cabelos, MZA / Abril Music

Brancos

2004 Brincadeira (con Zezo Ribeiro) Nubenegra

2005 De uns tempos pra cá Biscoito Fino

2008 Francisco Forró Y Frevo EMI

DVD

2006 Cantos e Encontros de uns tempos pra cá – Biscoito Fino

Kompilacije

1998 Brazilian Collection: From A to Z Polygram

2004 Perfil: Chico César Som Livre

Albumi založbe Chita Discos

2004 Marias do Brasil (otroški)

2004 Amídalas (otroški)

2005 Compacto e Simples

Knjige

2005 Cantáteis – Cantos elegíacos de amozade Editora Garamond

2007 Cantáteis (Audio-Book) Livro Falante

Dokumentarci

2003 Musiques Rebelles Americas Productions Multi-Monde

2008 Paraíba meu Amor dev.tv

Spletni strani: www.chicocesar.com.br

www.myspace.com/chicocesar

_________________________________________

Napovedujemo

NE, 8. marca 2015, ob 20. uri

Ana Moura, Portugalska

Ob Marizi najpopularnejša pevka fada v zadnjem desetletju.

Ana Moura, glas; Ângelo Freire, portugalska kitara; Pedro Soares, akustična kitara; André Moreira, kontrabas; Joåo Gomes, klaviature; Mário Costa, bobni, tolkala

35-letna zvezdnica še kar najprej uživa sadove zadnjega albuma Desfado (2012), nagrajenega z grammyjem za najboljši album leta, ki ga je posnela v sodelovanju z znamenitim Herbiejem Hancockom. Čeprav njen fado temelji na tradiciji, je bil ves čas »fado sveta«, saj je njena uspešna pot prežeta s sodelovanji in srečanji z največjimi glasbenimi zvezdami. Tako je že leta 2005 delovala (v dveh skladbah) in tudi nastopila z Rolling Stones, na koncertu v Parizu leta 2009 pa jo je med nastopom presenetil Prince, s katerim sta izvedla dve fado skladbi. Slovi po tem, da lahko katero koli pesem spremeni v fado in si jo prisvoji. To je bila tudi ideja albuma Desfado, ki sta ga zasnovala z vodjo skupine Deolinda (pred dvema letoma je razprodala Linhartovo dvorano), Pedrom da Silva Martinsom. Ideja je bila namreč, da različni glasbeniki njene generacije, ki ne igrajo fada, zanjo napišejo skladbe.

Mourini albumi so praviloma platinasti, prejela je tudi najvišje mogoče nagrade na Portugalskem. V svetu je po popularnosti izvajalcev fada tik ob Marizi in je tako kot ona nastopila v najznamenitejših dvoranah sveta, pri nas pa se je leta 2012 predstavila na Festivalu Lent. Zdaj je napočil čas tudi za Gallusovo dvorano.

Gallusova dvorana, 19, 21, 25, 29, 17* EUR

___________________________________________

PE, 27. marca 2015, ob 20. uri

Kasse Mady Diabate, Mali

Legendarni zahodnoafriški pevec iz družine griotov z navdušujočo zasedbo na tradicionalnih glasbilih.

Kasse Mady Diabate, glas; Ballaké Sissoko, kora; Lansine Kouyate, balafon; Badie Tounkara, ngoni

Eden najboljših pevcev Zahodne Afrike v družbi izjemnih inštrumentalistov na tradicionalnih glasbilih (kora, ngoni, balafon) bo pričaral pravi griotski glasbeni večer. Kasse Mady Diabate prihaja iz mesta Kéla, kjer je bil rojen pred petinšestdesetimi leti. Mesto velja za prestolnico griotov, tudi profesionalnih umetnikov, ki si mojstrstvo tradicije predajajo iz roda v rod. Diabateji so tako ena izmed dveh najstarejših griotskih družin v Maliju, ki sega vse tja v 13. stoletje. Dandanes so prav vsi Diabatejevi sorodniki grioti pevci. Kasseja Madyja odlikuje nežen, a mogočen glas. Čeprav je že dolgo uspešen, je postal še najbolj znan kot pevec v Symmetric Orchestru Toumanija Diabateja. Ob Salifu Keiti ga štejemo med najbolj legendarne malijske pevce, njegov novi projekt pa bo izšel oktobra 2014 za francosko založbo No Format in bo ljubiteljem akustične zahodnoafriške glasbe še dolgo ponujal veliko užitkov.

Linhartova dvorana, 17, 20, 25, 15* EUR

___________________________________________

Glavna pokroviteljica abonmaja
Zavarovalnica Triglav

Glavni medijski pokrovitelj
VAL 202

___________________________________________

Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)

T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnictudi pri pooblaščenih prodajalcih (M holidays, Petrol, Kompas, Alpetour, Last Minute Center, mojekarte.si idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletu www.cd-cc.si.

Prodaja skupinam: T (01) 2417 168 E suzana.sheppard@cd-cc.si

* Z zvezdico so označene cene vstopnic s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence. Starejši od 65 let in upokojenci lahko ob nakupu v Informacijskem središču CD uveljavljajo 5-odstotni popust tudi na druge kategorije sedežev.

________________________________________________________________

Promocija in dodatne informacije: T 01 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

__________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Sobota, 7. februarja 2015, ob 19.30

Kvartet saksofonov SIGNUM

Blaž Kemperle, sopranski saksofon

Erik Nestler, altovski saksofon

Alan Lužar, tenorski saksofon

David Brand, baritonski saksofon


Program:

Wolfgang A. Mozart, Godalni kvartet št. 21 v D, K 575

Aleksander Glazunov, Kvartet op. 109 v B-duru

** ** **

Samuel Barber, Adagio, op. 11, prir. Johan van der Linden

George Gershwin, Suita na teme iz opere Porgy in Bess, prir. Sylvain Dedenon

foto: Karlheinz Krämer

Veselje do eksperimentiranja in vsestranskost sestava se zrcalita v izvirnem repertoarju, ki zajema vse od transkripcij baročne literature, skladb za kvartet iz vseh glasbenih obdobij pa vse do krstnih izvedb del, napisanih posebej za sestav. Saksofonski kvartet SIGNUM pogosto koncertira brez partiture. Z novo pridobljeno svobodo snuje koreografijo in mizansceno v prostoru, kar občinstvu omogoča drugačno odkrivanje in spoznavanje klasične glasbe. Zaradi neusahljive mladostne energije in umetniškega daru je kvartet pravi svež veter.

Kvartet saksofonov SIGNUM s sedežem v nemškem Kölnu je bil ustanovljen leta 2006; sestavljata ga slovenska člana Blaž Kemperle in Alan Lužar ter nemška Erik Nestler in David Brand. Študirali so pri mentorjih, kot so Daniel Gauthier (Köln), Lars Mlekusch (Dunaj) in Arno Bornkamp (Amsterdam). Navdih črpajo pri godalnih kvartetih Ébène in Artemis ter Gaborju Takács-Nagyju.

Alan Lužar in Blaž Kemperle sta že v mladih letih izkazala izjemno nadarjenost, oba sta se izpopolnjevala pri priznanih slovenskih saksofonistih (Matjaž Drevenšek, Dejan Prešiček). Bila sta dejavna v različnih domačih in tujih komornih zasedbah.

Pomemben vzgon njihovi koncertni poti je bilo imenovanje za »vzhajajoče zvezde 2014/15« Organizacije evropskih koncertnih dvoran (ECHO), ki jim je odprlo pot do najpomembnejših evropskih dvoran. Tako so nastopili v londonskem Centru Barbican, dunajski Koncertni hiši, koncertni dvorani Concertgebouw v Amsterdamu, Festivalni hiši Baden-Baden, Palači lepih umetnosti v Bruslju, Koncertni hiši v Dortmundu, atenskem Megaronu, Gledališču Pergola v Firencah, Gulbenkianovi fundaciji v Lizboni ter luksemburški Filharmoniji, Labski filharmoniji v Hamburgu, Filharmoniji v Kölnu, na Beethovnovemu festivalu v Bonnu, v prihjajočem letu pa v Rimu, Portu, Birminghamu, Baslu, Bernu, Ljubljani, Beogradu in Budimpešti.

https://www.youtube.com/watch?v=Rdo4cPlazSw

http://www.signum-saxophone.com


Slovenska filharmonija: 15, 10* €

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.


Informacije: Hana Radovan T (01) 2417 171 E hana.radovan@cd-cc.si


Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Od 16. do 28. januarja

Kosovelova dvorana

Žurerka

Party Girl

Režija: Marie Amachoukeli-Barsacq, Claire Burger, Samuel Theis

Scenarij: Marie Amachoukeli-Barsacq, Claire Burger, Samuel Theis / fotografija: Julien Poupard

Glasba: Nicolas Weil, Sylvain Ohrel, Alexandre Lier / montaža: Frédéric Baillehaiche

Igrajo Sonia Theis-Litzemburger (Angélique), Joseph Bour (Michel), Mario Theis (Mario), Samuel Theis (Samuel), Séverine Litzenburger (Séverine), Cynthia Litzenburger (Cynthia), Chantal Dechuet (gospa Dechuet/Mme. Dechuet), Alyssia Litzenburger (Alyssia), Nathanael Litzenburger (Nathanael), Meresia Litzenburger (Meresia), Sébastien Roussel (Sébastien), Vincenza Vespa (Enza)

Francija 2014, DCP, 95’

Produkcija: Elzévir Films, CANAL+ (France)

Distribucija: Fivia

Festivali, nagrade (izbor)

Cannes 2014 (zlata kamera za najboljši prvenec, LIFFe 2014

Marie Amachoukeli-Barsacq

Rojena leta 1979 v Parizu. Avtorica več kratkih filmov. Žurerka je njen prvi celovečerec.

Claire Burger

Rojena leta 1978. Avtorica več kratkih filmov. Žurerka je njen prvi celovečerec.

Samuel Theis

Rojen leta 1978 v Forbachu (Francija). Za sabo ima bogato igralsko kariero na televiziji. Žurerka je njegov prvi celovečerec.

skupna filmografija

2014 Party Girl (Žurerka)

Ženska v zrelih letih se spoprijema z bolečino staranja, strahom pred samoto in zavedanjem, da se zabava počasi končuje.

Angelique ima šestdeset let, a še vedno živi za nenehne nočne zabave. Všeč so ji moški, ki jih ponoči zapija v kabaretu ob francosko-nemški meji. Sčasoma je njenih gostov vse manj, a njena stalna stranka Michael je še vedno zaljubljen vanjo. Nekega dne jo vpraša za roko. Angelique je ob bližajoči se jeseni življenja postavljena pred veliko odločitev.

»Vse se je začelo z resničnim dogodkom: Angéliquino neobičajno poroko pred nekaj leti. Pri skorajda šestdesetih je njena odločitev za zakon marsikoga zbegala. Kot bi šlo za konec potovanja ženske, ki je poznala samo nočno življenje in se je v zrelih letih odločila za umiritev. Zdelo se nam je, da je dogodek resnično vreden filmskega prikaza. /.../ Gre za romantično komedijo, družbeno dramo, portret, igrani dokumentarec, kajne? Vsaj želimo si, da bil vse to.« (Marie Amachoukeli-Barsacq, Claire Burger, Samuel Theis)

Kosovelova dvorana, 4'95, 4'50* EUR

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.

_______________________________________________________________________

Informacije: Brane Kodrin T (01) 2417 167 E brane.kodrin@cd-cc.si

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Od 15. do 28. januarja

Kosovelova dvorana

Mamica

Mommy

Režija:Xavier Dolan

Scenarij: Xavier Dolan/ fotografija:André Turpin / glasba: Noia / montaža: Xavier Dolan

Igrajo/cast

Anne Dorval (Diane »Die« Després), Antoine-Olivier Pilon (Steve Després), Suzanne Clément (Kyla), Alexandre Goyette (Patrick), Patrick Huard (Paul Béliveau), Michèle Lituac (ravnateljica/principal), Viviane Pacal (Marthe), Nathalie Hamel-Roy (Natacha)

Kanada 2014, DCP, 134’

Produkcija: Metafilms

Distribucija: Cinemania Group

Festivali, nagrade

Cannes 2014 (nagrada žirije), Sydney 2014, Karlovi Vari 2014, LIFFe 2014

Xavier Dolan

Rojen leta 1989 v Montrealu, Kanada. V reklamah, TV-serijah in filmih je začel igrati že pri štirih letih. Pri dvajsetih je napisal, režiral in produciral svoj prvenec Ubil sem svojo mamo ter zanj prejel nagrado v sklopu Štirinajst dni režiserjev v Cannesu. Od tedaj se njegovi filmi redno uvrščajo v programe največjih svetovnih festivalov.

filmografija

2009 J'ai tué ma mère (I Killed My Mother/Ubil sem svojo mamo)

2010 Les amours imaginaires (Heartbeats/Namišljene ljubezni)

2012 Laurence Anyways

2013 Tom à la ferme (Tom at the Farm)

2013 College Boy (glasbeni video/music video)

2014 Mommy (Mamica)

Film, ki je občinstvo po svetu navdušil z izjemno energijo igralske zasedbe in režiserjevim drznim vizualnim poigravanjem.

Die je bojevita mati samohranilka in vzgaja petnajstletnega Antoina, ki trpi za motnjo hiperaktivnosti in primanjkljajem pozornosti (ADHD), zato je Die vsak dan izpostavljena njegovim nepredvidljivim in spornim dejanjem. V predmestno sosesko se medtem priseli nova družina. Antoine in Die se spoprijateljita z bojazljivo, jecljajočo družinsko mamo Kylo. Skupaj tvorijo neločljiv prijateljski krog, znotraj katerega namesto poprejšnjih težav vznikne upanje na boljši jutri.

»Če je ena sama tema, o kateri vem več kot o kateri koli drugi, me brezpogojno navdihuje in mi je predvsem najljubša, je to zagotovo moja mama. In ko rečem moja mama, mislim mamo nasploh, lik, ki ga predstavlja. /.../ Med ustvarjanjem filma Ubil sem svojo mamo sem imel občutek, da jo želim kaznovati. Od tedaj je minilo samo pet let, sedaj mislim, da si s filmom Mamica prizadevam za njeno maščevanje.« (Xavier Dolan)

Kosovelova dvorana, 4'95, 4'50* EUR

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.

_______________________________________________________________________

Informacije: Brane Kodrin T (01) 2417 167 E brane.kodrin@cd-cc.si

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Od ČE, 15., do PO, 19. januarja

LITERODROM

Festival literarnih praks v razvoju

Avtorja koncepta: Tibor Hrs Pandur, Uroš Prah

Program: www.cd-cc.si/literodrom

Literodrom je mednarodni festival za mapiranje literarnih praks v razvoju. Mlade avtorice, uredniki, založnice in kritiki Zahodnega Balkana bodo predstavili in soočili svoje dosedanje delo in načrte. Če ta uveljavljajoča se generacija ne želi biti le bleda kopija svojih starejših stanovskih kolegov in opazovalka nazadovanja lokalnih literarnih trgov ali njihovega korporativnega prevzema s strani velikih multinacionalk – s tem pa nadaljnje prekarizacije mladih literarnih producentov, se mora dejavno spopasti s temi težnjami ter postaviti zahtevo in strategije za pridobitev vseh produkcijskih sredstev literature. Literodrom je področje literarnih interakcij, ki bo služilo soočenju že vzpostavljenih strategij in iskanju novih.

Literodrom je arena navdušenja in polemike, kraj za analizo in prostor za vizije; za praznovanje jezika kot »egalitarnega prostora skupnega branja«.

četrtek, 15. januarja

19.30 / KLUB CD: uvodni nagovor + branje 1

20.00 / KLUB CD: POLITIKA LITERATURE

Ob otvoritvi festivala si bomo zastavili osnovno vprašanje, na katerem sloni ideja Literodroma kot takega. Vprašanje literature kot sistema, ali vsaj decentralne mreže raznovrstnih dejavnikov: tako literarne umetnosti in njene recepcije, kot materialnih, vrednostnih in ideoloških pogojev njenega nastanka in distribucije. Je zahtevo po takem razumevanju mogoče razumeti kot politično zahtevo? In kaj sploh mislimo, ko rečemo politika literature?

Udeleženci: Vesna Bjedov (SR), Vladimir Đurišić (CG), Muanis Sinanović

(SLO) // pogovor vodi: Uroš Prah / glasba: Enok

petek, 16. januarja

19.30 / KLUB CD: branje 2

20.00 / KLUB CD: SEKST – EROTIKA, SEKSUALNOST, IDENTITETA

Drugi dan festivala se bomo zagrizli v problematiko, ki je na področju nekdanje Jugoslavije ključna vsebina tako emancipatornega boja kot literarne produkcije. Smo še kar priča zoperstavitve intimnega proti javnemu? Gre tukaj za intimo kot performativ za javnost? Lahko govorimo o brutalnem realizmu, o erotični levici ali prej o fetišizirani legitimaciji individualizma? Kakšen je položaj seksualnosti v pisanju mlade generacije v regiji?

Udeleženci: Stefan Bošković (ČG), Rumena Bužarovska (MK), Borjana Mrđa (BiH), Arber Selmani (Kosovo), Tibor Hrs Pandur (SLO)// pogovor vodi: Uroš Prah / glasba: Enok

sobota, 17. januarja

16.00 – KLUB CD: HYPERTEKST IN ZALOŽNIŠKE POLITIKE

Tretji dan bomo domače strokovnjake izprašali o stanju založb in knjižnic v času, ko je literarno delo mogoče hiperreproducirati. Mapirali bomo stare založniške prakse nasproti novim tehnologijam. Pogledali bomo, kje ležijo založniški monopoli in se vprašali zakaj javno financirana literatura ni javno dostopna.

Udeleženci: Jaka Železnikar (SLO), Andrej Blatnik (SLO), Urban Belina

(SLO), Tadej Meserko (SLO), Rok Zavrtanik (SLO)/ pogovor vodi:

Tibor Hrs Pandur

20.00 / KLUB CD: VELIKO SKUPNO BRANJE + PREDSTAVITEV REVIJE IDIOT BALKAN 2

V drugem delu tretjega dne boste lahko spremljali branja in sobranja vseh gostov festivala, ki bodo skupaj in ob glasbeni spremljavi jesusonecstasy - Mitje Cerkvenika predstavili novo večjezično izdajo revije IDIOT, ki je tudi uradna publikacija Literodroma.

V njej boste našli poezijo, prozo, dramatiko, kritiko in esejistiko vseh gostujočih avtorjev in ostalih literarnih producentov ter številne druge tako v izvirniku kot v prevodu. IDIOT BALKAN 2 je poglobljen presek litrararne regije. Med drugim bodo v njem objavljeni tudi kratki odgovori udeležncev festivala na vprašanja, ki jih bomo obravnavali na festivalu.

Berejo: Stefan Bošković (ČG), Rumena Bužarovska (MK), Vesna Bjedov

(SR), Vladimir Đurišić (ČG), Tibor Hrs Pandur (SLO), Nenad Joldeski (MK),

Đorđe Krajišnik (BiH), Borjana Mrđa (BiH), Katja Perat (SLO), Marko Pogačar

(HR), Uroš Prah (SLO), Bojan Savić Ostojić (SR), Arber Selmani (Kosovo),

Gašper Torkar (SLO), Tea Tulić (HR) / glasba: jesusonecstasy

nedelja, 18. januarja

19.30 / KLUB CD: Branje 4

20.00 / KLUB CD: VIDNO JE VREDNO – SODOBNE OBLIKE VREDNOTENJA V LITERATURI

Četrti dan festivala se bomo spoprijeli s problemom izbora in vrednotenja ob aktualni obsežnosti literarne produkcije, pred katerim se znajde sodobni bralec. Časopisna kritika je v krizi; kakšne so nove oblike kritike na spletu? Jo sploh še potrebujemo? Kakšne so možnosti in omejitve spletnega, trgu sodobne umetnosti analognega razvoja – samozaložništva, samopromocije ali kuratorskega pristopa k izboru literarnih del?

Udeleženci: Đorđe Krajišnik (BiH), Marko Pogačar (HR), Tea Tulić

(HR), Jernej Kaluža (SLO) // pogovor vodi: Uroš Prah / glasba: Enok

ponedeljek, 19. januarja

19.30/ KLUB CD: Branje 5

20.00 / KLUB CD: NOVE? UredniŠke politike na Balkanu

Zadnji dan festivala nas vprašanje spleta še kar ne bo spustilo. Z mednarodnimi gosti bomo premislili, kakšen status ima literatura na spletu. V nekaterih državah izbrane regije vidimo krčenje, drugje sesutje sistema državnega financiranja tiska. Kakšne so strukturne razlike na ravni nacionalnih knjižnih trgov v regiji? Na trg prodirajo nove oblike distribucije - sploh še potrebujemo tisk? Kakšni so morebitni skupni izzivi mladih literarnih producentov?

Udeleženci: Vladimir Đurišić (ČG), Nenad Joldeski (MK), Bojan Savić Ostojić

(SR), Katja Perat (SLO) // pogovor vodi: Tibor Hrs Pandur / glasba: Enok

22.30–4.00 / MLADE RIME LITERODROM / MENZA PRI KORITU, METELKOVA: SKLEPNO BRANJE & SLAVJE

V Menzi pri koritu bo KUD Kentaver z Literodromom priredil posebne Mlade rime, kjer se bodo gostje festivala potopili med mladorimaško občinstvo in nastopajoče. Večer se bo prelil v zaključno slavje ob glasbi Enoka in Shekuze ter odprtim mikrofonom za celonočne literarne intervencije.

Glasba: Miha Šajina a.k.a. Shekuza & Enok

Avtorja koncepta in koordinacija udeležencev: Uroš Prah in Tibor Hrs Pandur
Partnerja festivala: Paraliterarno društvo I.D.I.O.T. in KUD Kentaver

Medijski pokrovitelj: Program ARS, 3. program Radia Slovenija
Publikacija festivala: IDIOT Balkan II.

Klub CD, Menza pri koritu, Metelkova, brezplačne vstopnice

Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija) ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami.

Dodatne informacije: T (01) 2417 146 E janina.pintar@cd-cc.si

Homer: Iliada

Krstna uprizoritev dramatizacije

Koprodukcija SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma

Režiser: Jernej Lorenci

Avtorji priredbe: Jernej Lorenci, Matic Starina, Eva Mahkovic

Prevajalec: Anton Sovre
Dramaturga: Eva Mahkovic in Matic Starina
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografinja: Belinda Radulović
Skladatelj: Branko Rožman
Koreograf: Gregor Luštek
Oblikovalec luči: Pascal Mérat
Lektorica: Tatjana Stanič
Asistent režije: Gregor Luštek

Igrajo:
Jette Ostan Vejrup
Tina Potočnik
Matej Puc
Jure Henigman
Sebastian Cavazza
Nina Ivanišin
Aljaž Jovanović
Marko Mandić
Janez Škof
Jernej Šugman

Zvezdana Novaković
Blaž Setnikar



Pred bližajočo se januarsko premiero velike koprodukcije treh osrednjih ljubljanskih gledališko-kulturnih hiš: SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma bi želeli z vami deliti nekaj misli režiserja Jerneja Lorencija o procesu nastajanja krstne uprizoritve dramatizacije Homerjeve Iliade v priredbi Jerneja Lorencija, Matica Starine in Eve Mahkovic:

»Iliada je literarno besedilo in prenos literature, sploh tako obsežne, kot je Homerjev ep, v gledališko predstavo zahteva zavedanje, da ne gre za prenašanje celote (v smislu pripovedi in značajev), temveč za poskus ujetja homerskega duha, epske širine, epskosti kot take. Ključna razlika je morda v tem, da ima Iliada v družbenem življenju specifičen romantiziran položaj, naša uprizoritev pa se skuša s tem poigrati, ga redefinirati.

Ne vem, ali je Iliada aktualna v dobesednem pomenu besede, je pa gotovo živa, polnokrvna, enigmatična, neskončno privlačna. Prepolna vprašanj. In kot sem že omenil, obdana z romantičnim pajčolanom, ki ga je treba presprašati.

Avtorji dramatizacije smo se dela lotili dinamično, tavajoče, iščoče. Predvsem pa z zavedanjem, da bomo končne odgovore dobili šele ob neposrednem delu z igralci v odrskem prostoru. Torej je šlo pred tem bolj za pripravo gradiva, in to usmerjenega, a kljub vsemu zgolj gradiva: igralec na odru pokaže, kakšno strukturo zahteva uprizoritev.

Ker skupaj odkrivamo strukturo uprizoritve in hkrati njene načine gledališčenja, smo v nenehnem nihanju med vzponi in padci, ali kot bi dejal Mao: Od poraza do poraza do končne zmage.

Med večinsko moško igralsko zasedbo so pomembne tudi ženske vloge. Odrska Iliada je večinoma moška igra, a ni moške igre brez žensk; kot ni Homerjeve Iliade brez Helene ali Here.

Pomembno vlogo v uprizoritvi bo imela tudi glasba. Glasba, zvočnost kot taka, je ključ. Homer je prapevec, Iliada, pisana v heksametru, vse je v ritmu, vojna in seks, ena sama ritmizacija.

Ker gre za vojno, je torej v ospredju kolektiv, zato zvočnost ni omejena le na glasbenike. Vsi nastopajoči počnejo vse. Vsi živijo vse, kot v življenju.«

Predpremiera: PE, 23. januarja 2015, ob 19.30
Premiera: SO, 24. januarja, ob 20.00

Ponovitve: PO, 26., TO, 27., SR, 28., ČE, 29., PE, 30., in SO, 31. januarja, ter TO, 3., SR, 4., PO, 23., TO, 24., SR, 25., ČE, 26., PE, 27., in SO, 28. februarja 2015, ob 19.00

Gallusova dvorana; cene vstopnic 23, 18, 15, 12, 11* EUR
* Cena s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

___________________________________________________________________________

Informacije:

Simona Belle, vodja službe za odnose z javnostmi in trženje

Mestno gledališče ljubljansko, Čopova 14, 1000 Ljubljana

simona.belle@mgl.si, tel. 01 4255 000, www.mgl.si

Jernej Pristov, predstavnik za odnose z javnostmi

SNG Drama Ljubljana, Erjavčeva 1, 1000 Ljubljana

jernej.pristov@drama.si, tel. 01 2521 461, www.drama.si

Kristina Jermančič Golc, Služba za odnose z javnostmi in trženje programa,

Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

E kristina.jermancic@cd-cc.si, tel. 01 2417 172, www.cd-cc.si

_____________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

CANKARJEVI TORKI

januar–marec 2015

Klub CD, 6. nadstropje

www.cd-cc.si/ct

Koncertni večeri z razgledom na vse strani glasbe in mesta v Klubu CD

13. jan

KATARINA JUVANČIČ & DEJAN LAPANJA BAND

Katarina Juvančič, glas; Dejan Lapanja, kitara; Matija Krečič, violina; Klemen Krajc, kontrabas; Gašper Peršl, bobni

Dve leti po izidu prvega albuma Selivke, po mnenju številnih kritikov in poznavalcev enega najboljših v slovenski kantavtorski krajini, je dvojec Katarina Juvančič & Dejan Lapanje izdal novo ploščo Hope's Beautiful Daughters (Stray Cat Tunes, 2014), ki jo bo ob tej priložnosti premierno predstavil s slovenskimi glasbeniki. Zamisel o projektu se je Katarini porodila po gostovanju na edinburškem festivalu Tradfest, s katerim je želela obhajati svoje 15-letno prijateljevanje s škotskimi glasbeniki in pripovedovalci. Album se tematsko naslanja na zgodbe o ženskah iz zgodovine, mitologije, folklore in družbene realnosti, ki se vrtijo na osi upanje–jeza–pogum.

LOLITA

Primož Simončič, saksofoni; Iztok Vidmar, električni bas in kitara; Uroš Srpčič, bobni, tolkala; Neža Trobec, glas; Lado Jakša, klaviature, saksofoni, klarinet; Matjaž Sekne, violina

Lolita je ena izmed najstarejših delujočih skupin v Sloveniji. Nastala je leta 1987 kot trio, od katerega sta v sedanji zasedbi še Primož Simončič in Iztok Vidmar. Izdala je številne albume, doživela uspeh v teatru s predstavo Medved in kot ena redkih slovenskih skupin nastopila tako na Drugi godbi kot na Jazz festivalu Ljubljana. S časom se je njena zasedba spreminjala, na novem albumu Uantauantauantanara jo slišimo kot sekstet. Novi zvok benda sloni na razširjeni inštrumentaciji z vokalom v središču. Glasbeno se občasno umakne iz svobodnjaškega jazza v bolj strukturiran, skoraj pop zvok, še vedno pa je opaziti tudi rockovsko zvočnost. Slovenska premiera!

Po koncertih pogostitev vseh obiskovalcev s kozarcem vina.

Pogostim obiskovalcem Cankarjevih torkov zelo priporočamo nakup letne članske izkaznice (cena 20 EUR), s katero si zagotovite popuste in druge ugodnosti.

Podrobneje

Katarina Juvančič in Dejan Lapanja – kantavtorski dvojec antropologinje in glasbene publicistke ter magistra jazz kitare – sta se v javnosti pojavila konec leta 2009, ko sta se s folk-rock komadom Uej Uej (Magdalenca) uspešno predstavila na natečaju Vala 202: Val 09. Sta tudi dvakratna nagrajenca kantavtorskega festivala Kantfest International ter glasbena vandrovca, ki sta že večkrat obredla Škotsko ter nastopala tudi v Avstriji, Angliji, Bosni in Hercegovini, Nemčiji, Srbiji, na Irskem ter na Hrvaškem.

Katarina upesnjuje bogat izpoveden svet ženskih sentimentov ter gradi most med sodobnimi trendi in ljudskimi načini pesnjenja in senzibilnosti, ni pa ji tuje niti pisanje pesmi z bolj družbeno angažirano noto. Aranžmajsko piko na i pa postavlja njen odrski kompanjon, vsestranski glasbenik in producent Dejan Lapanja, ki v zadnjih letih sodeluje tudi z Vaskom Atanasovskim, Severo Gjurin ter skupino Salamandra Salamandra.

Njun prvenec Selivke (2012) je tako v Sloveniji kot v tujini požel številne navdušujoče kritike. Novi album Hope’s Beautiful Daughters, na katerem sodeluje 17 umetnikov iz Slovenije in Škotske in ki prav tako drami mednarodno kritiško in poslušalsko srenjo, pa je svojo pot pričel lanskega septembra na Škotskem in oktobra v Nemčiji. V Sloveniji ga bosta s skupino predstavila v Cankarjevem domu, 13. januarja.

Hope's Beautiful Daughters je gotovo eden najboljših albumov, kar jih je letos izšlo v Sloveniji, na Škotskem in Evropi. (Zdenko Matoz, Delo)

Album je izjemno delo škotsko slovenskega sodelovanja na glasbenem polju, kjer neumorno orje ledino Katarina Juvančič. S svojim entuziazmon, upanjem in jezo dejansko počasi, počasi bogati koščke naše glasbene zakladnice. Neprecenljiv je aranžmajski prispevek in miks, ki ga je opravil Dejan; naravnost čarobni so vokali škotske kantavtorice Karine Polwart, da o glasbeni opremi škotskim pripovedkam na albumu, ki so delo skupne Salamandra Salamandra ne pišem posebej. Absolutni domači glasbeni favorit v letu 2014. Absolutno nespregledljivo... (Varja Velikonja, Rock obrobje)

Kot umetniška dvojica se Katarina Juvančič in Dejan Lapanja izvrstno dopolnjujeta. Odlikuje pa ju še ena lastnost: sposobna sta razvneti občinstvo. (Ann-Sofie Öman, švedska revija Danstidningen @ festival mesto žensk, 2013)

Čustveno poglobljeno petje in dramatične teme, nekatere precej občutljive. Nezaslišano muziciranje. Njuna sposobnost je silovita! (Karine Polwart, ena vodilnih britanskih pevk in kantavtoric)

Pripovedne skladbe so strašno drzen in izviren podvig, vendar se glasbenika Juvančič & Lapanja ne ustrašita niti največjih izzivov za dosego prelepih zaključkov. (Eddie Cooney, revija R2, november/december 2014)


http://www.katarina-dejan.com/

Lolita se je - kot za praktično vsako svojo izdajo - kadrovsko spet na novo premešala. Ostajata Iztok Vidmar in Primož Simončič in že nekaj časa z njima vztraja tudi Uroš Srpčič, na novo pa so prišli občasni odrski kompanjon Matjaž Sekne, Lado Jakša ter Neža Trobec. Matjaž in Neža sta se pridružila že po izdaji prejšnjega albuma v 2011 - zraven sta bila že na snemanju, a kot slušatelja - enkrat vmes pa jih je na koncertu v Saxu slišal še Lado. Nov zvok benda je predvsem ekstenzija te inštrumentalne razširitve, pri čemer je najbolj izrazit novum vokal, ki ga v Loliti ni bilo moč slišati že več kot četrt stoletja (v Loliti je njega dni prepevala Mojce Dimec) - včasih je ta vokal središče muzike, včasih pa (bolj ali manj) uspešno uletava od strani. Glasbeno se včasih umaknejo iz svobodnjaškega jazza v bolj strukturiran, skoraj pop zvok, še vedno so tudi rockerji... no, tko. Nekaj materiala je novega, nekaj materiala pa seveda izhaja iz Lolitinega standardnega tkiva.

Lolito in tudi njihov najnovejši, trinajsti album Uantauantauantanara, izdan pri Založbi RŠ, še vedno najbolje popiše stara skovanka, ki jih opredeljuje kot »HiEnergy Turbo Porno Minimal SugarFree Pop Funky Overdrive Ethno Broootaal HardGroovie NuJazz Band«. Ni kaj dodati. Njihova razposajena, pa vendar nikoli banalna ali preprosta muzika, je ena takšna vedno ista in venomer drugačna zadeva; hkrati je takoj prepoznavna kot glasbeni izraz Lolite, ki nima para prav nikjer na svetu, a obenem se ta glasba lahko razpusti v povsem atonalne in amorne meandre, lahko je rockersko razburkana in često šansonjersko zapeljiva, lahko pa kaj čisto tretjega.

Plošča UANTAUANTAUANTANARA tu in tam spušča tihe aluzije na balkanske pastirje, izdatno se goni po noir maniri čikaških beznic, vmes pa zabrede v soparno ibersko noč in recijsko tišino.

Wontanara v gvinejskem jeziku susu pomeni »združeni« ali »zedinjeni smo« in je prava opredelitev duha zahodnoafriške kulture tolkal in plesa ter gonilna sila, zaradi katere je Wontanara nepozabna življenjska izkušnja!

Članska izkaznica Cankarjevi torki 2015 nudi:

− 40-odstotni popust za koncerte Cankarjevih torkov

− rezervacijo vstopnice do petnajst minut pred prireditvijo, če obisk napoveste vsaj dan prej na E vstopnice@cd-cc.si

− 10-odstotni popust pri nakupu vstopnic za posamezne koncerte abonmaja Glasbe sveta

− med člani izžrebamo tudi dobitnika dveh brezplačnih kompletov vstopnic za 20. jazz Cerkno in 56. jazz festival Ljubljana

Izkaznica ni prenosljiva, a kot vidite, imetniku prinaša prihranek in članske »privilegije«.

Napovedujemo

20. jan

TAMARA OBROVAC

Tamara Obrovac, glas; Matija Dedić, klavir; Žiga Golob, kontrabas; Kruno Levačić, bobni

Tamara Obrovac, glas; Matija Dedić, klavir; Žiga Golob, kontrabas; Kruno Levačić, bobni

Slovenska premiera novega albuma Ulika Revival vodilne hrvaške etnojazzovske pevke.

Tamarin deveti avtorski album Ulika Revival, ki je junija 2013 izšel pri švicarski založbi Unit Records, je bil posnet v prestižnem italijanskem studiu Artesuono v Vidmu.

Album ponovno zbranega kvarteta, ki prinaša reinterpretacije skladb z albuma Ulika iz leta 1998, posvečenega Tamarini babici, premierno predstavlja avtoričin novi skladateljski rokopis, spoj večzvočja istrske glasbe in dialektov ter univerzalnega jazzovskega izraza.

Od nastopa na sejmu Jazzahead aprila 2013 se mednarodna ustvarjalna pot Tamare Obrovac opazno vzpenja. To ji je uspelo predvsem s poudarjeno jazzovsko senzibilnostjo, ki jo je v njen kvartet prinesel pianist Matija Dedić. S stalnima članoma sestava, basistom Žigo Golobom in bobnarjem Krunom Levačićem, je ustvarila prepričljiv album, ki ga uspešno predstavlja po jazzovskih prizoriščih, kot so dunajski klub Porgy&Bess, düsseldorfski Jazz Rally, lüneburški festival Jazz Nights in maroški Jazz au Chellah.

V zelo kratkem času po izidu je album prejel odlične kritiške ocene številnih mednarodnih jazz medijev, kot so mdr. All About Jazz, Jazzthetik, Jazz Podium in London Jazz News.

"Revival je velik uspeh, mojstrska zbirka izjemno presunljivih skladb.” (All About Jazz)

»Album izrazito ustvarjalnega in slikovitega zvoka. Izvrstno!" ( Jazzthetik)

»Potiho in skrivoma se je Tamara Obrovac razvila v eno največjih evropskih etnojazzovskih vokalistk …« (Jazz Podium)

»Občinstvo prevzame z neustavljivo odrsko privlačnostjo.« (London Jazz News)

27. jan

LENART KREČIČ & BIG BAND RTV SLOVENIJA

Lenart Krečič, dirigent in solist na saksofonu; Gene Lake, bobni; Boris Kozlov, bas

Lenart Krečič, saksofonist, aranžer in skladatelj, je razpet med New Yorkom in Slovenijo. V Združenih državah je končal magisterij in sodeloval s številnimi velikani jazza. Kot skladatelj se loteva različnih projektov, vse od komornih zasedb do velikih jazzovskih orkestrov. Svoje vrline, tako kompozicijske kot izvajalske, bo v Klubu Cankarjevega doma pokazal z Big Bandom RTV Slovenija. Tega bo tudi vodil. Program bo samo avtorski, nekatere skladbe bodo napisane prav za to priložnost. V goste je povabil izvrstnega bobnarja Gena Laka in basista Borisa Kozlova, na koncertu pa lahko pričakujemo še kakšno presenečenje.

V sodelovanju z RTV Slovenija.

3. feb

STEVE LEHMAN OCTET

Steve Lehman, altovski saksofon, elektronika; Jonathan Finlayson, trobenta; Mark Shim, tenorski saksofon; Chris Dingman, vibrafon; Tim Albright, pozavna; Dan Peck, tuba; Drew Gress, bas; Tyshawn Sorey, bobni

Steve Lehman je eden vodilnih ustvarjalcev novega jazza, o čemer smo se lahko prepričali že leta 2012, ko se je na Cankarjevih torkih predstavil s triom. Njegov zadnji album Mise en Abime (PI Recordings, 2014) kritiki označujejo kot prelomno delo v jazzu in mu vsi po vrsti prisojajo najvišjo mogočo oceno tako kot že pri prvem albumu Travail, Transformation & Flow (Pi, 2009), ki ga je New York Times izbral za jazz/pop zgoščenko leta 2009 ter označil za »osupljiv dosežek, ognjemet urbanega futurizma, hipnotičnega, kinetičnega in kalejdoskopskega obenem; z vonjem po funku«. Kritiško javnost je predvsem navdušila oktetova sinteza spektralne harmonije in improvizacije.

Oktet Steva Lehmana odlikuje zvezdniška zasedba izvajalcev/improvizatorjev, absolutnih mojstrov glasbila.

»Ena od ključnih oseb, ki so zaznamovale jazz zgodnjega 21. stoletja.« (The Guardian)

»Saksofonist prefinjenega bleska.« (New York Times)

»Glasba pristno vizionarnega pomena, ki v svetu jazza odpira novo okno.« (Penguin Guide to Jazz)

10. feb

AMPARO SÁNCHEZ

Amparo Sánchez, vodilni glas, kitara; Willy Fuego, kitara, spremljevalni glas; Jorge Mestres, bas, spremljevalni glas; Ricard Parera, bobni, spremljevalni glas; Jose Alberto Varona, trobenta

Sijajna španska pevka (včasih poznana kot prva dama benda Amparanoia), velja za eno vodilnih imen mednarodnega mestizo rocka, zvrsti, ki jo je populariziral Manu Chao, Amaparin prijatelj in občasni sodelavec. Sanchezova se na samostojnih albumih odkrito spogleduje z glasbo ameriških puščav, mehiških mariachijev in kubanskega sona. Oktobra 2014 je izdala svoj tretji samostojni album Espiritu Del Sol (World Village), pri katerem je ponovno sodelovala s članoma benda Calexico Joeyjem Burnsom in Johnom Convertinom pa tudi z drugimi glasbeniki v Tucsonu v Arizoni. Tokratna pot jo je vodila še v Mehiko, Argentino in domačo Barcelono. Prvič v Sloveniji!

»Njena največja odlika je združevanje latinskoameriškega političnega angažmaja in duhovnosti Matere Zemlje v besedilih z otožno skepso in duhom potujočega Španca v glasbi. Spoj je nadvse zapeljiv.« (Songlines)

17. feb

HALKA

Božo Vrečo, glas; Dino Šukalo, kitara; Edvin Hadžić, bas; Adis Sirbubalo, harmonika, klavir; Anes Beglerbegović, tolkala

Ansambel Halka je nastal aprila 2013 z željo glasbenikov z različnih koncev BiH, da bi posneli in izvajali glasbo, ki bo ostala zvesta tradiciji sevdaha in hkrati dar njegovim velikanom, kot so Joze Penave, Rade Jovanovića, Zekerijaha Đezića, Emine Zečaj, Nade Mamule, Zaima Imamovića, Omera Pobrića pa tudi številni drugi, katerih imena so se izgubila v času in brez katerih Halka ne bi mogla nastati. Skupina deluje pod okriljem Gramofona, založbe sarajevskega jazz festivala pod vodstvom Edina Zubčevića. Halka je jeseni 2014 posnela gradivo za nov album, ki ga bodo za to priložnost premierno predstavili v Sloveniji.

»Ansambel Halka in pevec Božo Vrećo osupljajo ljubitelje sevdalink. Nastop v sarajevskem BKC napoveduje velik uspeh.« (WDR, Nemčija)

»Neresnični Božo Vrećo in ansambel Halka sta očarala občinstvo.« (www.radiosarajevo.ba)

24. feb

ZVONČKI IN TROBENTICE

Mini festival slovenske jazzovske ustvarjalnosti

Novi festival ponuja dodatno možnost izražanja in uveljavljanja mlajših generacij jazzovskih glasbenikov v Sloveniji s predstavitvami novim projektom ter izdaj v lokalnem ali mednarodnem kontekstu.

SAMO ŠALAMON SLO BASSLESS TRIO

Samo Šalamon, kitara, efekti; Igor Matkovič, trobenta, efekti; Bojan Krhlanko, bobni, efekti

Trio treh vrhunskih slovenskih glasbenikov mlajše generacije bo predstavil nove in stare kompozicije Sama Šalamona, napisane za zasedbo brez basa, v kateri je Šalamon v preteklosti že gostil svetovno priznana imena jazza, kot so Tim Berne, Paul McCandless, Dominique Pifarely, Tom Rainey, Achille Succi, Zlatko Kaučič in drugi. Gre za zmes komponirane in improvizirane glasbe.

»Avanturistični kitarist, ki ves čas išče nove načine izražanja prek svojega inštrumenta v novih kontekstih, ki širijo njegov zvok in kompozicije.« (Jakob Baekgaard, AllAboutJazz 2014)

TROJNIK

Cene Resnik, saksofon; Tomaž Grom, bas; Vid Drašler, bobni

Trojnik sestavljajo že uveljavljeni glasbeniki na domači jazzovski oziroma impro sceni, ki živi tako v izdanih albumih kot številnih nastopih na festivalih ali manjših koncertnih prizoriščih.

»Če se zdi, da je za Trojnikove neologizme najbližja označba (post) free-jazz, je to tudi zato, ker so morebiti izumili nov žanr… Drašler, Grom in Resnik pred poslušalce ljubeče razprostrejo drobovje svojih glasbil ter se igrajo mimikrijo že znanih ali šele tedaj vzniklih živih in neživih danosti.

Tako priigrana snov je nenavadno koherentna, med sprotnim komponiranjem in zvočnim slikanjem zastavljena vprašanja pa glasbeniki razrešujejo z nepričakovanimi odvodi v nepričakovanem času.« Ivo Podržaj (v spremni besedi Trojnikovega prvenca)

VELKRO

Boštjan Simon, tenorski saksofon; Stephan Meidell, kitara, bas, elektronika; Luis Candeias, bobni

Mednarodni bend Velkro predstavlja svojo mežanrsko glasbo v novem simbiotičnem projektu "Don't Wait for the Revolution". Tu so elementi roka in elektronske glasbe prav tako pomembni, kot elementi kreativnega jazza in proste improvizacije. Ambientalne situacije se križajo z repetitivnimi rifi, abstraktnimi teksturnimi pasažami in razpuščenimi solističnimi poleti. Iščejo povezave v nezdružljivem in kotradiktornem, pri čemer je rezultat lahko ritmičen, hrupen, poetičen ali sanjav.

»Vse skupaj je zvenelo precej razburljivo in vsesplošno navdušenje je bilo nagrajeno s kar dvema dodatkoma in apokaliptičnim koncem." (Peter Cimprič, RŠ)

3. mar

MARKO BRECELJ

10. mar

AMERICAN SONGBIRDS

1. Ashia and the Bison Rouge (Portland, Oregon), violončelo, glas & Olga Kwiatek, violina

2. Rachelle Garniez (New York), glas, harmonika, klavir, klaviola & Dave Hofstra, kontrabas

3. Kyrie Kristmanson (Ottawa, Kanada), glas, kitara

4. Daisy Chapman, klavir, glas & Sue Lord, violina, glas

17. mar

BALLISTER + VLADIMIR KOSTADINOVIĆ 4TET

Prvi del: Ballister

Dave Rempis, saksofon; Fred Lonberg-Holm, violončelo; Paal Nilssen-Love, bobni

VLADIMIR KOSTADINOVIĆ 4tet

Vladimir Kostadinović, bobni: Tivon Pennicott, saksofon; Joe Sanders, bas; Marko Črnčec, klavir

24. mar

GABY MORENO

Gaby Moreno, glas, kitara; Arthur Braitsch, kitare; Leslie Lowe, bas; Sebastian Ayman, bobni, tolkala

31. mar

1, 2, 3, 4 feat KAJA DRAKSLER, SUSANA SANTOS SILVA & DE BEREN GIEREN

Prvi del: Kaja Draksler solo + Kaja Draksler / Susana Santos Silva Duo

Kaja Draksler, klavir + Kaja Draksler, klavir; Susana Santos Silva, trobenta

Drugi del: De Beren Gieren + De Beren Gieren & Susana Santos Silva

Fulco Ottervanger, klavir; Lieven van Pee, kontrabas; Simon Segers, bobni; Susana Santos Silva, trobenta

Medijska pokrovitelja Mladina, Radio Študent

* Cene s popustom za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD in se ne seštevajo.

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)

T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnictudi pri pooblaščenih prodajalcih (Petrol, Kompas, Alpetour, M holidays, Last Minute Center idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletu www.cd-cc.si.

________________________________________________________________


Informacije: Darinka Hvalec
T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

_________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred koncertom.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred koncertom.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Cikel predavanj

SVETOVI ILIADE

15. 1. Dr. Svetlana Slapšak: Iliada kot temeljni tekst laičnega izobraževanja, od pismenosti do filozofije

19. 1. Dr. Svetlana Slapšak: Uprizoritve Iliade: antika, Jurij Šubic in »peplos« filmi

20. 1. Dr. Janez Vrečko: Primerjalni horizonti Iliade

5. 2. Dr. Nadja Zgonik: Marij Pregelj, ilustrator Iliade

9. 2. Dr. Božidar Slapšak: Homerologija, Iliada in kolektivni/državni imaginariji

12. 2. Dr. Svetlana Slapšak: Tetidin kompleks: ranljivi moški in seks v Iliadi

19. 2. Dr. Svetlana Slapšak: Pozabljena slovenska homerologija: Luka Zima in Martin Bedjanič

Sreda, 15. januarja, ob 18. uri

Dr. Svetlana Slapšak

Iliada kot temeljni tekst laičnega izobraževanja, od pismenosti do filozofije

V antiki je bila Iliada temeljno besedilo za pouk jezika, in to edinega, ki je zagotavljal polno pismenost – grškega. Služila je kot izhodiščna zgodba pisateljem, filozofom in državljanom, pa tudi filologom, ki so na temelju Iliade izdelali epistemološke osnove celotne humanistike. Raziskovanje Iliade je bilo zavetišče razuma v časih nepismenosti, cenzure, pritiskov in nasilja ... Nastanek epa in vsa njegova usoda sta ključno povezana z demokracijo.

Ponedeljek, 19. januarja, ob 18. uri

Dr. Svetlana Slapšak

Uprizoritve Iliade: antika, Jurij Šubic in »peplos« filmi

Epizode iz Iliadeso bile priljubljen motiv v antični umetnosti. Kaj je ostalo priljubljeno pozneje? Jurij Šubic je po izkušnji slikanja Iliade po stenah palače Heinricha Schliemanna v Atenah zgrožen in razočaran odšel v Pariz ter postal slikar realizma ... Ali je morda Iliada dočakala svoj najbolj razburljiv izraz v filmu? Ali je prav tu izgubila svojo demokratično moč?

Torek, 20. januarja, ob 18. uri

Dr. Janez Vrečko

Primerjalni horizonti Iliade

V Iliadi prav skozi Ahilovo usodo spoznavamo, da poleg javnega kot pomembnega in odločilnega obstaja v dogajanju tudi zasebno, in to ne kot nekaj obrobnega, ampak kot tisto, kar poganja samo epsko dogajanje, ga zavira in pospešuje. Zasebno kot temeljna eksistencialna opredelitev Ahila, brez katere bi bil ta grški heroj povsem enak drugim, ostaja tako v Iliadi odločilna in temeljna kategorija.

Po uboju Patrokla se Ahil vrne v bojne vrste, vprašanje pa je, ali je še takšen kot na začetku Iliade?

Četrtek, 5. februarja, ob 18. uri

Dr. Nadja Zgonik

Marij Pregelj, ilustrator Iliade

Marij Pregelj je na začetku petdesetih let z ilustracijami Iliade ustvaril prelomno umetniško delo, ki se je kosalo s slikarstvom in ga preseglo. Ob prevladi socialističnega realizma je z njim uresničil nekaj temeljnih modernističnih načel: poenostavljanje oblik, težnjo po ploskovitosti likovnega prostora in prevzetost ob oživljanju barbarizma.

Ponedeljek, 9. februarja, ob 18. uri

Dr. Božidar Slapšak

Homerologija, Iliadain kolektivni/državni imaginariji

Trojanska zgodba je v antiki in srednjem veku pogosto temelj identitetnih pripovedi in dinastičnega rodoslovja. V času, ki vodi k »pomladi narodov«, se polje razvrsti, mehanizmi ustvarjanja kolektivnih identitetnih zgodb izkoriščajo znanstvene ugotovitve, tudi o ustni književnosti – folklora lahko postane zamenjava za (mitizirano) zgodovino. Zamegljena preteklost in kompleks »starodavnosti« kulture sta močno ideološko orožje, čemur smo priče tudi v naši novejši zgodovini.

Četrtek, 12. februarja, ob 18. uri

Dr. Svetlana Slapšak

Tetidin kompleks: ranljivi moški in seks v Iliadi

Ženske v Iliadi, boginje ali smrtnice, kažejo izjemno različnost vedenja in vplivanja v družbi. Med njimi je posebej pomembna in močna Tetida, ki rešuje svojega sina. Za razliko od Ahila, ki se pred materjo razjoka, ženski liki kažejo več odločnosti, politične modrosti in politične strasti v kriznih okoliščinah. Zapeljevanje kot ključno strategijo izvajajo vsaj tri junakinje v Iliadi: Tetida, Hera in Helena. Razlike med homerskim svetom žensk in med liki drame ali resničnimi ženskami antičnega obdobja so osupljive ... zakaj?

Četrtek, 19. februarja, ob 18. uri

Dr. Svetlana Slapšak

Pozabljena slovenska homerologija: Luka Zima in Martin Bedjanič

Luka Zima in Martin Bedjanič – oba iz Prekmurja – sta uspešno pot kalila na Jugu, prvi v Srbiji, drugi v avstrijski Bosni in Hercegovini. Luka Zima je napisal še danes veljavno delo o metriki, Martin Bedjanič pa homerski slovar, ki ga poznavalci uvrščajo med najboljše v svetovnem merilu. Oba sta »homerski« navdih očitno dobila na Balkanu ...

Cikel je zasnovala dr. Svetlana Slapšak.

Vsa predavanja ob 18. uri v Klubu Lili Novy, brezplačne vstopnice

Dodatne informacije: T (01) 2417 146 E janina.pintar@cd-cc.si

Koncert Tria Savasa v soboto, 10. januarja 2015, napoveduje obsežnejše mednarodno sodelovanje z enim najbolj cenjenih ansamblov sodobne komponirane glasbe.

Ensemble Modern (EM) iz Frankfurta bo v Ljubljani gostoval od 10. do 14. marca 2015. Kot predtakt letošnjega tesnejšega sodelovanja bodo 10. januarja 2015 v okviru cikla Predihano nastopili trije člani trobilne sekcije EM. Trio Savasa v Ljubljani pravkar snema svojo prvo zgoščenko. Na koncertu bodo predstavili niz krstnih izvedb mednarodnih ustvarjalcev za sestav dveh trobent in roga. Ob sodelovanju domačih glasbenikov zasedbe Neofonía bo spored predstavil tudi ustvarjalnost nadarjene mlade skladateljske generacije iz Slovenije.

Veliko slovenskih skladateljev je že ob študiju zunaj meja domovine iskalo svojim estetskim zamislim ustreznejše umetniško okolje. Kar nekaj avtorjev današnje srednje in mlajše generacije je svoj izraz oblikovalo v tesnem sodelovanju z nemškimi akademskimi, raziskovalnimi in umetniških institucijami. Med prvimi je bil Vinko Globokar (1934); najvidnejša skladatelja srednje generacije, ki sta razvijala svoj opus v prepletu intelektualnih spodbud nemškega kulturnega prostora, sta Uroš Rojko (1954) in Igor Majcen (1952). Med predstavniki mlajše generacije so Tomaž Bajželj (1979), Vito Žuraj (1979), Nana Forte (1981), Nina Šenk (1982), Matej Bonin (1986). Žuraj, Šenkova in Bonin so intenzivneje sodelovali z uglednim frankfurtskim Ensemble Modern, ki je v zadnjem desetletju pomembno vplival na njihov umetniški razvoj, tako s spodbudnim okoljem kot s podporo pri uresničitvi avtorskih zamisli. Prav na pobudo Nine Šenk in Vita Žuraja pripravljamo tri koncerte, ki bodo različno predstavili Ensemble Modern, enega najuglednejših sestavov, specializiranih za izvajanje sodobne komponirane glasbe.

Marca 2015 bo Ensemble Modern v Ljubljani snemal gradivo za portretno zgoščenko Vita Žuraja in izvedel dva koncerta: v torek, 10. marca 2015, jim bomo lahko prisluhnili na samostojnem koncertu v okviru cikla Predihano (ponovitev koncerta nekaj dni prej v frankfurtski Stari operi/Alte Oper). V petek, 13. marca 2015, pa bodo v sodelovanju s Simfoniki RTV Slovenija pripravili koncert skladb Vita Žuraja in Arnolda Schönberga v Gallusovi dvorani. To bo tudi otvoritveni dogodek jubilejnega 30. festivala Slovenski glasbeni dnevi.

Na gostovanje EM je vezano tudi snemanje posnetkov za portretno zgoščenko Vita Žuraja, ki bo nastala v sodelovanju med Nemškim glasbenim svetom (Deutscher Musikrat) in založbo Wergo. Žurajevo intenzivno sodelovanje z Ensemble Modern se je začelo leta 2009 z njegovim sprejetjem v Mednarodno akademijo Ensemble Modern (International Ensemble Modern Academy) in zatem v izbor za sodelovanje pri Skladateljskem seminarju Ensemble Modern. V minulih letih je Ensemble Modern nanizal več kot deset izvedb skladb Vita Žuraja.

Sobota, 10. januarja 2015, ob 20.00 – Klub CD

Predihano

Trio Savasa (Sava Stojanov, trobenta; Valentin Garvie, trobenta; Saar Berger, rog)

Neofonía (Klemen Leben, akordeon; Matjaž Porovne, violina; Igor Mitrović, violončelo)

Program:

Elliott Carter, Call, za dve trobenti in rog (Klic, 2003)

Hermann Kretzschmar, SaVaSA Games 1 (Igre SaVaSa 1, 2013/14)

Manfred Trojahn, Introduzione e Scherzettino, za dve trobenti in rog (2014)

Nina Šenk, One’s Song, za rog (Njegova pesem, 2013)

Martin Matalon, Metal sobre metal, za dve trobenti in rog (Kovina na kovino, 2013/14)

Nana Forte, Trije haikuji, za violino, akordeon in violončelo (2006)

Hermann Kretzschmar, SaVaSA Games 2
***

Beat Furrer, Študija za dve trobenti in rog (2014)

Hermann Kretzschmar, SaVaSA Games 3

Matej Bonin, Kvartet za violino, akordeon, violončelo in rog (2013)

Urška Pompe, ...miles and miles above my head... (II), za solo akordeon (… milje in milje nad mojo glavo …, 2014)

Bernhard Gander, insincere sermon, za dve trobenti in rog (Varljiva pridiga, 2014)

Vito Žuraj, Quiet Please…, za dve trobenti in rog (Tišina, prosim …, 2014)

Koncert bo zanimiva priložnost za sodelovanje uveljavljenih nemških trobilcev, članov sestava Ensemble Modern, z domačimi glasbeniki, dodana vrednost dogodka pa bodo krstne izvedbe del priznanih mednarodnih skladateljev, ob skladbah domačih ustvarjalcev.


Cene vstopnic: 12, 6* EUR

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.


Torek, 10. marca 2015, ob 20.00 – Linhartova dvorana

Predihano

Ensemble Modern

Dirigent: Johannes Kalitzke

Tehnik oblikovanja zvoka: Volker Bernhart

Program:
Nina Šenk,Vito Žuraj, Karola Obermüller, Hanna Eimermacher, Uroš Rojko

Partnerji: Goethe Institut Ljubljana, Ensemble Modern, Cankarjev dom Ljubljana, Glasbena produkcija RTV Slovenija, Alte Oper Frankfurt, Deutscher Musikrat


Cene vstopnic: 9, 12, 6* EUR

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.


Petek, 13. marca 2015, ob 19.30 – Gallusova dvorana

Otvoritveni koncert jubilejnega 30. festivala Slovenski glasbeni dnevi

Kromatika

Simfonični orkester RTV Slovenija

Ensemble Modern

Dirigent: Johannes Kalitzke

Sodeluje: Ensemble Modern

Program: Arnold Schönberg ,Vito Žuraj

Koprodukcija: Goethe Institut Ljubljana, Ensemble Modern, Glasbena produkcija RTV Slovenija, Cankarjev dom Ljubljana, Festival Ljubljana, Alte Oper Frankfurt, Deutscher Musikrat


Cene vstopnic: 8, 11, 15, 19, 6* EUR

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.


Povezave:

www.ensemble-modern.com

www.vitozuraj.com

Informacije: Hana Radovan T (01) 2417 171 E hana.radovan@cd.cc.si


Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Srebrni abonma 2014/15

Četrtek, 8. januarja 2015, ob 19.30

3. srebrni

Po Bartókovih sledeh

Slovenska filharmonija

Koncertni program sta violinist Kelemen Barnabás in pianist Olli Mustonen zasnovala z deli, ki podčrtujejo mojstrsko komorno igro obeh glasbenikov (Bartók, Prokofjev), hkrati pa poudarjajo intimnejšo izpoved izbranih skladateljev (Beethoven, Debussy).

Kelemen Barnabás,violina

Olli Mustonen, klavir

Program:

Béla Bartók

Rapsodija št. 1 za violino in klavir, Sz 86

Ludwig van Beethoven

Sonata št. 3 v Es-duru za violino in klavir, op. 12 št. 3

Allegro con spirito

Adagio con molta espressione

Rondo: Allegro molto

*

Claude Debussy

Sonata v g-molu za violino in klavir, L140

Allegro vivo

Medigra: Čarobno in lahno

Finale: Zelo razgibano

Sergej Prokofjev

Sonata št. 1 v f-molu za violino in klavir, op. 80

Andante assai

Allegro brusco

Andante

AllegrissimoAndante assai, come prima

Madžarski violinist Barnabás Kelemen, ki ga odlikujeta »prirojeni glasbeni čut« in tehnična dognanost »največjih glasbenikov« (The Guardian), navdušuje ljubitelje glasbe po vsem svetu. Poustvarja repertoar, ki zajema vse od klasične do nove glasbe in je mdr. na Madžarskem premierno predstavil violinske koncerte Ligetija in Schnittkeja ter krstno izvedel violinske skladbe Gubajduline in Kurtága.

Barnabás Kelemen sodeluje z vodilni mednarodnimi sestavi, kot so Simfonični orkester BBC, Orkester Budimpeškega festivala, Filharmonični orkester Nemškega radia iz Saarbrückna, Helsinški filharmoniki, Hongkonški filharmonični orkester, Madžarski narodni filharmonični orkester, Simfonični orkester iz Indianapolisa, Irski komorni orkester, Kioi Sinfonietta iz Tokia, Simfonični orkester iz Lahtija, Londonski filharmoniki, Malezijski filharmonični orkester, Filharmonični orkester Severnonemškega radia iz Hannovra, Orkester Nizozemskega radia. Sodeluje s priznanimi dirigenti, kot so Olari Elts, Iván Fischer, Sascha Goetzel, Pietari Inkinen, Vladimir Jurowski, Tonu Kajuste, Zoltán Kocsis, Hannu Lintu, Michael Sanderling, Leif Segerstam, Dmitri Slobodeniouk, Masaaki Suzuki, Gábor Takács-Nagy in Krzysztof Urbánski. Kot dirigent in solist je sodeloval s Komornim orkestrom Budimpeškega festivala, Komornim orkestrom Bruggeja, Simfoničnim orkestrom iz Indianapolisa, Norveškim komornim orkestrom in Kraljevim komornim orkestrom Concertgebouw.

Recitale pripravlja s slovitimi komornimi partnerji, kot sta Zoltán Kocsis in Shai Wosner. Leta 2010 je ustanovil Kvartet Kelemen, ki je leto zatem na Mednarodnem tekmovanju iz komorne glasbe v Melbournu osvojil srebrno medaljo, nagrado občinstva in veliko nagrado musica viva. Lani je bil kvartet prvonagrajen na mednarodnem tekmovanju godalnih kvartetov Premio Paolo Borciani v mestu Reggio Emilia.

Med vrhunci sezone 2014/15 omenimo nastope z Islandskim simfoničnim orkestrom pod vodstvom Eivinda Aadlana, Norveškim komornim orkestrom (kot dirigent in solist), Estonskim narodnim simfoničnim orkestrom pod taktirko Olarija Eltsa, Simfoničnim orkestrom iz Helsingborga z maestrom Stefanom Solyomom, Helsinškimi filharmoniki pod vodstvom Pieatrija Inkinena, Tapiola Sinfonietto pod taktirko Ryana Wiggleswortha, Münchenskimi simfoniki z maestrom Kevinom Johnom Eduseijem, Komornim orkestrom iz Bruggeja (kot dirigent in solist), Grškim državnim simfoničnim orkestrom iz Aten in dirigentom Stefanosom Tsialisom. Recitale z Ollijem Mustonenom bo poleg Ljubljane priredil v londonski dvorani Wigmore ter nastopil v komornem sestavu z Alexandrom Longquichem in Nicolasom Altstaedtom.

Kritiki zelo cenijo njegovo diskografijo; posnetek Brahmsovih sonat za violino in klavir s Tamásom Vásáryjem je prejel nagrado diapason d’or, posnetku celotnega cikla Lisztovih skladb za violino in klavir z Gergelyjem Bogányijem pa je Mednarodno združenje Franza Liszta leta 2001 podelilo grand prix du disque. Posnetek Bartókovih rapsodij in Koncerta za violino in orkester št. 2 z Madžarskim narodnim filharmoničnim orkestrom in Zoltánom Kocsisem, ki ga je izdala založba Hungaroton, je leta 2011 prejel nagrado nemških kritikov plošč. Posnetek recitala Bartókovih violinskih sonat z Zoltánom Kocsisem in Bartókove solistične sonate, ki ga je izdala založba Hungaroton, je leta 2013 osvojil nagrado gramophone v kategoriji komorne glasbe.

Barnabás Kelemen je bil rojen leta 1978 v Budimpešti, se pri enajstih vpisal na Glasbeno akademijo Franza Liszta in leta 2001 dosegel tretjo nagrado na Tekmovanju kraljice Elizabete v Bruslju ter leto zatem zmagal na Mednarodnem tekmovanju iz violine v Indianapolisu. Madžarska vlada mu je leta 2001 za državne zasluge podelila nagrado Sándorja Végha, 2003 nagrado Franza Liszta ter Rózsavölgyijevo in 2012 Kossuthovo nagrado.

Od leta 2005 deluje kot profesor na Glasbeni akademiji Franza Liszta v Budimpešti in od 2014 tudi kot profesor na Akademiji za glasbo in ples v nemškem Kölnu, je tudi gostujoči profesor na Univerzi Indiane v Bloomingtonu.

Igra na violino izdelovalca Guarnerija del Gesúja iz leta 1742 (nanjo je nekdaj igral Dénes Kovács), ki mu jo je velikodušno odstopila Republika Madžarska.

Olli Mustonen na današnjem glasbenem prizorišču zavzema poseben položaj. V tradiciji velikih mojstrov, kot so Rahmaninov, Busoni in Enescu, Mustonen edinstveno spaja vloge skladatelja, pianista in dirigenta. Rojen je bil v Helsinkih ter učne ure klavirja, čembala in kompozicije začel obiskovati pri petih letih. Sprva je bil njegov mentor Ralf Gothoni, pozneje pa se je klavirja učil pri Eeru Heinonenu in kompozicije pri Einojuhaniju Rautavaari.

Kot koncertni solist je Mustonen sodeloval z večino najprestižnejših orkestrov sveta, kot so Berlinski filharmoniki, Münchenski filharmoniki, Chicaški simfoniki, Clevelandski orkester, Newyorška filharmonija in Kraljevi orkester Concertgebouw, ter dirigenti, kot so Ashkenazy, Barenboim, Blomstedt, Boulez, Chung, Dutoit, Eschenbach, Harnoncourt, Masur, Nagano, Salonen in Saraste. V sezoni 2012/13 je s Simfoničnim orkestrom Škotskega BBC pod vodstvom Martyna Brabbinsa poustvaril vse tri Bartókove klavirske koncerte in v Veliki Britaniji premierno izvedel Hindemithov Koncert za klavir in orkester (za levo roko). Mustonen recitale prireja v vseh glasbenih prestolnicah sveta, v zadnjih sezonah se je predstavil na Mednarodnem festivalu v Edinburgu, Sydneyjski operni hiši in Marijinem gledališču v Sankt Peterburgu. V prejšnji sezoni je bil na koncertnem gostovanju njegov komorni partner Pekka Kuusisto. Med drugim sta premierno predstavila Mustonenovo Violinsko sonato, ki je nastala po naročilu Dvorane Wigmore in Koncertne dvorane v Perthu.

Med umetnikovimi tesnimi sodelovanji z največjimi glasbenimi imeni sveta omenimo Rodiona Ščedrina, ki je svoj Klavirski koncert št. 5 posvetil Mustonenu. Avgusta leta 2013 je Mustonen v Stockholmu na Festivalu Baltskega morja z Orkestrom Marijinega gledališča in pod taktirko Valerija Gergijeva izvedel Ščedrinov Klavirski koncert št. 4.

Leta 2012 je Mustonen vodil Helsinške filharmonike na poustvaritvi svoje Simfonije št. 1 Tuuri, ki je nastala po naročilu Filharmoničnega orkestra iz Tampereja, ki je v začetku istega leta delo krstil pod Mustonenovo taktirko. Simfonijo št. 2 je Johannes Angelosnapisal po naročilu Helsinških filharmonikov. Tam je minulo sezono deloval kot rezidenčni umetnik ter z njimi sodeloval kot dirigent, skladatelj in solist. Poleg vseh najvidnejših finskih sestavov je Mustonen mdr. vodil tudi Nemško komorno filharmonijo, Weimarsko državno kapelo, Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, Camerato Salzburg, Škotski komorni orkester, Estonski narodni simfonični orkester in Simfonični orkester Čajkovskega iz Moskve.

Umetnikovo predajanje komponiranju zaznamuje tudi njegovo poustvarjalno in dirigentsko dejavnost. Mustonen je trdno prepričan, da mora vsako umetniško podajanje skladbe prevevati svežina krstne izvedbe, da lahko tako poslušalec kot poustvarjalec izkusita skladatelja kot še živečega sodobnika. S tem v zvezi omenja Mahlerjevo slovito reklo, da se tradicija lahko sprevrže v lenobo, obenem pa izraža tudi dvom v poustvaritve, katerih edini namen je drugačnost. Z vztrajnim duhom raziskuje literaturo onkraj uveljavljenega kanona.

V zadnjih treh sezonah je Mustonen v nizu koncertov, ki so predstavili tudi njegova orkestrska dela, kot solist in dirigent s Simfoničnim orkestrom iz Melbourna poustvaril celoten niz Beethovnovih klavirskih koncertov.

Med drugimi vrhunci minule sezone naj omenimo nastop v londonskem Centru Barbican s Simfoničnim orkestrom BBC in Sakarijem Oramom – z njim je Mustonen pozneje sodeloval tudi v okviru koncertov s Kraljevim filharmoničnim orkestrom iz Stockholma – ter izvedbe Beethovnovega Violinskega koncerta v transkripciji za klavir s Pariškim orkestrom in pod taktirko Paava Järvija. Po ZDA je gostoval z Avstralskim komornim orkestrom in v Münchnu nastopil kot solist/dirigent s Praško filharmonijo.

Olli Mustonen se lahko pohvali z obsežno in raznovrstno diskografijo. Pri založbi Decca je izdal Preludije Šostakoviča in Alkana, ki so prejeli nagradi edison in gramophone za najboljši inštrumentalni posnetek. Leta 2002 je podpisal pogodbo z založbo Ondine, pri kateri sta nedavno izšli zgoščenka z Respighijevim koncertom Concerto in modo Misolidio s Sakarijem Oramom in Simfoničnim orkestrom Finskega radia ter kritiško cenjeni posnetek Skrjabinove klavirske literature.

Slovenska filharmonija, 18, 24 EUR


Informacije: Hana Radovan T (01) 2417 171 E hana.radovan@cd-cc.si


Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Premiera: Petek, 9. januar 2015, ob 20. uri

Ponovitev: Sobota, 10. januar 2015, ob 20. uri

Linhartova dvorana Cankarjevega doma

KJARA'S DANCE PROJECT

TRIPTIH

V vseh treh koreografijah avtorji raziskujejo isti motiv – vprašanje identitete. Plesalcem se je v ustvarjalnem procesu, gledalcem pa ob ogledu predstave, odprl zanimiv vpogled v tri razlicˇne plesne interpretacije skupnega vprašanja identitete. Kdo sem? Kaj je tisto, kar me res določa, in cˇesa se oklepam, ker mi je znano? Kaj se zgodi, cˇe odstranim vse plasti? Kaj ostane?

Umetniško vodenje: Kjara Starič Wurst

Koreografija: Lotem Regev

Rosana Hribar

Kjara Starič Wurst

Plesalci: Liza Šimenc, Kaja Lin, Simona Kočar, Tajda Podobnik, Maja Sonc, Anja Moderndorfer,
Jan Ravnik, Andrea Apadula, Eli Cohen, Anamaria Bagarič, Tina Benko, Neža Jamnikar,
Aljoša Moderndorfer in Kjara Starič Wurst

Glasba: Ran Bagno (koreografiji Lotem Regev in Kjara Starič Wurst)

Branko Rozman (koreografija Rosana Hribar)

Kostumografija: Almina Duraković

Odrska podoba: Andrej Stražišar

Predstava ima tri dele: med prvim in drugim je 5-minutni, med drugim in tretjim pa 15-minutni odmor. Gledalci lahko dvorano zapustijo samo med drugim odmorom.

LOTEM REGEV NOVI BOGOVI

O koreografiji

Po preživetju uničenja človeštva se majhna skupina preživelih dvigne iz pepela.

Ni preteklosti. Ni spomina. Ni prepričanj.

Ostal je le nagon.

Preživetje jim prinaša povsem novo odgovornost, kako na novo vzpostaviti socialne kode.

S to odgovornostjo se odpravijo na pot iskanja novih struktur in harmonije.

Lotem Regev je svobodni koreograf in plesalec, ki živi in deluje v Tel-Avivu. Svojo profesionalno plesno pot je začel pri devetnajstih letih v izraelski Kibbutz Contemporary Dance Company. Pozneje se je pridružil odlični Batsheva Ensemble, pred kratkim pa je sklenil svojo profesionalno plesno pot v švedski Göteborg Opera Dance Company.

Sodeloval je s svetovno uveljavljenimi koreografi, kot so Ohad Naharin, Sharon Eyal, Rami Be'er, Sidi Larbi Cherkaoui, Franck Chartier, Barak Marshall in številni drugi.

Leta 2008 je začel samostojno pedagoško pot z gibalno-raziskovalnimi delavnicami, ki ga vodijo po vsem svetu.

ROSANA HRIBAR – SKUŠNJAVA

O koreografiji

Telo. Prostor. Uprostorjenje telesa.

Vedno obstaja neka smiselna realnost med telesom in prostorom, kot brezčasna, nesimbolna in avtonomna struktura, znotraj katere se razkriva vprašanje, kaj, kako in zakaj nas giblje. Kakšen je notranji patos telesa, ki opravlja te naloge in v sam gib vlaga svoje vsebine.

Telo postane gradivo, subjekt in objekt, ki ima neki periodični režim, ritem, notranje življenje, sestavljeno iz energije in občutljivosti.

Takšno telo je slišno, erotično in odpira dialog skozi svoja asociativna polja. Realnost postane odnos, dogodek, lepota.

Rosana Hribar je vidna predstavnica generacije sodobnih plesalcev zgodnjih sedemdesetih let. Kot koreografinja deluje doma in v tujini ter sodeluje z vodilnimi avtorji sodobnih uprizoritvenih umetnosti. V zadnjih letih še posebej izstopajo serije spektakularnega tarantinovskega pas de deuxa, ki jih ustvarja v tandemu s koreografom Gregorjem Luštkom in ki so njun sodobni transžanrski ples izpopolnili do svojevrstnega plesnega organizma.

Nagrade na nekaterih najuglednejših mednarodnih koreografskih tekmovanjih so uveljavile njuno plesno dognanost, ki jo plesalca v Ljubljani gradita in vzdržujeta v mednarodno neprimerljivih razmerah.

Leta 2009 sta prejela Trdinovo nagrado MO Novo mesto, leta 2011 Župančičevo nagrado MO Ljubljana, na Bienalu slovenskega sodobnega plesa Gibanica 2011 pa jima je domače občinstvo podelilo nagrado za najboljšo predstavo.

KJARA STARIČ WURST – TU, ZDAJ

O koreografiji

Kdo sem?

Tudi tokrat sem si v koreografiji zastavila vprašanje, ki me v tem trenutku najbolj zaposluje. Upala sem, da bom našla splošni odgovor, morda recept, ki se bo na koncu kot globoko sporočilo dotaknil občinstva. Ko sem premišljevala, zakaj si vedno znova postavljam to in podobna vprašanja, zakaj želim vedno vse premisliti, označiti, opredeliti …, sem spoznala, da si pravzaprav želim, da bi te definicije zamrznile trenutek. Če bi lahko vse ostalo tako, kot je, mi morda življenje ne bi kar naprej prinašalo na pot sprememb, prehodov, bolečine, izgub.

A žal to ni mogoče.

Ne morem se definirati, označiti ali poiskati recepta, kako biti in živeti enako.

Ne morem se kar udobno ustaviti in se izogniti spremembi, čeprav vem, da bo postavila vse na glavo in zahtevala nov začetek, vstop v nov prostor ali dvig na novo raven.

Morda je to le moje življenje, morda tako čutite vsi.

Kdo torej sem?

Nekdo, ki se trudi objeti neznano in biti le to, kar je v tem trenutku.

Nič drugega ne obstaja.

Je že minilo ali se še ni zgodilo.

Torej sem lahko jaz jaz le tu in zdaj.

V tem trenutku. Tu. Pred vami.

Kjara Starič Wurst je koreografinja, pedagoginja in umetniški vodja skupine Kjara's Dance Project. Po končani Srednji baletni šoli v Ljubljani se je pridružila SPP pod vodstvom koreografa Freda Lasserja, od leta 2000 pa pot nadaljuje kot samostojna umetnica. V Evropi in Ameriki je plesala v predstavah koreografov Jennifer Archibald, Nijjawona Matthewsa, Matjaža Fariča in številnih drugih. Poleg lastnih predstav Odtisi, Compassion in Razpotja je koreografirala Knjigo o džungli Matjaža Bergerja v produkciji Anton Podbevšek teatra, Detonacija človeka z bombami Matjaža Bergerja za EPK, več koreografij za DBUS ter Območje udobja za SNG Opera in balet Ljubljana.

Fotografija: Aljoša Rebolj

Vizualna podoba: Sanja Kašaj

Projektni vodja: Sandra Gubenšek

Odnosi z javnostmi: Katja Mlakar in Domen Mavrič – AVI, Agencija Vrhunskih Idej

Studio: Centro Arte Danza, Vija Vaja, Baobab, Moj korak, Ariston Proballet

Koprodukcija: Cankarjev dom

O KJARA'S DANCE PROJECTU

Kjara’s Dance Project je slovenski projekt sodobnega baleta, namenjen mladim plesalcem, ki ga je leta 2010 ustanovila Kjara Starič Wurst. Vizija projekta je mladim plesalcem zagotavljati priložnosti za delo in umetniški razvoj ter jim olajšati prehod v profesionalni svet.

_______________________________________________________________________________________________________

Cena vstopnice: 18, 14* EUR
* Cena s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše
od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

_________________________________________________________________________________________________________

Za dodatne informacije, dogovore za intervjuje, snemanje in fotografiranje:

Kristina Jermančič Golc

Cankarjev dom
T 01 2417172
M 051 675 248
E
kristina.jermancic@cd-cc.si

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti. Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Četrtek, 1. januarja 2015, ob 18. uri

NOVOLETNI KONCERT

Orkester Slovenske filharmonije

Dirigent: Uroš Lajovic

Solista:

Urban Stanič, klavir

Aco Biščević, tenor

Prvi koncert leta bo pod taktirko maestra Lajovica zaokrožal praznični vrtinec prestolnice v plesnih ritmih mazurke, poloneze in valčka in se spogledoval s stranmi domače operetne ustvarjalnosti.

Program:

Stanislaw Moniuszko, Mazurka iz opere Halka

Frederic Chopin, Andante spianato in velika briljantna poloneza v Es-duru, op. 22

Aram Hačaturjan, Maškarada, suita

***

Viktor Parma, Uvertura iz operete Caričine amazonke

Viktor Parma, Arija Teodorja Židanskega iz operete Caričine amazonke

Viktor Parma, Valse lente (3. stavek Godalnega kvarteta)

Otto Nicolai, Arija Fentona iz opere Vesele žene windsorske

Gaetano Donizetti, “Ah! Mes amis, quel jour de fete!” arija Tonija iz opere Hči polka

Kamilo Mašek, Na zeleni Ljubljanici

Johann Strauss ml., Pizzicato polka, op. 234

Johann Strauss ml., Na lepi modri Donavi, op. 314

Pianist Urban Stanič je bil rojen leta 1996 v Ljubljani. Pouk klavirja je začel obiskovati pri treh letih pri prof. Loreni Mihelač. V razredu prof. Lilijane Žerajić je opravil zadnje štiri razrede nižje glasbene šole in se pripravil za sprejemni izpit na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, ki ga je opravil leta 2011. Trenutno je v četrtem letniku Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Lidije Malahotky Haas. Vzporedno obiskuje še četrti letnik Gimnazije Bežigrad. Svoje pianistično znanje je izpopolnjeval pri profesorjih I. Laszku, K. Boginu, C. M. Mehnerju, R. Daibaltayanu in Hinku Haasu.

Nastopal je z Orkestrom nemške televizije WDR, s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pa tudi z orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

Na tekmovanjih je doslej prejel več nagrad. Na mednarodnem tekmovanju Zlatka Grgoševića 2014 je osvojil prvo nagrado, absolutno prvo mesto in posebno nagrado za izvedbo sonate iz klasicizma. Februarja 2014 je na mednarodnem tekmovanju Mladi virtuozi v Zagrebu dosegel drugo nagrado in posebno nagrado za najboljšo izvedbo virtuozne etide. Na mednarodnem tekmovanju pianistov v Povolettu v Italiji je štirikrat zapored osvojil prvo nagrado in prvo mesto (od 2011 do 2014). Na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov je leta 2013 prejel zlato plaketo in prvo mesto. Maja letos je na tekmovanju za Evrovizijskega mladega glasbenika v Kölnu zasedel drugo mesto. Je tudi državni prvak v šahu (2007), matematiki (2009, 2011, tretja nagrada 2013 in 2014) in logiki (2009, 2010, 2012, 2013).

Aco Aleksander Bišćević je po maturi v Ljubljani vpisal študij glasbene pedagogike. Od l. 2008 je na salzburškem Mozarteumu študiral petje in čembalo. Junija 2012 je opravil prvostopenjski študij petja pri Horiani Branisteanu, nato pa še magistrski študij pri Bredi Zakotnik in Elisabeth Wilke. Udeležil se je mojstrskih tečajev pri Jamesu Taylorju, Angeliki Kirschlager, Bernardi Fink, Thomasu Moserju, Christi Ludwig in Helmutu Deutschu. Debitiral je kot Triquet v Jevgeniju Onjeginu P. I. Čajkovskega l. 2009 na Mozarteumu, l. 2010 pa je nastopil na festivalu Styriarte kot Amoretto v Orfeju in Evridiki (J. J. Fux) pod vodstvom Jordija Savalla. Oktobra 2011 je pel vlogo Acisa v Händlovi operi Akis in Galateja v münchenskem gledališču Prinzregententheater. Z Reinhardom Goeblom je spomladi 2012 in na koncertu Salzburškega Bachovega združenja izvajal solistične kantate. Na Salzburških slavnostnih igrah 2013 je v okviru programa Young Singers Project sodeloval pri izvedbi Mozartovih oper Čarobna piščal in Beg iz seraja. Spomladi 2014 je v berlinski Komični operi zelo uspešno nastopil kot Mekur v Rameaujevi operi Kastor in Poluks v proslavljeni postavitvi Barrieja Koskyja, ki je prejela nagrado Laurencea Olivierja, najpomembnejšo britansko gledališko nagrado. Poleti 2014 je Aco Bišćević gostoval na opernem festivalu v Bad Aiblingu kot Truffaldino v Busonijevi Turandot, jeseni pa je v Brixnu in Meranu nastopil v vlogi Ozie v Mozartovi Betulii. Decembra 2014 bo v operi Vojaki Bernda Aloisa Zimmermanna debitiral v milanski Scali.

Uroš Lajovic se je po študiju kompozicije in dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani izpopolnjeval na Visoki šoli za glasbo in scensko umetnost na Dunaju pri prof. Hansu Swarowskem. Diplomiral je z odliko in posebno nagrado; med študijem se je dvakrat udeležil dirigentskega tečaja v Salzburgu pri prof. Brunu Maderni.

Med letoma 1972 in 1991 je bil zaposlen v Slovenski filharmoniji, najprej kot asistent, zatem pa od leta 1978 kot stalni dirigent orkestra. Obenem je v letih 1974 do 1976 vodil Komorni orkester RTV Ljubljana, bil od 1979 do 1981 glavni dirigent Simfoničnega orkestra RTV Zagreb. Leta 1988 je ustanovil Komorni orkester Slovenicum, s katerim je kar dvanajst let prirejal lastni abonma v Ljubljani in nastopal z njim tudi drugod po Sloveniji. Od leta 2001 do 2005 je bil glavni dirigent Beograjske filharmonije. Leta je 2009 je bil programski svetovalec Zagrebške filharmonije in od takrat naprej tudi njihov stalni gostujoči dirigent.

Leta 1989 je bil izbran za profesorja dirigiranja na Visoki šoli za glasbo in scensko umetnost na Dunaju, kjer od 1991 nosi naziv rednega profesorja dirigiranja na tej ustanovi. Med pedagoškim delovanjem je v njegovem razredu dirigiranja študiralo 293 študentov iz 58 držav. Od 2011 do 2014 je bil obenem tudi redni profesor dirigiranja na zagrebški Glasbeni akademiji. Kot gostujoči profesor je imel dirigentske mojstrske tečaje v Stockholmu (2001), Vilni (2001), Konstanzi (2006), Šanghaju (2012) in Hongkongu (2009, 2012).

Gostoval je skoraj po vsej Evropi, dirigiral je v Ameriki, Kolumbiji, Južni Koreji, na Tajvanu, v Hongkongu, na Kitajskem in na Japonskem ter pri svojem delu dirigiral več kot sedemdesetim različnim simfoničnim orkestrom in ansamblom. Med njimi so poleg omenjenih simfonični orkestri iz Göttingena, Jene, Hirošime, Norrköpinga, Valladolida, Šenžena, Berna, Seville, Voroneža, Bogote pa Kijevska filharmonija, Dunajski simfoniki, orkester Mozarteuma iz Salzburga, filharmonični orkestri iz Seula, Tokia, Osla, orkestri radijskih postaj iz Berlina (RSO Berlin), Leipziga, Stuttgarta in vrsta drugih. Poleg programa železnega repertoarja je pripravil več kot osemdeset krstnih izvedb skladb tako slovenskih kot tujih avtorjev.

Na muzikološkem področju se je udejstvoval s transkripcijo in izdajo Misse viennensis slovenskega baročnega skladatelja Janeza Krstnika Dolarja, redakcijo Figara Janeza Krstnika Novaka (scenske glasbe k Linhartovemu Matičku) ter revizijo opere Črne maske Marija Kogoja.

Uroš Lajovic je oblikoval naše glasbeno življenje tudi kot pobudnik novih koncertnih oblik. Kot stalni dirigent Slovenske filharmonije je leta 1983 uvedel novoletne koncerte, ki so bili igrani na novoletni dan in niso imeli namena posnemati koncerta Dunajskih filharmonikov. Od takrat je novoletni koncert v Gallusovi dvorani tradicija, nekaj let ga je orkester zaradi velikega zanimanja moral igrati celo dvakrat. Leta 1989 je s komornim ansamblom Slovenicum uvedel slogovne koncerte v obliki nedeljskih matinej, 1993 je sodeloval pri ustanovitvi Mariborske filharmonije in jo programsko vodil do leta 2004. Bil je med pobudniki gala koncerta društva Manager leta 1993, katerega prvotni namen je bil finančno konsolidirati ansambel Slovenicum. Leta 2011 je ob obletnici zasnoval in vodil cikel koncertov pod naslovom Mahler v Ljubljani ter iniciiral in vodil postavitev skladateljevega kipa na Dvornem trgu v Ljubljani.

Poleg dveh študentskih Prešernovih nagrad (za kompozicijo in dirigiranje) je leta 1971 prejel nagrado Akademije za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Leta 1976 je osvojil drugo nagrado na dirigentskem tekmovanju Guida Cantellija v Milanu, 1981 je bil nagrajenec Prešernovega sklada, 2006 je prejel belega angela za zasluge v kulturi Republike Srbije in 2009 plaketo glavnega mesta Ljubljana.

Maestro Lajovic je za svoj izjemni dirigentski opus in glasbeno delovanje novembra 2013 prejel najvišje avstrijsko državno priznanje, častni križ za znanost in umetnost, ki ga podeljuje avstrijsko zvezno ministrstvo za šolstvo, umetnost in kulturo.

Ni veliko simfoničnih orkestrov, ki bi se lahko ponašali s tako bogato in dolgoletno tradicijo kot Orkester Slovenske filharmonije. Zaradi odlične geografske lege med Alpami in Jadranom, na stičišču germanskega, romanskega in slovanskega sveta, je lahko glasbena umetnost sledila vplivom tako s severa in juga kot tudi z vzhoda in zahoda.

Orkester Slovenske filharmonije se s svojimi predhodnicami Academio Philharmonicorum (1701), Filharmonično družbo (1794) in prvo Slovensko filharmonijo (1908-13) ponosno postavlja ob bok najstarejšim na svetu. Med številnimi uglednimi umetniki, ki so postali častni člani Slovenske filharmonije, srečamo Josefa Haydna, Ludwiga van Beethovna, Niccoloja Paganinija, Johannesa Brahmsa, Carlosa Kleiberja in številne druge.

Po ponovni ustanovitvi leta 1947 so orkester vodili priznani dirigenti, med njimi Bogo Leskovic, Samo Hubad, Lovro von Matačić, Oskar Danon, Uroš Lajovic, Milan Horvat, Marko Letonja in George Pehlivanian. Pet let (2008–13) je orkester vodil priznani francoski dirigent, maestro Emmanuel Villaume, od septembra 2013 pa položaj glavne dirigentke zaseda Keri-Lynn Wilson, umetnica kanadskega rodu in svetovnega slovesa.

Svojo odličnost je orkester potrdil na številnih gostovanjih v evropskih kulturnih središčih ter v Združenih državah Amerike in na Japonskem, predstavil pa se je tudi na pomembnih mednarodnih festivalih (Dunajski slavnostni tedni, Glasbeni maj v Firencah, Praška pomlad, Varšavska jesen, Dubrovniške poletne igre, Ravenski festival, MIDEM ...).

Med njegove goste se uvrščajo vrhunska glasbena imena med dirigenti, kot so: Carlos Kleiber, Riccardo Muti, Zubin Mehta, Kurt Sanderling, Leopold Hager, Theodor Guschlbauer, Jurij Simonov, Serge Baudo, Hartmut Haenchen, Heinz Holliger, Matthias Bamert, Kenneth Montgomery, Heinrich Schiff, Matthias Pintscher, Vladimir Fedosejev, sir Neville Marriner, Tan Dun ... Sodeloval je z domačimi in tujimi solisti, med njimi so: Irena Grafenauer, Marjana Lipovšek, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Bernarda Fink, Sabina Cvilak, Janez Lotrič, Yehudi Menuhin, David Ojstrah, Arturo Benedetti Michelangeli, Svjatoslav Richter, Luciano Pavarotti, Gidon Kremer, Anne-Sophie Mutter, Vadim Repin, Arthur Rubinstein, Ivo Pogorelić, Lazar Berman, Elisabeth Leonska, Schlomo Mintz, Till Felner, Fazil Say, Mario Brunello, Hakan Hardenberger, David Garrett, Dmitrij Hvorostovski, Eva Johansson, Ramon Vargas, Christian Tetzlaff, Gautier in Renaud Capuçon, Alisa Weilerstein, Leonidas Kavakos, Tasmin Little, Evelyn Glennie, Paul Meyer, Julian Rachlin, Sarah Chang, Emmanuel Pahud, Miša Majski, Bryn Terfel, Ana Netrebko ...

Med največje uspehe vsekakor sodita velika evropska turneja novembra 2012 (enajst koncertov v uglednih koncertnih dvoranah Ljubljane, Stuttgarta, Münchna, Amsterdama, Pariza, Berlina, Frankfurta, Nürnberga, Prage, Essna in Dunaja) s koncertno izvedbo opere Jolanta Petra Iljiča Čajkovskega s slavno sopranistko Ano Netrebko v naslovni vlogi in snemanje opere za založbo Deutsche Gramofon. Veličastni so bili tudi koncert z Brynom Terflom v Kraljevi operni hiši v Muscatu (Oman 2013) ter osem koncertov z Mišo Majskim v Sloveniji, Nemčiji in na Nizozemskem (2013).

Orkester že vrsto koncertnih sezon prireja po 36 abonmajskih koncertov na leto v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma (Modri in Oranžni abonma), številne priložnostne koncerte in glasbene matineje za mlade poslušalce. Koncertna dejavnost orkestra je posneta na več kot sedemdesetih zgoščenkah.

Gallusova dvorana, 32, 27, 22 in 19 EUR


Informacije: Hana Radovan T (01) 2417 171 E hana.radovan@cd-cc.si


Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

SR, 31. decembra, ob 20. uri – silvestrska projekcija, Linhartova dvorana

Ponovitve od 1. do 14. Januarja, Kosovelova dvorana

Gemma Bovery

Romantična komedija

Režija: Anne Fontaine

Scenarij: Anne Fontaine, Pascal Bonitzer, Posy Simmonds (avtorica predloge)

Igrajo: Fabrice Luchini (Martin Joubert), Gemma Arterton (Gemma Bovery), Jason Flemyng (Charlie Bovery), Isabelle Candelier (Valérie Joubert), Niels Schneider (Hervé de Bressigny),

Mel Raido (Patrick), Elsa Zylberstein (Wizzy), Pip Torrens (Rankin), Kacey Mottet Klein (Julien Joubert), Francija, 2014; 99', Produkcija: Albertine Productions, Distribucija: Fivia

Zabavna, domiselna pretopitev večne klasike romantičnega hrepenenja, Flaubertove Gospe Bovary, v sedanji čas.

Nekdanji pariški boemski buržuj Martin je zdaj (bolj ali manj po lastni volji) vaški pek v podeželski Normandiji. Od mladostnih ambicij sta mu ostali le bogata domišljija in strast do dobre literature – predvsem izpod peresa Gustava Flauberta. Ni si težko zamisliti, v kakšno čustveno stanje ga pahne naključje, da se prav v njegovo soseščino priseli mlad angleški par z nenavadno domače zvenečimi imeni. Ne le, da se priseljenca imenujeta Charles in Gemma Bovery, tudi za njuno vedenje se zdi, da ga navdihujeta slavna Flaubertova junaka. Za ustvarjalca, ki neizživet ždi v peku Martinu, je priložnost (poleg testa) oblikovati usodo Flaubertovih junakov iz mesa in krvi preveč mamljiva, da bi se ji lahko uprl. Toda čedna Gemma ni brala klasikov in nima niti najmanjše želje po življenju koga drugega.

»Določeni prizori so popolnoma izmišljeni. Vendar menim, da je film zelo zvest tonu in humorju knjige Posy Simmonds. Pravzaprav angleškemu humorju, ki je dokaj piker.« (Anne Fontaine)

Anne Fontaine

Rojena leta 1959 v Luksemburgu. Otroštvo je preživela v Lizboni, v najstniških letih pa se je preselila v Pariz, da bi se izšolala za plesalko. Filmsko pot je začela kot igralka (medtem je študirala tudi filozofijo), leta 1993 pa je posnela prvenec Les histoires d'amour finissent mal... en général, s katerim si je prislužila nagrado Jeana Vigoja. Danes velja za pomembno ime sodobnega francoskega filma.

filmografija (izbor)

1995 Augustin

1997 Nettoyage à sec (Dry Cleaning/Suho čiščenje)

1999 Augustin, roi du kung-fu

2001 Comment j'ai tué mon père (How I Killed My Father/Kako sem ubil svojega očeta)

2003 Nathalie...

2005 Entre ses mains (In His Hands)

2006 Nouvelle chance

2008 La fille de Monaco (The Girl from Monaco)

2009 Coco avant Chanel (Coco Before Chanel/Coco Chanel)

2011 Mon pire cauchemar (My Worst Nightmare)

2013 Adore (Občudovani)

2014 Gemma Bovery

______________________________________________________________________

Linhartova dvorana, silvestrska projekcija 8 EUR (s kozarcem penine ali brezalkoholne pijače)

Kosovelova dvorana, januarske ponovitve 4'95, 4'50* EUR

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.

_______________________________________________________________________

Informacije: Brane Kodrin T (01) 2417 167 E brane.kodrin@cd-cc.si

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Razstave bodo v sredo, 24. 12., odprte od 10. do 14. ure, v sredo, 31. 12., od 10. do 14. ure. V četrtek, 25., in petek, 26. 12., ter četrtek, 1. 1., bodo galerije CD zaprte.

Informacijsko središče CD bo med prazniki odprto uro pred prireditvami.

Decembrsko praznovanje v CD

Balet SNG Maribor – med strastjo in usodo

Zadnji dnevi leta bodo na našem največjem odru v znamenju dveh nesmrtnih zgodb strasti in ljubezni, ki sta svoje protagoniste vodili vse do konca in še čez. Petnajst minut po vsaki predstavi bo v Prvem preddverju Cankarjevega doma kratko srečanje z Valetnino Turcu, ki je koreografsko podpisala oba večera.

Ponedeljek, 29. decembra, ob 19.30

Romeo in Julija

foto: Tiberiu Marta

Koncept in koreografija: Valentina Turcu

Glasba: Sergej Prokofjev

Dirigent: Aleksej Baklan

Asistent koreografinje in baletni mojster: Leo Mujić

Scenograf: Marko Japelj

Kostumograf: Leo Kulaš

Oblikovalec luči: Pascal Mérat

Solisti in ansambel Baleta SNG Maribor

Simfonični orkester SNG Maribor

Koncertni mojster: Saša Olenjuk

Baletni mojster: Galina Dimitrijeva

Inšpektor baleta: Petar Marić

Vodja predstave: Peter Krajnc

Premiera: 9. novembra 2012, Velika dvorana SNG Maribor

Baletna predstava traja približno 1 uro in 45 minut ter ima en odmor.

ZASEDBA VLOG

Julija: Catarina de Meneses

Romeo: Anton Bogov

Mercutio: Matjaž Marin

Tybalt: Sytze Jan Luske

Benvolio: Yuya Omaki

Paris: Stefan Banica

Lady Capulet: Tanja Baronik

Lord Capulet: Sergiu Moga

Lady Monteg: Marina Krasnova

Lord Monteg: Slavčo Stoleski

Pestunja: Helena Klasič

Pater Lorenzo: Marin Turcu

Tybaltova ljubimka: Branka Popovici

Dramatično zastavljen balet neoklasičnega sloga ostaja zvest Shakespearovemu besedilu in riše podobo drzne, čutne in brutalne ere, kjer se je o življenju in smrti odločalo v trenutku. Koncept uprizoritve Romea in Julije ohranja portret ljubezni, žrtvovane zaradi sovraštva okolja ter neizprosnosti uničujočih odnosov. Koreografinja Valentina Turcu je jasno izoblikovala značajske poteze mladih ljubimcev, vrtinec njunih čustev, drznost in pogum ter brezmejno odločenost, da se upreta usodi, ki so jo jima namenili starši. Oklestila je glasbene in dramaturške okraske ter ostala osredinjena na jedro ljubezenske zgodbe. Glasba Prokofjeva je navdihujoča sopotnica pri uresničevanju postavitve. Mojstrska partitura podpira tako intimne prizore kot dinamične ansambelske scene in omogoči prepričljiv izris vseh živopisnih likov predstave.

»Fascinira me moč zgodbe, njena brezčasnost in hkrati enostavnost. Vznemirljiva je že sama dinamika likov. Zgodba nas sooča z izjemnimi karakterji silne moči in neustrašnosti. Na eni strani neomajna odločitev ter ultimativna moč ljubezni, na drugi brutalna dejanja krutosti, ambicije, netolerance, sovraštva in njihove posledice.« (Valentina Turcu)

Gallusova dvorana, 13, 16, 19, 23, 11* €

Pokrovitelj predstave: BTC, d.d.

______________________________________________________________________

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.

Sreda, 31. decembra 2014, ob 21.00

Carmen

Baletni triler v enem dejanju

foto: Tiberiu Marta

Libreto in koncept: Valentina Turcu, po motivih istoimenske novele Prosperja Mériméeja

Režija in koreografija: Valentina Turcu

Asistent koreografinje: Leo Mujić

Glasba: Rodion Ščedrin

Kostumografija: Michal Negrin, Vesna Novitovič

Scenografija: Dinka Jeričević

Oblikovanje luči: Aleksandar Čavlek

Baletna mojstrica: Alenka Ribič

Praizvedba baleta: 20. aprila 1967, Veliko gledališče v Moskvi (Bolšoj teater)

Premiera: 28. marca 2014, Velika dvorana SNG Maribor

Uporabljen zvočni medij

Zasedba vlog

Carmen: Catarina de Meneses

Don José: Anton Bogov

Toreador: Sergiu Moga

Fernanda: Branka Popovici

Zuniga: Vadim Kurgajev

Baletni libreto vseskozi ostaja osredotočen na osnovno vodilo zgodbe – ljubezensko zmožnost ženske, njeno svobodno izkušanje erotike ter posledično vpetost v ljubezenski trikotnik med Don Joséjem in Escamillom. K celoviti podobi in uveljavitvi svojevrstne avre plesnega spektakla prispeva tudi kostumografska podoba v kreaciji mednarodno uveljavljene izraelske umetnice Michal Negrin, ki s svojim edinstvenim domišljijskim arabesknim in neoklasičnim čutnim slogom navdušuje gledalce ter poznavalce mode in kulture oblačenja po vsem svetu.

Koreografija Valentina Turcu Ščedrinovo glasbeno ekspresijo popolnoma prevede v neoklasični plesni medij, kar pojasnjuje tudi ustvarjalka s svojimi besedami: »Rodion Ščedrin je opero Carmen predelal zelo plesno, ritmično, dramatično ter resnično strastno in dinamično. Poudaril je vsako frazo, v kateri so zelo jasno izraženi spori, osebnost likov in medčloveški odnosi – ne le v sami zgodbi, ampak tudi zunaj nje. /…/ Balet Carmen je nedvomno melodičen; tudi sama zgodba je prežeta s čustvi, željo, ljubosumjem, strastjo, obsedenostjo in posesivnostjo na eni strani ter tudi žalostjo na drugi. In prav ta dualizem je nemara razlog, da se vedno znova ukvarjam s prav takšnimi nemoralnimi junakinjami, kot je Carmen.«

Odmik od tradicionalnega »moškega« pogleda v domeni baleta, ki v ženski lik projicira različne (erotične, nevrotične, fetišistične) fantazme in se z njo pravzaprav igračka do onemoglosti, je v novi konceptualni stvaritvi Valentine Turcu še toliko bolj prepričljiv, ker gledalcu ne vsiljuje strogo feministične perspektive, ki bi na novo premislila (ali celo odpravila) vlogo primabalerine (ravno nasprotno!), ampak se z avtentičnimi in živimi liki, dvigne nad bipolarne kategorije in črno-belo »predalčkanje«. Po eni strani predstavlja balet Carmen novo totaliteto nemoralnosti, po drugi pa išče tiste ultimativne človeške vrline, kot so pogum, pravica … in svoboda. Navsezadnje gre za to, da ne živimo v svetu, ki bi bil samoumevno svoboden, zato je naša subjektivna svoboda določena prav s pogumom, da smo to, kar smo – pa čeprav je treba to ceno kdaj plačati tudi z življenjem.

(iz gledališkega lista, avtor: Benjamin Virc)

Gallusova dvorana, 16, 18, 21, 24 EUR (s kozarcem penine ali brezalkoholne pijače)

Spletna medijska pokroviteljica: Parada plesa

_______________________________________________________________________

Informacije: Hana Radovan T (01) 2417 171 E hana.radovan@cd-cc.si

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Od 17. do 30. decembra

Kosovelova dvorana

Črna komedija

Alan Partridge: Alfa samec

Alan Partridge: Alpha Papa

Režija: Declan Lowney

Scenarij: Peter Baynham, Steve Coogan, Neil Gibbons, Rob Gibbons, Armando Iannucci, Patrick Marber

Igrajo:Steve Coogan, Felicity Montagu, Simon Greenall, Colm Meaney, Anna Maxwell Martin, Darren Boyd

Velika Britanija, Francija, 2013; 90'

Produkcija: Baby Cow Productions

Distribucija: Cinemania Group

Izmišljen radijski lik DJ Alan Partridge, ikona angleškega radijskega humorja, je po dvajsetih letih našel pot tudi na filmska platna.

Lik Alana Gordona Partridgea sta leta 1991 ustvarila Armando Iannucci in Steve Coogan, ki ga je vselej interpretiral, v tej filmski različici pa tudi utelesil.Alan Partridge dela za majhno radijsko postajo, ki postane žrtev prevzema velike brezdušne korporacije. Alanov sodelavec Pat je prepričan, da bosta oba kaj kmalu ostala na cesti, vendar Partridge ohrani povsem mirno kri. Ko pa izve, da se novi nadrejeni odločajo med njim in Patom, se za prijateljevim hrbtom nemudoma skrivaj snide z njimi in jih prepriča, naj raje odslovijo Pata, kar tudi storijo. A Pat se še isti večer maščuje: celotno radijsko postajo vzame za talca in zahteva svojo pravico.

»Partridge ima sposobnost izreči tisto, kar si vsi mislimo, pa tega ne izrečemo, ker bi bilo narobe, žaljivo ali neolikano. On to preprosto izusti. Nima samocenzure. V njem ni zavor, ki nas vse obvladujejo. In to je res užitek gledati, ko veš, da bo nekdo ustrelil kozla. Vendar se z njim istovetimo, saj pogosto mislimo enako.« (Declan Lowney)

Declan Lowney

Rojen leta 1960 v Dublinu na Irskem. Njegova filmografija obsega več kot štirideset režij in scenarijev; med njimi izstopajo predvsem kultne televizijske serije (Oče Ted, Sreča, Little Britain). Ob režiji tv-filma Mr. Stink je bil nominiran za osrednjo britansko filmsko nagrado bafta, Alan Partridge: Alfa samec pa je po mnenju številnih kritikov najboljša komedija leta 2013.

filmografija (izbor)

1992 Time Will Tell (dokumentarni/documentary)

1993 Curious: The Velvet Underground in Europe (dokumentarni/documentary)

1995–96 Father Ted (Oče Ted) (TV-serija/TV series)

2000 Wild About Harry

2001–03 Happiness (Sreča) (TV-serija/TV Series)

2005 Little Britain (TV-serija/TV Series)

2012 Mr. Stink (TV-film/TV Movie)

2013 Alan Partridge: Alpha Papa (Alan Partridge: Alfa samec)

______________________________________________________________________

Kosovelova dvorana, 4'95, 4'50* EUR

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.

_______________________________________________________________________

Informacije: Brane Kodrin T (01) 2417 167 E brane.kodrin@cd-cc.si

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Kriza je izziv!

Soareje Janka Petrovca

So za krizo res krivi pokvarjeni politiki? Smo res povsem nedolžni? Ali pa je odgovor bolj zapleten ter je zato naša naloga pogledati vase, razumno oceniti svoja dejanja in se vprašati, kolikšno odgovornost za družbo, v kakršni živimo, nosimo sami?

Naj nam bo kriza torej izziv. Stereotipna stališča in resnična prepričanja bomo razbijali s pomočjo prodornih sogovornikov, ki nam bodo razpirali svoje bogate miselne svetove ter ponujali nove poti premisleka in dejanj.

Niz pogovornih večerov si je zamislil radijski urednik, igralec in prevajalec Janko Petrovec, ki ga bo tudi vodil. Njegovi gostje bodo: pater dr. Karel Gržan, s katerim bomo razmišljali o lastnih duhovnih iskanjih, o razmerju med duhovnostjo in vero, o krizi religije in o moralnih zavezah posameznika; brezkompromisna dr. Vesna Vuk Godina, ki postavlja pod vprašaj organizacijo družbe po tujih vzorih in išče učinkovite poti k izvorno naši, hkrati sodobni družbi; čuteča Alenka Rebula, s katero se bomo spraševali, kdo so naši otroci, se poglobili v družinske odnose ter razmišljali o odnosu do lastnega telesa in o moči ženske v družbi; ostri kritik oblasti dr. Urban Vehovar, s katerim bomo raziskovali temeljno strukturo slovenske družbe in se spraševali, kako vzgojiti oblast, ki bi bila hkrati modra, učinkovita, poštena in skromna (ter se mimogrede zamislili, zakaj nam omenjene vrednote toliko pomenijo); ter dr. Zoran Milivojević, s katerim se bomo posvetili ljubezni kot enemu najpomembnejših motorjev naših najintimnejših vezi ter odnosu med ljubeznijo in spolnostjo.

23. 12. 2014 ob 19. uri

Kaj se je zgodilo z našo dušo, da smo še ob božiču polni tesnobe?

Gost: dr. Karel Gržan

29. 1. 2015 ob 19. uri

Zakaj bogataše drugod občudujejo, mi pa jih preziramo?

Gostja: dr. Vesna Vuk Godina

14. 2. 2015 ob 19. uri

Kako do odnosov brez izkoriščanja, poniževanja in podrejanja?

Gostja: Alenka Rebula

9. 3. 2015 ob 19. uri

Slovenija med iskanjem identitete in prepoznavanjem etike

Gost: dr. Urban Vehovar

3. 4. 2015 ob 19. uri

Kriza ljubezni, zakonov in spolnosti – ali pač ne?

Gost: dr. Zoran Milivojević

TO, 23. decembra 2014
Dr. Karel Gržan

Soareje Janka Petrovca
Kriza je izziv!

Kaj se je zgodilo z našo dušo, da smo še ob božiču polni tesnobe?

Gost: pater Karel Gržan

Gost, s katerim Janko Petrovec začenja letošnji cikel Soarej v Cankarjevem domu, je nekdanji kapucin in duhovnik, ki verjame, da kar človek zmore, tudi mora. Pater Karel Gržan je zdaj kaplan v Lučah in Solčavi, a ta magister teologije in doktor literarnih ved se je v minulih desetletjih zapisal že marsičemu: ustanavljal je komune za pomoč odvisnikom, opravljal arheološke raziskave, napisal vrsto knjig ter lani navdušil z obsežnim delom Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?.

Mislec in človek sočutja, ki neutrudno pomaga ljudem iz trpljenja in zablod, je bogat in gostobeseden človek, vedno pripravljen na dialog z drugače mislečimi. Seveda mu bomo zastavili naslovno vprašanje, a to bo le izhodišče za nedvomno bogato razmišljanje o duhovnih iskanjih vsakega posameznika, o razmerju med duhovnostjo in vero, o vlogi religije v sodobni družbi ter o moralnih zavezah posameznika v času krize.

ČE, 29. januarja 2015
Dr. Vesna V. Godina

Soareje Janka Petrovca
Kriza je izziv!

Zakaj bogataše drugod občudujejo, mi pa jih preziramo?

Gost: dr. Vesna Vuk Godina

Kulturna in socialna antropologinja dr. Vesna Vuk Godina je univerzitetna predavateljica in strastna raziskovalka, ki svoj uspeh meri po svojih najboljših študentih. Če povprašate med njimi, bodo mnenja o profesorici, ki v družbi nenehno dviguje prah, deljena, kar pa tokratne sogovornice Janka Petrovca ne moti: navsezadnje je ponosna svojeglavka, po njenih besedah pa je v Sloveniji vsak upornik socializacijska napaka.

Zakaj Slovencu vest ukazuje, naj naredi tisto, kar drugi mislijo, da je prav? Zakaj sta nam pripadnost in članstvo v kolektivu pomembnejša od kakovosti individualnega dela? Zakaj raje prekršimo zakon kot zavezo tovarišu? Naj človek vse, kar se mu ponudi, izrabi sebi v prid, kot nas uči kapitalizem? Je naključje, da si je samoupravljanje izmislil Slovenec? Kako torej živeti na Zahodu, pa hkrati v družbi, urejeni po »naših« merilih? Seveda bomo odgovorili tudi na naslovno vprašanje.

SO, 14. februarja 2015
Alenka Rebula

Soareje Janka Petrovca
Kriza je izziv!

Kako do odnosov brez izkoriščanja, poniževanja in podrejanja?

Gostja: Alenka Rebula

Na valentinovo smo včasih prijeli za lopato in se ob koncu zime lotili vrta, danes pa pišemo pisemca in podarjamo bombonjere. Toda oboje počnemo iz ljubezni. Kot se svojega dela z ljubeznijo loteva Alenka Rebula: filozofinja, profesorica, mati treh odraslih otrok, pesnica, avtorica psihološkega dela o vplivu otroštva na odraslost Globine, ki so nas rodile, uspešnic Blagor ženskam in Sto obrazov notranje moči ter soavtorica najnovejše knjige Vera vase, ki že tri desetletja predava in vodi delavnice za osebno rast po Sloveniji in tujini.

Je razum prava pot do doumevanja sveta? Kaj pa telo in naš odnos do njega ob brezdanji nepotešljivosti hrepenenja po popolni postavi? Kaj so nam privzgojili starši in kaj vsiljujemo otrokom, da se nevede medsebojno zasužnjamo, namesto da bi se osvobajali? Kako prebuditi vero vase in si odpreti pot k osebni rasti? Kako zaživeti v odnosih brez izkoriščanja, poniževanja in podrejanja?

PO, 9. marca 2015
Dr. Urban Vehovar

Soareje Janka Petrovca
Kriza je izziv!

Slovenija med iskanjem identitete in prepoznavanjem etike

Gost: dr. Urban Vehovar

Sociologa dr. Urbana Vehovarja, predavatelja na različnih slovenskih fakultetah, številni imenujejo kar »teoretik korupcije«. Nekdanji zunanji sodelavec Komisije za preprečevanje korupcije je v javnosti znan in neizprosen kritik nelegitimnega polaščanja vzvodov oblasti pri različnih interesnih skupinah. Da so razmere v slovenski družbi zadnjih let kompleksne ter da gospodarska in politična kriza države nista nekaj enopomenskega, je jasno vsem, toda težko bi našli sogovornika, ki bi znal te procese tako jasno razlagati kot tokratni gost Soarej. »Da bi razumeli današnji položaj v slovenski družbi, se moramo premakniti dvesto petdeset let nazaj, v fevdalizem,« trdi.

Kakšna je torej v resnici naša narodna identiteta in kam se je izteklo obdobje, ki se je začelo leta '41? Kje smo kot družba odpovedali? Kakšne etične okvirje nam postavlja globalizacija? Je dovolj, da ciklično menjamo politične obraze? Ali lahko sistemske zablode reši karizmatičen posameznik z vizijo? Kako se izviti iz začaranega kroga svežih obrazov in prebujenega upanja ter novih razočaranj in obupa? In kolikšna je pri vsem tem odgovornost nas, volivcev?

PE, 3. aprila 2015
Dr. Zoran Milivojević

Soareje Janka Petrovca
Kriza je izziv!

Kriza ljubezni, zakonov in spolnosti – ali pač ne?

Gost: dr. Zoran Milivojević

Dr. Zoran Milivojević sodi med najbolj priljubljene, priznane in spoštovane psihoterapevte praktike in znanstvenike daleč naokrog. Srečanja s tem avtorjem številnih odlično ocenjenih uspešnic, kot so Emocije, Formule ljubezni in Ulovimo ljubezen, so tudi v Ljubljani doživetja, ki osupnejo s pronicljivostjo Milivojevićevega uvida v mehanizme delovanja naših čustev.

Zakaj naše telo ne bo nikoli popolno in zakaj je toliko ljudi prepričanih, da ravno zato ne ujamejo ljubezni? Kakšno škodo nam je s poveličevanjem mladosti naredil kapitalizem in kako naj se osvobodimo obžalovanja njene izgube? Kako se je spremenilo naše dojemanje spolnosti z razmahom spletne pornografije? Je kaj narobe, če se spolnost loči od ljubezni? Zakaj vse več zakonov vse hitreje razpada? Koliko je uspešen ljubezenski odnos odvisen od sreče in koliko od trdega dela? To je le nekaj iztočnic za našo nedvomno nepredvidljivo zadnjo letošnjo Soarejo.

Vsi pogovorni večeri so v Linhartovi dvorani dvorani

Cena posameznega pogovornega večera: 8, 5* EUR, ves niz 35 EUR

Dodatne informacije: T (01) 2417 146 E janina.pintar@cd-cc.si

PO, 15. decembra, ob 17. uri, Dvorana Lili Novy, prost vstop

Mali plesni simpozij je tokrat namenjen plesni poti, ki jo je skozi številna sodelovanja nanizala plesalka in koreografinja Opera in balet SNG Maribor Valentina Turcu.

Je ena izmed najustvarjalnejših plesnih umetnic v Sloveniji in prejemnica najvišje strokovne nagrade Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) v letu 2013 za izjemne režijsko-koreografske dosežke, z utemeljitvijo da 'je postavila nov mejnik v ekspresivnosti klasičnega baleta'. Do zdaj je ustvarila več kot sto koreografij, pri tem pa je njena življenjska pot preprosto osupljiva.

»Piše se novo ime na mednarodnem koreografskem prizorišču, Valentina Turcu, ki z velikimi koraki vstopa med maloštevilne koreografinje na velikih baletnih odrih. Velikokrat so jo spraševali, kako se njene koreografije razlikujejo od del svetovno znanih koreografov; med njimi je tudi kritičarka Maggie Foyer, ki je za revijo Dance Europe napisala pohvalno kritiko njene baletne stvaritve Romeo in Julija. Valentina Turcu pa je svoje razmišljanje na to témo strnila v odgovor: '... verjetno v tem, ker sem ženska in stvari doživljam popolnoma drugače kot moški. Temu je Tamara Rojo (vodja angleškega državnega baleta) fenomenalno prisodila konotacijo, da je balet kot pornografija. Že stoletja je viden samo iz moške perspektive.' « (Daliborka Podboj)

Gostje simpozija bodo njeni sopotniki in sodelavci: Krešimir Dolenčić, Edward Clug, Janusz Kica, Boštjan Narat, Almira Osmanović, Daliborka Podboj, Vojko Vidmar. Ti bodo odstrli nove plasti njenega plesnega jezika in koreografskega izraza. Simpozij bo povezovala Andreja Kopač.

Simpozij je uvod v decembrsko gostovanje Baleta SNG Maribor v Cankarjevem domu.

Romeo in Julija, neoklasični balet, 29. decembra ob 19.30

Carmen, baletni triler v enem dejanju, 31. decembra ob 21.00

Medijska pokroviteljica: Parada plesa


Informacije: Hana Radovan T (01) 2417 171 E hana.radovan@cd-cc.si

TO, 16., in SR, 17. decembra 2014, ob 19.30

Vlado Kreslin

Če bi midva se kdaj srečala

Tradicionalni koncert

Sodelujejo: Mali bogovi in Beltinška banda

Gost: Damir Imamović

Decembri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ne bi bili to, kar so zadnjih triindvajset let, brez koncertov slovenskega poeta, muzikanta in pevca Vlada Kreslina. So kot bogata ogrlica večerov pred božičem, polnih raznovrstne glasbe ter njenih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Poleg vsega, kar nam pričara Vlado z zasedbama Mali bogovi in Beltinška banda, bo tokrat zazvenela tudi bosenska sevdalinka; glasbeni gost iz Sarajeva, Damir Imamović, je namreč vrhunski mojster sodobnega sevdaha, zapovrh pa izvrsten pevec in kitarist.

Gallusova dvorana, 18, 22, 26, 31, 15* EUR

Vlado Kreslin je za svoj zadnji single z naslovom Če bi midva se kdaj srečala! posnel videospot.

Videospot predstavlja šarmantno zgodbo o dveh mladih ljubimcih; njuno srečanje, začetno spoznavanje, prvi poljub, ljubezen, pričakovanje prvega otroka – pozitvne, tople trenutke romantične zveze. Hkrati pa videospot tudi odpira vprašanja o usodi, kako bi bilo, če se naša življenjska pot ne bi nikoli križala z življenjsko potjo nekoga drugega.

Za režijo videospota je poskrbel Jure Dostal, scenarij je napisal Jure Kreft, za montažo je poskrbel Lukas Miheljak, snemalec pa je bil Jan Misir.
 
Videospot si lahko ogledate tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=g5Gssnf27SE 
 

* Cene s popustom za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD in se ne seštevajo.

***

Vlado Kreslin, slovenski kantavtor, * 29. november 1953, Beltinci.

Glasbeno kariero je začel leta 1970 kot bobnar v svojem prvem bandu Apollo. Sledile so skupine Špirit group (Murska Sobota) (1973), Horizont (Ljubljana) (1975-1978). Leta 1980 je zmagal na slovenski popevki s skladbo Dan neskončnih sanj. Tri leta kasneje se je priključil skupini Martin Krpan; ta je po nastopu z Bobom Dylanom leta 1991 razpadla. Kreslin se je zatem z Beltinško bando posvetil ljudski glasbi in povzročil pravi preporod etno glasbe na Slovenskem. Sčasoma se je vrnil k avtorski glasbi z zasedbo Mali bogovi. Je avtor vseh besedil, ki jih je uglasbil sam ali pa v sodelovanju s skladateljem in kitaristom Mirom Tomassinijem, s katerim sodeluje od Tiste črne kitare leta 1985. Vlado Kreslin mnogokrat sodeluje s tujimi in mlajšimi domačimi glasbeniki. Že od leta 1992, običajno v začetku decembra, v Cankarjevem domu prireja tradicionalne koncerte z gosti. Leta 2005 je izšel trojni CD/DVD Koncert, ki vsebuje glasbo s šestih koncertov. Kreslin poje tudi v svojem domačem govoru, v prekmurščini.

Je član Društva slovenskih pisateljev.

Vir: Wikipedija

***

Koncerti Vlada Kreslina v Gallusovi dvorani CD

1.leto: 5.oktobra 1992

Spominčice

Gostje: Pihalni orkester Svea, Zagorje

2. leto: 2.decembra1993

Najlepša leta našega življenj

Gostje: Dekliški pevski zbor iz Razkrižja

3.leto: 14.,15.decembra1994

Nekega jutra, ko se zdani

Gostje: All Capone Štrajh Trio, Šukar, Jonas, pihalna sekcija Orlek

4. leto: 28.,29.novembra 1995 in 23.decembra1995

Prišli so muzikanti

Gostje: Istrski muzikanti

5. leto: 17., 18. decembra 1996

Pikapolonica

Gostje: Miha Dovžan, Otroški pevski zbor OŠ Zalog

6. leto: 13., 14. in 15.decembra1997

Decembrske zvezdice bele

7. leto: 30.novembra in 1.decembra1998

Muzika

Gostje: Istrski muzikanti, Hans Theessink, Vali, Šukar, Lidija Bajuk, Cinkuši, Miha Dovžan

8. leto: 29., 30.novembra 1999

Vriskanje in jok

Gost: Allan Taylor

9. leto: 23., 24. novembra 2000

Ptič

Gostje: Katice, All Capone Štrajh Trio

10. leto: 10., 11. decembra 2001

Od spominčic do ptiča

Gostje: Rade Šerbedžija, Katice, Darko Brlek

11. leto: 2., 3. in 18. decembra 2002

Kreslinčice – Najljubše pesmi

Gost Kemal Montena

12. leto: 1., 2. in 13. decembra 2003

Vlado Kreslin

Gosta: Vlatko Stefanovski (1. in 2. december) in Chris Eckman (1., 2. in 13. december)

13. leto: 6., 7. in 8. decembra 2004

Nocoj kot že stokrat, nocoj kot še nikdar!

Gosta: Vlada Divljan, vodja nekdanje beograjske skupine Idoli in Vesna Zornik (Katalena)

14. leto: 3., 4. in 5. decembra 2005

Vlado Kreslin

Gost: Dražen Turina – Šajeta

15. leto: 5., 6. in 7. decembra 2006

Venci: Povest o Beltinški bandi

Gostje: Drago Mlinarec, Sharat Srivastava (Indija) in Mala Beltinška banda

16. leto: 13., 14. in 15. decembra 2007

Predstavitev nove plošče Cesta in dobre stare pesmi
Zasedba: Miro Tomassini, kitara, mandolina; Tomaž Pačnik, klavir; Gal Gjurin, hammond; Benjamin Pirnat, el. bas, kontrabas; Iztok Cergol, saksofon, violina, harmonika, mandolina; Gašper Peršl, bobni; Milan in Katarina Kreslin, petje; Samoel Budna, violina; Andi Sobočan, cimbale; Viktor Marič, harmonika; Štefan Banko, saksofon, klarinet; Boštjan Rous, clarinet
Posebni gostji: Severa Gjurin (nekdanja Olivija), Gabriella Gabrielli (Italija)

17. leto: 6., 7. in 8. decembra 2008
Dokler se srce ne ustavi

18. leto: 14., 15. in 16. decembra 2009
Pojezije

Gostje: Brina Vogelnik , Aleksej Ermakov, Helena Vindiš, Martina&Donia in častni član Gal Gjurin

19. leto: 4., 5. in 6 dec 2010

Drevored

Gosti: 4. 12. istrski rocker Livio Morosin,5. in6. 12. vokalni trio Insingizi (Zimbabve)

20. leto: 12., 13. in 14. decembra 2011

Tista črna kitara
Gostje Allan Taylor, Hans Theessink, Gabriella Gabrielli in Šajeta

21. leto: 10. in 11. decembra 2012
Srca na stežaj!
Gostja: Mary Coughlan

22. leto: 2., in 3. decembra 2013

Čarobnice

23. leto: 16., in 17. decembra 2014

Če bi midva se kdaj srečala

Gost: Damir Imamović

Na vseh koncertih so sodelovali: Mali bogovi in Beltinška banda

________________________________________________________________


Informacije: Darinka Hvalec
T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

_________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje do 12. decembra.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli 15. decembra.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Od ČE, 11., do do TO, 30. decembra, ob 19.30 , Kosovelova in (od 25. 12.) Linhartova dvorana

Hobit: Bitka petih vojska

The Hobbit: The Battle of the Five Armies

Domišljijska pustolovščina

V Ljubljani na ogled samo v Cankarjevem domu.

Režija: Peter Jackson

Scenarij po knjižni predlogi J. R. R. Tolkiena: Fran Walsh, Philippa Boyens, Peter Jackson, Guillermo del Toro

Igrajo: Martin Freeman, Ian McKellen, Benedict Cumberbatch, Christopher Lee, Hugo Weaving, Orlando Bloom, Cate Blanchett, Evangeline Lilly, Luke Evans, Richard Armitage in drugi

Glasba: Howard Shore

Direktor fotografije: Andrew Lesnie

ZDA, Nova Zelandija, 2014; 168'

Produkcija: New Line Cinema, Metro-Goldwyn-Mayer, WingNut Films

Distribucija: Blitz Film & Video Distribution

Z oskarji nagrajeni režiser Peter Jackson predstavlja tretji film iz trilogije priredb priljubljene literarne mojstrovine J. R. R. Tolkiena.

Veličasten zaključek pustolovščin Bilba Bisagina, Thorina Hrastoščita in druščine škratov, ki so si od zmaja Smauga priborili nazaj domovino, a pri tem nehote osvobodili smrtonosno silo. Razbesneli Smaug svoj ognjeni bes znese nad nemočnimi prebivalci Jezernega mesta.

Thorin, ki ga bolj kot vse drugo obseda nazaj pridobljeno bogastvo, žrtvuje prijateljstvo in čast, da si ga nagrabi, medtem ko Bilba vročični trud, da bi prijatelja spravil k pameti, privede do skrajne in nevarne odločitve. A druščino čakajo še hujše nevarnosti. Sovrag Sauron, ki ga vidi le Gandalf, je v pritajeni napad na Samotno goro poslal vojske orkov. Škratje, vilini in ljudje se morajo odločiti, ali bodo združili moči ali pa tvegali uničenje. Bilbo se znajde sredi boja za lastno življenje in za življenja prijateljev v Bitki petih vojska, od katere je odvisna prihodnost Srednjega sveta.

Trilogija Hobit pripoveduje zgodbo Srednjega sveta šest desetletij pred dogajanjem v trilogiji Gospodar prstanov – Jacksonove filmske priredbe so vrhunec doživele v uspešnici Kraljeva vrnitev, nagrajeni z oskarji.

Ian McKellen se vrača kot Gandalf Sivi, Martin Freeman kot Bilbo Bisagin, Richard Armitage kot Thorin Hrastoščit. V mednarodni igralski zasedbi izstopajo še Evangeline Lilly, Lee Pace, Luke Evans, Benedict Cumberbatch, Ken Stott, James Nesbitt, Cate Blanchett, Ian Holm, Christopher Lee, Hugo Weaving in Orlando Bloom.

Peter Jackson – filmografija

2013 Hobit: Smaugova pušča (The Hobbit: The Desolation of Smaug)

2012 Hobit: Nepričakovano potovanje (The Hobbit: An Unexpected Journey)

2009 V mojih nebesih (The Lovely Bones)

2005 King Kong

2003 Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev (The Lord of the Rings: The Return of the King)

2002 Gospodar prstanov: Dva stolpa (The Lord of the Rings: The Two Towers)

2001 Gospodar prstanov: Bratovščina prstana (The Lord of the Rings: The Fellowship of the Ring)

1996 The Frighteners

1995 Pozabljeno srebro (Forgotten Silver)

1994 Nebeška bitja (Heavenly Creatures)

1992 Braindead

1989 Meet the Feebles

1987 Bad Taste

______________________________________________________________________

Kosovelova in (od 25. 12.) Linhartova dvorana, 5'90 EUR

_______________________________________________________________________

Informacije: Brane Kodrin T (01) 2417 176 E brane.kodrin@cd-cc.si

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

PE, 5. decembra, ob 18. uri, SO, 6., ob 16. in 18. uri, TO, 9., in SR, 10., ob 18. uri, od PE, 12., do NE, 14., in od PE, 19., do NE, 21., ob 15.15, od ČE, 25., do TO, 30., ob 16. in 18. uri

Kosovelova dvorana

Pingvini z Madagaskarja

Penguins of Madagascar

Animirana komedija

V Ljubljani samo v Cankarjevem domu!

Režija: Eric Darnell, Simon J. Smith

Scenarij: John Aboud, Michael Colton, Brandon Sawyer

Glasba: Lorne Balfe

Igrajo/glasovi: Tom McGrath, Benedict Cumberbatch, John Malkovich, Werner Herzog, Peter Stormare, Chris Miller, Christopher Knights

ZDA, 2014; 92'

Produkcija: DreamWorks

Distribucija: BLITZ Film & Video Distribution

Sinhronizirano v slovenščino

V slovenskem prevodu Jolande Blokar in pod režijsko taktirko Jerneja Kuntnerja so junakom posodili glasove Jan Bučar, Andrej Murenc, Igor Potočnik, Uroš Smolej, Boris Kerč in drugi.

O vsebini

Moštva izjemnih vohunov se ne rodijo – izležejo se!

Največji in najbolj zabavni tajni ptiči iz posla mednarodnega vohunstva, Kapitan, Kovalski, Riko in Pešak, združijo moči s prefinjeno tajno organizacijo Severnik, ki jo vodi postaven korenjak, agent Zaupno. Zlohotnemu dr. Oktavijanu Špricu skušajo preprečiti, da bi uničil svet, kakršnega poznamo. Čakajo jih tvegane preizkušnje, ki jih ponesejo na Antarktiko, v Benetke, v puščavo, Šanghaj, New York … in Kentucky. Okusili bodo slavo, se zapletli v vohunske mreže, preprečili podle načrte zlobnega znanstvenika hobotnice – in se napokali sirnih prigrizkov – kot še nobeni pingvini doslej.

Pingvini, priljubljeni stranski liki iz serije Madagaskar, so tako dočakali lastno filmsko dogodivščino.

»Pingvine v vseh nadaljevanjih ženejo izrazite in različne osebnosti,« pravi režiser Eric Darnell, sorežiser Simon J. Smith pa dodaja, da so »kot vojaška bratovščina, ki bolj kot vse drugo ceni prijateljstvo, moralna načela in ljubezen do sotovarišev«.

Predvsem pa so zares zabavni. Kapitan je neustrašen vodja in varuh pingvinskih načel. Od svoje četice pričakuje privrženost in poslušnost. Njegova desna roka Kovalski je pravi naslov za reševanje težav, Riko bi vse vrgel v zrak, Pešak pa v skupini velja za malčka in bi se nadvse rad dokazal.

O režiserjih

Eric Darnell je spisal in režiral svetovne uspešnice Madagascar, Madagascar: Escape 2 Africa in Madagascar 3: Europe’s Most Wanted. Pred tem je režiral prvi računalniško animirani film za DreamWorks, Antz.

Simon J. Smith je režiral Bee Movie, Shrek 4-D za zabaviščni park Universal Studios in sodeloval pri risankah Shrek in Antz. Veteran post-produkcije je kariero začel pri Londonskih podjetjih SVC Television in VTR, kjer je ustanovil lasten oddelek za 3D.

______________________________________________________________________

Cene vstopnice: 5 EUR

_______________________________________________________________________

Informacije: Brane Kodrin T (01) 2417 167 E brane.kodrin@cd-cc.si

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Na obletnico rojstva Franceta Prešerna si od 10. do 19. ure v galerijskih prostorih lahko brez vstopnine ogledate razstavi:

11. slovenski bienale ilustracije – SBI
Izbor ustvarjanja slovenskih ilustratorjev v zadnjih dveh letih in predstavitev ilustratorskega opusa akademskega slikarja Jožeta Ciuhe, letošnjega prejemnika nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo.
Galerija CD, vstop prost

Željko Stevanič: Filmi v fotografiji
Stevanič je sodeloval pri nastajanju številnih slovenskih celovečernih filmov in želi z razstavo opozoriti na izginjanje poklica scenskega fotografa, ki mu grozi popoln izbris tako iz zavesti filmskih ustvarjalcev kot tudi širše javnosti.
Mala galerija, vstop prost

Danes, 21. 11. ob 19. uri, vabljeni v dvorano E1-2 na dražbo stolov!

Društvo oblikovalcev Slovenije je med 25. ljubljanskim mednarodnim filmskim festivalom poskrbelo za lepoto udobja predprostora projekcijskih dvoran v Drugem preddverju Cankarjevega doma. Člani DOS so se odločili uporabiti slovensko oblikovalsko ikono – naslanjač Rex. V času 25. Liffa črni, beli ali pa Rexi surove naravne barve bukovega lesa žarijo v nekoliko drugačnih podobah: kot stoli za gledalca, za druženje, za zvezde, za ...

Spremembe, ki so oblikovalcem pomenile ustvarjali izziv, izhajajo iz stališča pokojnega avtorja, prof. arh. Nika Kralja, ki je večkrat dejal, da ni predmeta, ki ga ne bi bilo mogoče izboljšati.

29. november 2014, Gallusova dvorana, ob 19.30 uri

Pod taktirko italijanskega dirigenta Stefana Mazzolenija in v družbi madžarskega orkestra Mendelssohn Chamber Orchestra je pot od notnega črtovja začrtana v filmske zgodbe Titanica, American Beauty, Schindlerjevega seznama, znamenitega botra – Godfather in drugih. Na odru Gallusove dvorane se jim bo pridružila posebna gostja večera, sopranistka Irena Preda in osem izjemnih mladih glasbenih ustvarjalcev, Slovencev, ki študirajo na najboljših tujih glasbenih akademijah in ustanovah po celem svetu.

Poleg dobre glasbe ima večer tudi družbeno-odgovorno noto. Mladim slovenskim talentom, ki jih je pod svoje okrilje vzela Ustanova Gallus, pomagate odpreti vrata v svet glasbenega ustvarjanja. Ustanova Gallus, v letu 1989, ob pripravah na obeležitev 400-letnice smrti skladatelja Jakoba Gallusa, zasnovana kot Gallusov sklad, podpira mlade nadarjene glasbenike in plesalce ter umetniške projekte, ki imajo možnost mednarodne uveljavitve.

Vsako leto se na glasbenih odrih v Sloveniji pojavljajo nova imena in v Ustanovi Gallus poskušajo zaznati med njimi tiste, ki bi lahko kandidirali za varovance fundacije. Značilnost fundacije je namreč, da podpira v tekočem študijskem letu le nekaj varovancev, vsako leto pa na novo sprejme največ tri.

Varovanci so deležni finančne podpore v okviru možnosti, ki jih dajejo zbrana sredstva od donatorjev, naklonjenih programu Ustanove Gallus. Ob tem varovancem omogoča promocijske nastope na izbranih prireditvah, pa tudi samostojne recitale in koncerte z mednarodno priznanimi umetniki, s komornimi in simfoničnimi orkestri. Del teh aktivnosti predstavlja tudi koncert z naslovom Oder izbranih, kibo v Cankarjevem domu 29. novembra.

Podrobnejše informacije: www.gallus-zavod.si in www.cd-cc.si

Prireditev ni del kulturno-umetniškega programa CD, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.


Kontaktna oseba za novinarska vprašanja: gospod Tomaž Bole, glavni tajnik Ustanove Gallus, e-naslov: tomaz.bole@gallus-zavod.si


VSTOPNICE

Vstopnice po ceni 30 €, 22 € in 17 € so v prodaji v Cankarjevem domu in pri pooblaščenih prodajalcih oziroma po spletu ali telefonu.


NOVINARSKE AKREDITACIJE

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si (novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.


Že v naprej se vam zahvaljujemo za pozornost, ki jo boste koncertu namenili v vašem mediju.

Z lepimi pozdravi,

Maja Vidergar

Vodja marketinških projektov

Spoštovani uredniki in novinarji!

Ekipa ustvarjalcev predstave Prosto po Prešernu, uspešnice prejšnje sezone kulturnovzgojnega programa Cankarjevega doma, predstavlja novo gledališko uprizoritev Veliki pok, ki bo premierno uprizorjena v torek, 25. novembra, ob 19.30 uri v Štihovi dvorani Cankarjevega doma.

Vljudno vas vabimo na novinarsko konferenco, ki bo v sredo, 19. novembra, ob 11.30. uri v Klubu Lili Novy v Cankarjevem domu.

Barbara Rogelj, vodja kulturnovzgojnega in humanističnega programa CD in ustvarjalci predstave bodo predstavili projekt. Po novinarski konferenci bodo na voljo tudi za izjave in intervjuje.


Fotografiranje in snemanje predstave bo možno na generalki, v ponedeljek, 24. novembra, ob 19.30 uri v Štihovi dvorani.

Za ogled premiere ali decembrske ponovitve se boste lahko akreditirali na novinarski konferenci ali prek e-pošte: kristina.jermancic@cd-cc.si.

Lepo vabljeni!

Kristina Jermančič Golc

Kristina Jermančič Golc

Cankarjev dom
t + 386 1 24 17 172
m + 386 51 675 248

kristina.jermancic@cd-cc.si

Cankarjev dom kulturni in kongresni center/Cultural and Congress Centre

Prešernova cesta 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

http://www.cd-cc.si

VELIKI POK

Gledališka uprizoritev za mladino (od 11. leta dalje)

Koncept: Maruša Kink in Mija Špiler

Režija: Maruša Kink

Dramaturgija: Nika Leskovšek

Igrajo: Jernej Čampelj, Tina Gunzek in Saša Pavlin Stošić

Glas: Vid Klemenc

Scenografija: Danijel Modrej

Kostumografija: Tina Bonča

Avtor songov: Jernej Čampelj

Avtor glasbe: Boštjan Gombač
Lektura: Maja Cerar

Oblikovanje svetlobe: Jaka Varmuž

Fotografije: Petra Cvelbar

Ilustracija: Nina Šturm

Izvršna producentka: Mija Špiler

Produkcija: Zavod Margareta Schwarzwald, Cankarjev dom in Mestno gledališče Ptuj

Projekt podpira Mestna občina Ljubljana.

Premiera: 25. november 2014 ob 19.30, Štihova dvorana, Cankarjev dom

Ponovitev: 10. december 2014 ob 19h, Štihova dvorana, Cankarjev dom

Cankarjevi torki

Jesen 2014

Klub CD, 6. nadstropje

www.cd-cc.si/ct

25. novembra 2014 ob 20. uri

Neca Falk (Slovenija)

Neca Falk, glas; Boštjan Narat, kitara; Boštjan Gombač, klarinet, tolkala, zvočila; Žiga Golob, kontrabas

Maja je izšel novi album Nece Falk. Album z naslovom Od daleč prinaša deset novih pesmi, ki so nastajale zadnji dve leti v avtorskem sodelovanju s kitaristom in kantavtorjem Boštjanom Naratom, ter dokončno zaživele v glasbeni navezi s kontrabasistom Žigom Golobom in Boštjanom Gombačem. Neca Falk je pevka brezštevilnih klasik, ki je s svojim glasom in podobo zaznamovala slovensko glasbo zadnjih nekaj desetletij. Dolgoletni karieri navkljub njene nove plošče ne gre razumeti kot come back, ampak kot nadaljevanje ustvarjanja, ki je prineslo snemanje in izdajo novega albuma in nove koncertne poslastice.

Video
Dež ni bil kriv https://www.youtube.com/watch?v=JI47sxinr7I

Nepopustljiva kot sneg https://www.youtube.com/watch?v=dIaqhl2eRYE

Od daleč https://www.youtube.com/watch?v=nczwXDwZrLY

Kar tako https://www.youtube.com/watch?v=mIBmtSQj-5Q

Vsi ljudje hitijo https://www.youtube.com/watch?v=L5c3X_TRSPo

Klub CD, 14, 11* EUR

Podrobneje

Neca Falk, diplomirani vizualni umetnik, pevka šansonov, rock glasbe in pesmi za otroke, komponistka in pesnica

Nastopi v gledaliških predstavah:

  1. J.Arden: Živite kot svinje, SNG Drama Ljublja, 1976
  2. S.Makarovič, D.Rocco: Smrad opera, SMG Ljubljana, 1982
  3. E.Jakovljević, Ž.Petan, E. Fritz, U. Koder: U slovenačkim gorama, MGL, 1987
  4. R. O’Brian: Rocky Horror Picture Show, CD Ljubljana, ŠTUK, Maribor,11988
  5. C. Coufortes: Maraton, Festival Ljubljana, 1989

Samostojne TV oddaje:

  1. U. Koder, E.Fritz: Dekle iz šestega nadstropja, musical, TV Lj., 1973
  2. Portret, režija Rajko Ranfl, TV Lj.,1976
  3. Koncertni portret z glasbeniki (Novak, Leonardi, Kacjan) TV Lj., 1979
  4. Neca v Londonu, 30 minutni portret, TV Koper , 1979
  5. K.Kovič, Jerko Novak: Zlata ladja, serija glasbenih otroških spotov, TV Lj.,1982
  6. Pop godba, TV Lj., 1983
  7. K. Kovič, J. Novak: Maček Muri in muca Maca, TV musical, TV Lj., 1984
  8. Jerko Novak, Boris A. Novak: Zdravilo za strah, TV musical, TV Lj., 1988
  9. Zlata sedemdeseta, režija Slavko Hren, portret Nece Falk, TV Lj., 1998

Samostojni albumi:

  1. Danes, Helidon, 1977
  2. Najjači ostaju, ZKP Ljubljana, 1980
  3. Nervozna, ZKP Ljubljana, 1981
  4. Od daleč, Založba Pivec, 2014

Samostojne glasbene kasete:

  1. Vsi ljudje hitijo, ZKP Ljubljana, 1978
  2. Zlata ladja, ZKP Ljubljana, 1981
  3. Maček Muri in muca Maca, ZKP Ljubljana, 1984
  4. Pika poka, MK, 1985
  5. Zdravilo za strah, ZTT, 1987
  6. Mačji sejem, Mačji disk, Ljubljana, 1991

Samostojne zgoščenke:

  1. Mačje mesto, Mačjidisk, 1992
  2. Neca Falk, Mačjidisk, 1993
  3. Dravski most, Mačjidisk, 1994
  4. Portreti, Mačjidisk, 1996
  5. Maček Muri in muca Maca, Mačjidisk 1998
  6. Mačji sejem, Mačjidisk, 1998
  7. Življenja krog, Mačjidisk, 2000
  8. Tihožitja, Mačjidisk, 2000
  9. Neca Falk v teatru, Mačjidisk 2002
  10. Kater Muru & Kätchen Matzi, Mačjidisk 2003
  11. Mury the Cat & Matzie Catsie, Mačjidisk 2004
  12. Vsi ljudje hitijo, Mačjidisk 2009
  13. Zdravilo za strah, Mačjidisk 2012
  14. Od daleč, Založba Pivec, 2014

Priznanja:

1980. Prva nagrada publike na Slovenski popevki

1981. Najboljša Yu rock pevka

1982. Oskar za najboljšo rock pevko v Jugoslaviji

1983. Srebrna plošča za Najjači ostaju

1983. 1. nagrada na Salonu fotografije, Beograd

1985. Srebrna kaseta za projekt Maček Muri in muca maca

Samostojne razstave:

1984, Beograd, fotografije, Srećna galerija

Ljubljana, fotografije, Kulturni dom Španski borci

1985, Maribor, fotografije, razstavišče Merkur

1986, Ribnica, fotografije, Miklova hiša

1987 , Galerija Ars, fotografije, Ljubljana

1988, Nova gorica, fotografije, galerija Meblo

1989, Ronchi, fotografije, gal. Ronchi

2000, Ljubljana, fotografije, galerija Ars

2004, Ljubljana, fotografije, galerija Fotografija

2013, Ljubljana, olja na platnu, fotografije, video, Galerija Vžigalica

Samostojna knjiga fotografij:

1987, Ljubljana; Neca Falk: Fotografije/Photographies, uvodno besedilo

Aleš Debeljak

Avtorski filmi:

2009, BUS No.20, kratki film

2010, KASTELČEVA ULICA, trije pogledi

2011, POTOVANJE V NIČ, kratki abstraktni film

2012, VMESNI PROSTOR, dokumentarni film o nekaterih slovenskih fotografih abstraktne fotografije

Boštjan Narat je filozof, glasbenik, esejist, kantavtor ter avtor in izvajalec scenske glasbe. S skupino Katalena, ki jo je ustanovil leta 2001, je v desetih letih izdal pet studijskih albumov. Ploščam (Z)godbe, Babje leto, Kmečka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti ter Cvik cvak! je v letu 2011 sledila Noč čarovnic. V letu 2010 je izdal kantavtorski prvenec z naslovom Strah je odveč. Spomladi 2012 je v sodelovanju z Matevžem Kolencem, Polono Janežič, Jeleno Ždrale in Blažem Celarcem posnel in izdal svojo drugo kantavtorsko ploščo z naslovom Konec sveta vedno pride nenapovedano. Kot kantavtor sodeluje tudi z Neco Falk, s katero je leta 2014 soustvaril in izdal album Od daleč. Kot avtor glasbe za gledališče je med drugim sodeloval z Janezom Janšo, Branetom Potočanom, Edwardom Clugom, Valentino Turcu, Tatjano Peršuh, Tomažem Štruclom, Juretom Novakom in Maretom Bulcem. Leta 2013 je bil za svoje glasbeno in siceršnje umetniško delovanje nominiran za Župančičevo nagrado. Piše in objavlja v strokovnih in literarnih revijah, med leti 2009 in 2014 je oblikoval in vodil cikel pogovorov Filozofiranje v Varieteju v ljubljanski kavarni Union, od leta 2012 je voditelj in avtor oddaje Panoptikum, od leta 2014 pa tudi oddaje Odprta knjiga na RTV Slovenija. Konec leta 2013 je izdal zbirko esejev z naslovom Partíja, za katero je prejel nominacijo za Rožančevo nagrado 2014.

Boštjan Gombač je znan slovenski multiinštrumentalist ter skladatelj glasbe za gledališče, film in televizijo, tuje pa mu niso niti odrske deske. Že med študijem klarineta, pod mentorstvom mentorja prof. Jožeta Kotarja na ljubljanski Akademiji za glasbo, se je navduševal za različne glasbene zvrsti. Glasbena pot ga je namreč že kot najstnika popeljala po svetu in mu odpirala nova obzorja v glasbenem izražanju. Sam pravi, da mu je pri njegovem ustvarjanju zvok navdih in vodilo. Bolj nenavaden kot je, večji izziv, možnost izražanja ter veselje do dela mu nudi. Njegovo delo preteklih petnajstih let lahko zasledimo na približno 100-ih nosilcih zvoka in zajema vse, od etna do resne glasbe. Prav tako je avtor glasbe za 40 gledaliških predstav in 35 dokumentarnih filmov. Je mojster pihal, kot so klarinet, kositrne piščali in okarine, igra na pojočo žago, bodhran in theremin ter kopico drugih nenavadnih inštrumentov in zvočil, ki jih le redko zasledimo na domačih koncertnih odrih. S skupino Terra Folk je požel mnogo glasbenih nagrad in priznanj, med drugim tudi nagrado občinstva radia BBC3 (World Music Awards), sodeluje pa s skupinami Katalena, Bast, Bachology Quartet, Los Hermanos Muy Simpaticos. Nastopil je že s kopico znanih imen slovenske popularne in resne glasbe in z mnogimi tujimi glasbeniki, kot so Neil Innes, Tommy Emmanuel, The Cat Empire, John McSherry, Arvid Engegard, Susanne Lundeng, Knut Eric Sundquist, Marc Ribot, Greg Cohen, Theodossi Spassov in Josipo Lisac.

Kontrabasist, basovski kitarist, ukulelist, pesnik, esejist in zapatist Žiga Golob, je prejemnik ugledne katalonske nagrade »Rabo de Nube« ter gostujoči profesor na katedri za interdisciplinarno patafiziko pri dagestanskem državnem konservatoriju.

Je avtor večih referenčnih del s področja oblivionistične teorije nizkofrekvenčnega sprotnega glasbenega tvorstva ter raziskovalec teinske teorije.

Recenzija plošče Neca Falk: Od daleč. Založba Pivec
http://www.pogledi.si/kritike/od-dalec-do-srca

Napovedujemo

2. decembra 2014 ob 20. uri

Ingebrigt Håker Flaten Chicago Sextet (Norveška, ZDA, Nizozemska)

Dave Rempis, pihala; Ola Kvernberg, violina; Jasper Stadhouders, kitara; Ingebrigt Håker Flaten, akustčni in električni bas, elektronika, skladbe; Jason Adasiewicz, vibrafon; Frank Rosaly, bobni

V Austinu živeči norveški zvezdniški basist (The Thing, Atomic, Scorch Trio, Free Fall, ...) se po šestih letih vrača na oder CT s prenovljeno zasedbo chicaškega sekseta, ki je v svoji prvi različici izdal dva albuma za Weseltofovozaložbo Jazzland. Zadnjega z naslovom The Year of the Boar lahko štejemo med najboljše jazzovske albume minulega desetletja. Nova turneja še ne prinaša nove izdaje, bo pa oplojevala novo (koncertno) gradivo, ki nas bo najbrž razveseljevalo v prihodnjih letih. Vsekakor pa zbrana druščina ponovno obeta godbo, ki preseže jazz, a se k njemu vedno zvesto vrača.

9. decembra 2014 ob 20. uri

prvi del: Andrea Schröder (Nemčija)

Andrea Schroeder, glas, harmonij; Jesper Lehnkuhl, kitare; Dave Allen, bas; Chris Hughes, bobni

drugi del: Limousine (Francija)

Laurent Bardainne, saksofon, klaviature; Fredéric Soulard, klaviature; Maxime Delpierre, el. kitara; David Aknin, bobni

Vsake toliko se v Nemčiji rodi pevka z edinstvenim talentom, Potegnite črto od Marlene Dietrich do Nico, dodajte ščepec chamber popa na način benda Tindersticks in ste že precej blizu. Andrea Schroeder, nad katero se navdušujejo zvezdniki, kot sta Charles Plymell ali Mike Watt, je izjemen fenomen. Je pesnica z izrazitim glasom, prav tako omamnim kot so njena ganljiva in melanholična besedila.
Andrein drugi album Where the Wild Oceans End je produciral Chris Eckman, analogno ploščo je posnela v norveškem studiu Ocean Sound, zelo blizu Atlantskega oceana.

»Izdelek velike pevke in kantavtorice … senzualen, eleganten, otožen.” – *Musikexpress (5/5)*

“Neprimerljiva glasba Andree Schroeder. Izjemen talent.” – Bay Area Papers, Kalifornija

“Presunljiv album, ki ga prevevata dramatičnost in melanholija ” – Rolling Stone, Nemčija

Limousine je značilen predstavnik novega francoskega glasbenega vala, ki se ne obremenjuje z glasbenimi žanri, ampak z vsakim projektom in z vsakim albumom izostri svojo glasbeno govorico ter jo ponuja glasbenim radovednežem. Njegovo glasbeno potovanje po Tajskem je pustilo globok pečat na zadnjem albumu Siam Roads in rodila se je svojevrstna glasba različnih odtenkov, ki omamlja z ustvarjanim ozračjem. Limousine je bend, v katerega se zaljubiš na prvi posluh.

S podporo Francoskega inštituta

Medijska pokrovitelja Cankarjevih torkov

Mladina, Radio Študent

Letna članska izkaznica Cankarjevi torki 2014

Ugodnosti za člane:

− 40-odstotni popust za koncerte Cankarjevih torkov

− rezervacija vstopnice do 15 minut pred prireditvijo, če na E vstopnice@cd-cc.si napoveste svoj obisk vsaj dan prej

− nagradno žrebanje dveh brezplačnih kompletov vstopnic za 20. Jazz Cerkno in 56. jazz festival Ljubljana

− 10-odstotni popust pri nakupu vstopnic za posamezne koncerte abonmaja Glasbe sveta

Cena letne članske izkaznice je 14 EUR.

Izkaznica ni prenosljiva.

* Cene s popustom za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD in se ne seštevajo.

Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)

T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnictudi pri pooblaščenih prodajalcih (Petrol, Kompas, Alpetour, M holidays, Last Minute Center idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletuwww.cd-cc.si.

________________________________________________________________


Informacije: Darinka Hvalec
T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

_________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred koncertom.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred koncertom.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Lokacija: Galerija Cankarjevega doma

Termin: 17. 11. 2014 – 15. 2. 2015

Otvoritev in slavnostna podelitev nagrad:

ponedeljek, 17. november 2014, ob 20. uri

v sodelovanju z Ilustratorsko sekcijo ZDSLU

Vodja 11. SBI in postavitve razstave: Nina Pirnat Spahić

Koordinatorica s strani ilustratorske sekcije ZDSLU: Irena Majcen

Predgovor v katalogu: Aleš Sedmak, predsednik ZDSLU,

Uvodno besedilo z naslovom Besedilo in ilustracija – skupaj jima je lepše

je prispeval (tudi mladinski) pisatelj Mate Dolenc.

Oblikovanje celostne grafične podobe: Maja Gspan

Oblikovanje kataloga: Brane Žalar

Minili sta dve leti od jubilejnega 10. slovenskega bienala ilustracije, nova, enajsta izdaja je pred vrati in spet nas bodo navduševali umetniki ilustracije s svojo ustvarjalno domišljijo. Moramo poudariti da je bienale nastal kot rezultat naraščajočega samozavedanja samih ilustratorjev, ki so se kmalu po rojstvu naše mlade države organizirali v sekcijo znotraj društva likovnih umetnikov in dali pobudo za ustanovitev te prireditve, razstavni program Cankarjevega doma pa se je z velikim veseljem pridružil uresničevanju galerijske predstavitve dveletne ilustratorske produkcije. Prvič smo ga priredili leta 1993 in ga od tedaj razvijamo kot najpomembnejšo prireditev posvečeno ilustraciji pri nas.

Ilustratorska sekcija ZDSLU s koordinatorico Ireno Majcen na čelu je poleg javnega razpisa v Uradnem listu in spletnih strani (spletni portali ZDSLU, CD in DELO), neposredno poslala poziv 253 ilustratorjem, članom ZDSLU in DOS ter ostalim evidentiranim avtorjem ter 112 slovenskim založbam, ki izdajajo ilustrirano literaturo.

Obenem dvoletni pregled slovenske ilustracije, ki praviloma razgrinja najboljše ustvarjalne dosežke, samim ustvarjalcem odstira primerjalni pogled na lastno produkcijo.

V dvajsetih letih so se umetniške generacije menjavale, tedanji mlajši so danes že predstavniki srednje ali celo pozne srednje generacije, nespremenjeno ostaja, da so se ves čas ob imenitnih, likovno dognanih in izpovedno bogatih delih znanih umetnikov ilustracije uveljavljali mlajši avtorji, ki so vsak po svoje vnašali nove likovne rešitve, drugačne avtorske poetike, prenavljali slikarske tehnike, uvajali elemente filma, stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij, skratka s svojim delom vlivali novo življenjsko in ustvarjalno energijo. Preplet novih izraznih možnosti izhaja zlasti iz dejstva, da se številni ustvarjalci ne ukvarjajo izključno z ilustracijo, marveč se uspešno gibljejo med različnimi umetniškimi izkušnjami, ki se hote ali nehote med seboj nadgrajujejo, dopolnjujejo, oplajajo. Zanimivost: najstarejša udeleženka bienala je ak. slikarka Ančka Gošnik Godec (r. 1927), ki se prireditve udeležuje vse od njene ustanovitve, od najmlajše izbrane ilustratorke jo loči natančno 66 let.

Dobitniki Nagrade Hinka Smrekarja 1. – 10. so bili: Marija Lucija Stupica (2x), Dušan Muc, Rudi Skočir, Zvonko Čoh, Jelka Godec Schmidt, Alenka Sottler, Kostja Gatnik, Danijel Demšar in Peter Škerl. Doslej je bilo podeljenih devet nagrad za življenjsko delo, in sicer Marlenki Stupici, Ančki Gošnik Godec, Jelki Reichman, Mariji Vogelnik in Milanu Bizovičarju, Marjanci Jemec Božič, Štefanu Planincu, Meliti Vovk in Kamili Volčanšek.

Dne 29. septembra 2014 je žirija 11. SBI v sestavi:

dr. Petja Grafenauer, predsednica (040 720 630)

Jelka Godec Schmidt (051 267 570)

Jernej Stritar (041 751 363)

Andreja Čeligoj (041 516 760)

in Nina Pirnat Spahić (kot stalni organizacijski član)

pregledala 146 prijavljenih ilustratorskih projektov in na razstavo uvrstila 54 avtorjev. Število izbranih avtorjev ustreza dolgoletnemu povprečju (po številu razstavljenih avtorjev je izstopal le 10. – jubilejni- bienale).

Že pred poletjem je bila na skupščini Ilustratorske sekcije ZDSLU sprejeta odločitev za letošnjo nagrado za življenjsko delo: to veliko priznanje tokrat prejme akademski slikar JOŽE CIUHA. Izbor njegovih najlepših ilustracij za otroke in odrasle bodo na ogled poleg tekmovalnega dela bienala v Galeriji Cankarjevega doma.

Žiriranje za nagrade, plakete in priznanja Hinka Smrekarja bo potekalo

12. novembra 2014 v Galeriji CD, ko bo razstava že postavljena.

Obvestilo o dobitnikih nagrade, plaket in priznanj Hinka Smrekarja, ki bodo tudi tokrat materialno podprte, pošljemo v javnost na dan otvoritve, 17. 11. 2014.

Udeleženci 11. SBI:

Baraga Ana

Bricelj Suzana

Čoh Zvonko

Erič Milan

Gošnik Godec Ančka

Janežič Adriano

Jurc Bojan

Kastelic Maja

Kleč Teja

Klenovšek Musil Manica

Kocjan Jana

Kocjan Matej

Kočevar Anka

Komadina Tanja

Kosec Polona

Kozjek Maša

Krhin Kristina

Leben Vladimir

Ličen David

Lovšin Polona

Manček Marjan

Maraž Ana

Medved Matija

Menart Zarja

Mitrevski Ivan

Muc Dušan

Nabernik Marija

Oketič Radko

Omerzel Vujić Erika

Pačnik Polona

Peklaj Roman

Peklar Andreja

Plestenjak Lidija

Potočnik J. Aleksander

Pregl Arjan

Prelog Marija

Preželj Petra

Pungerčar Zoran

Razpotnik Donati Ana

Sedmak Aleš

Sekulič Mojca

Seme Luka

Simčič Daša

Skočir Rudi

Srdić Janežič Zoran

Stepančič Damijan

Stupica Hana

Stupica Matej

Šinkovec Igor

Vidrgar Alenka

Volarič Tinka

Vrezec Žarko

Wraber Meta

Zavadlav Ana

NAGRADA HINKA SMREKARJA ZA ŽIVLJENJSKO DELO 2014

JOŽE CIUHA

Izbor del in zapis za katalog je prispevala umetnostna zgodovinarka Marija Skočir (040 228 035), tudi avtorica letošnje avtorjeve retrospektive v Jakopičevi galeriji.

Jože Ciuha - Prva je bila beseda

Ob pogledu na sedem desetletij ustvarjanja Jožeta Ciuhe je pravzaprav pristranska vsaka sodba o tem, kaj je kot umetnik predvsem in najbolj – slikar, grafik, risar, ilustrator ... mozaicist, tapiserist? Z gotovostjo pa lahko trdimo, da je njegova prva ljubezen na polju umetnosti – beseda. Še pred vpisom na ljubljansko Akademijo za upodabljajočo umetnost leta 1946 je med drugim eno leto študiral primerjalno književnost, ker ga je privlačila moč besede, poezije, literatura nasploh. A zaljubljenost v besedo se ne začenja niti tukaj, temveč v mladih deških letih, ki se jih danes spominja kot polnih svežine in predvsem prisotnosti babice Abe. Aba je bila živa zakladnica zgodb – pripovedovalka življenjskih skrivnosti, zgod in nezgod znanih in neznanih, resničnih in izmišljenih junakov. Deček si jih je živo slikal v svoji domišljiji – in pozneje, ko je likovni izraz postal njegov osnovni način orisovanja domišljije, na papirju. Strinjati se moramo, da likovnik brez ponotranjenega posluha za pisano in pripovedno besedo le težko prevaja sporočila pripovedi v ilustracijo – in Ciuha kot ilustrator to pravilo potrjuje.

Umetnik sam z nemalo ponosa pojasnjuje, da je ilustracija dolga leta pomenila njegov vsakdanji kruh. Da mu je bila ta igriva »služba« veliko bližja kot profesura, ki jo je obakrat, najprej na bežigrajski gimnaziji in pozneje na akademiji, dokaj hitro opustil. Poučevanje v šolskem sistemu je zanj pomenilo uokvirjanje osebne svobode, medtem ko je ilustracija meje njegove domišljije le še odpirala. Hkrati je za Ciuho prepletanje besedne in likovne umetnosti nadvse pomembno in za uresničitev tega prepleta je našel veliko načinov: njegovo diplomsko delo na akademiji nosi naslov Turjaška Rozamunda in je nastalo po besedilni predlogi Prešernove pesnitve; Don Kihot je njegov življenjski dnevniški zapis, ki ga je skozi desetletja prelival v risbo in ne nazadnje v poezijo. Nezanemarljivo je namreč, da je Ciuha tudi prodoren pisec – potopisni knjigi Okameneli smehljaj (1963)in Pogovori s tišino (1967) je sam opremil tudi z risbami s poti – te spadajo med najsijajnejša Ciuhova risarska dela. O tem, da kot pisec in kot ilustrator zlahka prehaja med svetom otrok in svetom odraslih, govori na drugi strani otroška potopisna knjiga Potovanje v deseto deželo (1966).

Četudi v slovenskem knjižnem katalogu najdemo več kot sto zapisov, pri katerih je kot ilustrator zapisan Jože Ciuha, ter je med temi naslovi velika večina otrokom in mladim namenjene literature, bi težko rekli, da je Ciuha »otroški« ilustrator. Že v petdesetih je o tem povedal: »Nisem pristaš smeri, ki zahteva, naj bodo risbe, namenjene otrokom, stilizirane, hote naivne in 'otročje'. Za tako naivnost se ti otrok lepo zahvali s tem, da slike ne mara. Težim, da tudi te ilustracije rešujem na likoven način in da dam otroku predstavo neke določene stvari, tako kot jo sam pojmuje in tako kot si jo sam predstavlja, tako likovno kot pojmovno.«[1]

Z ilustracijo, ki riše svet, takšen, kot je, in ne kot takšen, kot naj bi si ga skozi popačeno predstavo odraslih predstavljal otrok, so odraščale generacije kratkohlačnikov s Prvim berilom v šolski torbi (prva izdaja 1958, ilustracije Jože Ciuha in Janez Šubic) – zanimivo je, da se danes odrasli teh ilustracij ne spominjamo zato, ker so bile ljubke ali prijazne – temveč zato ker so se zarezale v naš vizualni spomin prav s pronicljivostjo, ki nam morda niti ni bila najbolj prijetna. A dajale so misliti in učile so o svetu, v katerega se prvošolec podaja. Enako redno so nas spremljale na straneh Cicibana in Pionirskega, pozneje Pisanega listaPIL-a.

Jože Ciuha je ilustriral že v študijskih in partizanskih letih, resneje pa se je ilustraciji posvetil v začetku petdesetih let in kmalu prejel prvo Levstikovo nagrado za slikanico Cekin Jovana Jovanovića - Zmaja (1954). S turkerijami zaznamovani svet je bil Ciuhi kot ilustratorju pisan na kožo, tudi risal je namreč vselej iz svojega notranjega obzorja svetovnega popotnika. Močna prisotnost Orienta, ki se začenja že z obiskom Makedonije in pozneje nadaljuje z dvoletnim bivanjem v Burmi (Mjanmaru) ter številnimi potovanji po Aziji, vnaša v njegov izraz nepogrešljive sledi eksotizmov, prvobitnosti in bizantinske, vzhodnjaške ter na drugi strani latinskoameriške likovne vsebine. Tudi zato moramo Ciuhov opus ilustracij spremljati v popolni povezanosti z njegovim siceršnjim delom, saj lahko v vseh zvrsteh vzporedno opazujemo ista oplajanja in vzgibe, ki jih je kot umetnik gojil v posameznih obdobjih svojega dela, hkrati pa formalne izzive, ki jih je na svoji poti razreševal.

Posebej prijetno je, če lahko knjižne izdaje danes primerjamo z izvirniki in na razstavi je takih priložnosti kar nekaj. Med njimi posebej izstopa ilustracija pripovedi Deček Jarbol Bena Zupančiča, ki jo gledamo v izvirniku iz zbirke Čebelica izpred šestdesetih let (1954) in v novem ponatisu v zbirki Biserna čebelica (2014). Žal ugotavljamo, da je bil knjižni tisk brez visoke tehnologije lahko veliko žlahtnejši, najžlahtnejši pa je seveda vselej izvirnik – podrobnosti, sence, vidni procesi nastajanja ilustracije, ki jih tisk in knjižno reproduciranje spregledata, so nezamenljive prvine teh risarskih listov. Kljub zgledni urejenosti avtorjevega fundusa je nastala nepopravljiva škoda s tem, da se izvirniki iz uredništev velikokrat niso vrnili. Zato so toliko dragocenejše zaključene serije ilustracij, kot sta Deček Jarbol ali Puškinove Pravljice (Pravljica o carju Saltanu idr., 1960). V drugi polovici petdesetih let so ga pravljice posebej privlačile: »Mnogo lepega je v naših pravljicah in mnogo soli. Hotel bi jih izpovedati v risbah in to povsem mojih risbah.«[2] Povodni mož v Savinji (1957) in Palček v čedri (1959) Lojzeta Zupanca, pa denimo Ciganske pravljice (1959) so »ciuhovsko« ilustrirane pravljice, preproste, zabavne in z jasnim sporočilom. Tudi poezija za otroke ali pripovedke, uganke, pravljice v verzih sodijo v samo središče njegove ilustracije: s strani Belega leva Grigorja Viteza (1962), Pesmi za Manjo Mateja Bora (1969) in Lajne Drajne (1971) Jožeta Snoja se muzajo zviti mačkoni, prebrisani dolgouhci, gosposki levi, simpatične zvitorepke in čudni volkovi – začrtani brez odvečnih likovnih trikov; medtem ko celostranske poslikave zbirke Pavla Golie, Gospod Baroda in druge ljudske pesmi (1966), postajajo še en obraz slikarja, zaposlenega z opuščanjem slikarske perspektive in ritualnim vzdušjem, ki ga je raziskoval v svojem t. i. makedonskem obdobju. Med ilustrirano mladinsko klasiko izstopajo Bele tulpike Ferda Godine (2. izdaja 1963) in Ko zorijo jagode Branke Jurce (1974).

Med literaturo za odrasle, ki se ji je v zrelejših letih več posvečal, je Ciuho kot ilustratorja zanimala predvsem oprema pesniških zbirk avtorjev, kot so Josip Murn, Oton Župančič, Jože Šmit, Kajetan Kovič, Srečko Kosovel … V žepnih izdajah Oblak v hlačah Vladimirja Majakovskega (1966) in Dvanajst Aleksandra Bloka (1967) ter Minattijevi zbirki Prisluškujem tišini v sebi (1985) in Žitjih Ervina Fritza (2012) se Ciuhove risbe, ki so večinoma nastajale kot samostojne risbe, nemalokrat izvite iz ene same neprekinjene črte, prežemajo z verzi in mednje preprosto sodijo. Ciuhova risba, ki sama v sebi nosi toliko lirike in izpovedi tako v likovni formi kot izčiščeni potezi, navezuje s poezijo sijajen dialog.

Kot še vedno izjemno plodovit umetnik se Ciuha še ni odpovedal nobeni zvrsti, tudi ne ilustraciji. Letošnja izdaja Grafenauerjevih Kraljic mačk prinaša najnovejše ilustracije visočanstev v mačjih preoblekah; naslikanih v avtorjevem zrelem slogu, a zato nič manj značajnih.

Povsem edinstveno sinergijo med besedo, risbo in sliko pomeni Ciuhov akvarel. Tukaj je vloga ilustracije pravzaprav obrnjena sama vase – prva je likovna prvina, ki jo beseda, odlomek, verz pomaga graditi. Bi lahko rekli, da tukaj poezija ilustrira likovni prizor? Ne, tako kot Ciuhova ilustracija nikoli ni le dopolnitev besedi, temveč vedno njeno oplemenitenje.

Kljub veliki širini umetniškega polja se umetnostni zgodovinarji na koncu radi zedinimo, da je Ciuha le »prvobitno risar«[3]. Risba je temelj njegovim grafičnim delom, vpletena je v akvarelno tehniko in daje strukturo celo slikarskim platnom največjih mer; in zatorej še toliko bolj ilustraciji. Pravzaprav je ilustracijo nemogoče ločiti od risbe – risba se v ilustracijo nemalokrat prelevi, z risbo se ilustracija dosledno izraža. Tudi ko je risba živo kolorirana z akvarelno tehniko ali barvnimi svinčniki, iz nje dosledno izstopa izčiščena in gotova poteza, ki daje likom značaj in prizorom dušo.

Ciuha je umetniška večživka, ki enako dobro diha v vsaki od številnih zvrsti, medijev, tehnik. A vsepovezujoča je zanj poteza – konstruktivna, jasna in izpovedna, ki ravno v ilustraciji najbolj prosto jadra na krilih domišljije. »Brez senčenja in nepotrebnega vztrajanja, da črti karkoli manjka, se je Jože Ciuha izkazal kot ustvarjalec, ki v svetu prepoznava bistveno, najpomembnejše jedro, in ga kot takega jasno, z oluščenjem vsega nepotrebnega, le s svojo ustvarjalno močjo podeljuje liniji, ki na ta način rojeva nov svet čistega izraza.« [4]

To je svet, ki od ustvarjalca terja, da mu posveti življenje. V njem je nastal opus, katerega delček izpostavljamo na letošnjem bienalu, četudi nagrajujemo veliko večjo, notranje povezano celoto.

Marija Skočir

Življenjepis

Jože Ciuha je bil rojen 26. aprila 1924 v Trbovljah, otroštvo je preživljal v Vidmu blizu Krškega. Med drugo svetovno vojno je bil leta 1943 prisilno mobiliziran v nemško vojsko, leta 1944 pa se je pridružil partizanom, kjer je deloval kot partizanski kulturnik. Po vojni se je Jože Ciuha najprej vpisal na Filozofsko fakulteto, kjer se je posvetil študiju primerjalne književnosti, umetnostne zgodovine in arheologije, leta 1946 pa je uspešno opravil sprejemne izpite na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in po diplomi (1950) nadaljeval študij na specialki za zidno slikarstvo. Med študijem na specialki je tudi poučeval na bežigrajski gimnaziji in veliko ilustriral. Velik del njegovega življenja zaznamujejo potovanja (Burma in Azija, Južna Amerika in Mehika, ZDA …) ter ustvarjanje, razpeto med Parizom, Ljubljano in otokom Šipan. Krajši čas je poučeval na ljubljanski likovni akademiji in kot predavatelj na številnih tujih šolah. Svoje delo je predstavil na več kot tristotih samostojnih in petstotih skupinskih razstavah doma in v tujini, pregled njegovega dela pa je bil v letošnjem letu predstavljen na retrospektivni razstavi Labirint časa v Galeriji Jakopič v Ljubljani. Izdal je štiri knjižna dela, trenutno končuje peto knjigo in še vedno vsak dan slika.

Nagrade za ilustracijo ter druge pomembnejše nagrade in priznanja:

1954, 1965, 1966 in 1967

Levstikova nagrada (za ilustracijo), Ljubljana, Slovenija (JU)

Levstik Award (for illustration), Ljubljana, Slovenia (YU)

1966

Levstikova nagrada (za literaturo), Ljubljana, Slovenija (JU)

Levstik Award (for literature), Ljubljana, Slovenia (YU)

1955 in 1960

Nagrada mlado pokolenje za ilustracijo, Beograd, Srbija (JU)

Mlado pokolenje illustration award, Belgrade, Serbia (YU)

1965

Kajuhova nagrada, Slovenija (JU)

Kajuh Award, Ljubljana, Slovenia (YU)

1965

Nagrada za ilustracijo, Leipzig (NE)

Illustration Award, Leipzig (DE)

1968

Nagrada Prešernovega sklada, Ljubljana, Slovenija (JU)

Prešeren Fund Award, Ljubljana, Slovenia (YU)

1975

Župančičeva nagrada, Ljubljana, Slovenija (JU)

Župančič Award, Ljubljana, Slovenia (YU)

1981

Jakopičeva nagrada, Ljubljana, Slovenija (JU)

Jakopič Award, Ljubljana, Slovenia (YU)

1997

Podelitev naslova viteza lepih umetnosti in literature, Pariz (FR)

Knight of the Order of Arts and Letters, Paris (FR)

1999

Avstrijski častni križ za znanost in umetnost 1. razreda (AT)

Cross of Honour for Science and Art, First Class (AT)

2004

Podelitev naslova častnega tujega člana Ruske akademije umetnosti, Moskva (RU)

Russian Academy of Arts, Foreign Honorary Member, Moscow (RU)

2009

Velika nagrada za življenjsko delo, Mednarodna galerija za risbo Osten, Skopje (MK)

Osten World Gallery of Drawings, Lifetime Achievement Grand Prix, Skopje (MK)

2014

Podelitev naziva častni meščan Mestne občine Ljubljana, Ljubljana (SI)

Nagrada Hinka Smrekarja za življenjsko delo, Ljubljana (SI)

Ob 11. SBI bo v okviru projekta Likovni kritiki izbirajo dr. Damir Globočnik predstavil Petra Škerla z ilustracijami Orwellove Živalske farme (prvo preddverje CD – 2. 12. 2014 – 4. 1. 2015).

Razstavni program CD

7. november 2014



[1] Tone PAVČEK, Razgovor s slikarjem Jožetom Ciuho (Srečanja z umetniki – partizani), Ljudska pravica, št. 187, 11. 8. 1955, p. 6.

[2] PAVČEK 1955, cit. n. 1, p. 6.

[3] Marijan TRŠAR, Risba, in: Jože Ciuha, Ljubljana 1985, p. 232.

[4] Barbara SAVENC, Svoboden v razsežnosti časa, in: Jože Ciuha, Labirint časa: retrospektivna razstava, Ljubljana 2014, p. 22.

Ilustrirana pravljica



Prijatelja Kulturni duhec in Domišljija sta stanovala na podstrešju lutkovnega gledališča v majhnem kraju. Ko je zanju tam postalo pretesno, je Domišljija predlagala, da se preselita v prostornejše domovanje v glavnem mestu.

»Kako pa prideva tja? Peš je zagotovo predaleč,« je rahlo zaskrbelo Kulturnega duhca.

»Ah, pešačila pa res ne bova!« je z roko zamahnila Domišljija. »Lahko se odpeljeva z avtom, lahko poletiva z balonom ...«

»Za nos me vlečeš, kajne?« ji je smeje se požugal Kulturni duhec. »Saj nimava balona ali avtomobila pa tudi vozniškega izpita ne.«

»Joooj, a si pozabil, da je z Domišljijo vse mogoče! Zakaj me pa imaš, če si ne moreš izmisliti enega navadnega avtomobila ali pa preprosto kar poleteti. Tja lahko tudi skočiva. Takoj in pri tej priči. Zapri oči, upogni kolena ... Hooop!«

Vas zanima, kje sta pristala, in bi ju radi srečali?

S Kulturnim duhcem in Domišljijo se je res imenitno družiti. Spodbujata nas, da burimo lastno domišljijo, mimogrede pa se nalezemo tudi kulturnega duha in srčne kulture. To nikakor nista bolezni, ampak prej zdravili, ki ostrita smisel za lepo in prav, širita obzorja razmišljanja in razumevanja ter razsvetljujeta različne zorne kote, tudi tiste najtemnejše. Otroci, ki se tega naučijo, odrastejo v razgledane, uglajene in spoštovane ljudi, ki se jim reče svetovljani. Svetovljan pa nikoli in nikjer na svetu ni v zadregi.

Cena ilustrirane knjige (trda vezava) 8 EUR

Nakup v Informacijskem središču CD ali z naročilom na E vstopnice@cd-cc.si

Kulturni duhec

Ne straši okoli
v obleki iz rjuh,
spozna se na kar koli,
za vse ima posluh.

Z Domišljijo koncertira,
poje, pleše in igra,
piše, slika in režira,
v vsej kulturi je doma.

Za podporo izidu knjige se zahvaljujemo tiskarni Collegium Graphicum

Spoštovani,
do začetka letošnjega jubilejnega,
30. slovenskega knjižnega sejma,
ki bo od 26. do 30. novembra, v Cankarjevem domu v Ljubljani, je še
15dni.

Po eni strani veliko, po drugi strani pa je obdobje ravno pravšnje, da vas opozorimo na prihajajoči dogodek. Pošiljamo vam nekaj podatkov o načrtovanem dogajanju na letošnjem sejmu, vse še kot »work in progress«, kot prvo izhodišče in pomoč pri načrtovanju objav, ki bi lahko spremljale ta z jubilejem okronani Slovenski knjižni sejem.
Lepo pozdravljeni!
Zdravko Kafol, predsednik UO 30. SKS


Sejem z velikimi ambicijami


»Not-to-be-missed« založniški dogodek desetletja. Slovenski knjižni sejem bo letos jubilejni, trideseti po vrsti. Že od leta 1972, ko je bil na GR prvi s sedemnajstimi razstavljavci, pa do danes, predstavlja največji založniški dogodek, ki se ga udeležujejo tako profesionalci, kot tudi publika, med katero je skoraj tretjino mladih. Razstavljavci jim predstavljajo svoje delo in svojo kulturo, saj komercialni del sejma spremlja skoraj 200 različnih dogodkov. Poleg standardne debatne knjigarne, založniške akademije (letos 4 škotski predavatelji), foruma za obiskovalce, pisateljskega odra, šolskega knjigosleda in lanskih novosti: e-cona, zajtrk s pisateljem in strokovni dan s knjigotrško akademijo, bodo letos na sejmu tudi


Novosti

SLAVNOSTNA AKADEMIJA
Linhartova dvorana. Častni pokrovitelj predsednik RS Borut Pahor, častni gost sejma in govorec na otvoritvi Ciril Zlobec, kulturni program Big Band RTV & gostje, nova velika nagrada sejma za knjigo leta, posebno priznanje edinemu živečemu pobudniku prvega sejma dr. Martinu Žnideršiču.

ALMANAH
Teksti predsednika države, Schwentnerjevega nagrajenca, častnega gosta sejma, pobudnika prvega sejma, in drugih avtorjev - zgodovinski presek 1972-2014.

GOSTJA
Preddverje Gallusove dvorane. Škotska. Poleg nje še nekaj posamičnih tujih založb. Prvi korak k internacionalizaciji sejma. Ljubljana si zasluži mednarodni knjižni sejem.

OSREDNJA TEMA
Kekec. 130 letnica rojstva Josipa Vandota. Vseslovenski literarni in likovni natečaj v sodelovanju z Bralno značko in PeF LJ. Podelitev priznanj za najboljše izdelke in postavitev največje otroške slike za Guinnessov rekord. Razstava v preddverju Gallusove dvorane v sodelovanju z Jeseniškim muzejem in Slovensko kinoteko.

KULINARTFEST
Drugo preddverje. Od knjige do štedilnika in nazaj. Gastronomija na sejmu na posebnem prostoru, kuhanje v živo, pogovori s strokovnjaki, gosti vinarji, sirarji, prodaja kuharic, predstavitev ene gastro pokrajine. V sodelovanju s Tržaškim tiskom.

ARSov ODER
Pri vhodu s ploščadi Trg republike. Vse dni sejma celodnevni terenski studio 3. radijskega ARS programa, neposredno vključevanje v eter, pogovor z avtorji, razstavljavci, predstavitve, glasba, recitali.

AFTER PARTY
Dvorana Duše Počkajeve. Vsak večer ob koncu sejma nacionalni literarno-glasbeni dogodki (ruski, romski, večer s Schwentnerjevim nagrajencem, praznovanje dvajsete obletnice Autodafe).

LONG FRIDAY
Sejem bo v petek odprt do 22. ure.


Nagrade, ki bodo podeljene na sejmu

  • Schwentnerjeva nagrada (ZKZK)
  • Schwentnerjevo priznanje (ZKZK)
  • Priznanje za izjemen prispevek k razvoju Slovenskega knjižnega sejma / NOVO (UO SKS)
  • Velika nagrada SKS za knjigo leta / NOVO (JAK + ZKZK)
  • Nagrada za najboljši literarni prvenec 2014 (ZKZK + DSP)
  • Nagrada najlepša slovenska knjiga (ZKZK), več kategorij
  • Nagrada najboljša poslovna knjiga 2014 (ZKZK + ZM)
  • Priznanje za mladega prevajalca (DSKP)
  • Nagrada zlate hruške (MKL Pionirska)
  • Nagrada zlato okno za najboljšo knjigarniško izložbo
  • Nagrada Kritiško sito (DSLK)
  • Nagrade literarnega natečaja na temo Kekec (DBZ + ZPMS)

Kontaktna oseba za podrobnejše informacije:

Maja Vidergar, Cankarjev dom (E maja.vidergar@cd-cc.si, T 01 2417 12

Četrtek, 13., in sobota, 15. novembra 2014, ob 20. uri

Niko Goršič in Pavel Mihelčič

Ironični rekviem za igralca in skladatelja

Gledališko-glasbeni performans


Režija: Nick Upper

Nastopata: Niko Goršič in Pavel Mihelčič

Oblikovanje luči: Borut Lampret

Koprodukcija: CD, Globalni teater v sodelovanju s KUD Apokalipsa


Med znamenita dela Samuela Becketta (1906-1989), ki je poznan po drami Čakajoč na Godota, je tudi njegova monodrama Krappov poslednji trak. Napisal jo je za slavnega irskega igralca Patricka Mageeja, imel je okoli sedemdeset let, in je v njej zbral svoje življenjske drobce, ki jih je leta in leta beležil na magnetofonskem traku … In to je izhodišče za dva, tudi že nekaj časa sedemdesetletna slovenska umetnika v gledališko-glasbenem Ironičnem rekviemu za igralca in skladatelja. Igralec, režiser in pisec Niko Goršič ter skladatelj, glasbeni kritik in pedagog Pavel Mihelčič bosta skupaj poiskala v svojem arhivu ‘magnetofonske trakove’ in jih duhovito razkrila. Njun umetniški opus je obširen, zato se bo v njem našlo marsikaj takega, kar bi bilo za vedno skrito ...

Ironija s pomenom

Monodrama za dva. Vsega je kriv stari irski gledališki igralec, ki ga je, kaže, občudoval še bolj slavni Irec – naj bi bil avtor najpomembnejše drame 20. stoletja Čakajoč na Godota – Samuel Beckett. In zanj je leta 1957 napisal mogoče svoje najbolj intimno monodramsko besedilo – Krappov poslednji trak. Mišljeni so Krappovi magnetofonski trakovi, na katere naj bi leta snemal svoje življenje. In jih potem nekega samotnega starčevskega večera poslušal … Iz didaskalij, ki jim dramaturgija uprizoritve zvesto sledi, še izvemo, da je bila ta nenavadna oblika dramskega poslušanja verjetno pogojena prav zaradi neke druge posebnosti tistega irskega igralca – njegovega velikega spoštovanja do polnega kozarca. Med poslušanjem namreč odpre vsaj ducat steklenic. No, igralca Nika Goršiča verjetno ni že desetletje vznemirjal prav ta tekoči del besedila, ampak možnost lastnega zgodovinjenja intime, ki se sočasno prekriva z današnjo »modo« dokumentarnega gledališča. In s tem je razkrita skrivnost predstave Ironični rekviem za igralca in skladatelja. No, ne še vsa. Igralec Niko Goršič bo poslušal svoje »magnetofonske trakove«, ki se jih je skozi njegovo življenje nakopičilo na desetine ter posnelo njegovo paralelno umetniško pot ob igralstvu in režiranju – fragmente njegovega pesništva in dolgoletnega kritičnega poseganja v našo likovno in plesno ustvarjalnost. In kako je v to monodramsko uprizoritev vstopil še skladatelj Pavel Mihelčič? Na sugestivnem skladateljevem avtorskem večeru v Slovenski filharmoniji se je igralec odločil, da Pavel Mihelčič ne bo sodeloval v njegovi predstavi le s scensko kuliso, ampak da bo tudi kar sam poslušal svoje »magnetofonske trakove«. In še glasbeni kritik je bil. In tudi v Beckettovem Krappovem poslednjem traku sta bila dva! To pomeni: vse dobro je – dva.

Dvorana Duše Počkaj 8, 6* EUR

* Cena s popustom za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

______________________________________________________________________

Dodatne informacije: T 01 2417172 M 051 675 248 E kristina.jermancic@cd-cc.si

_______________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Več o ustvarjalcih vam pošiljam v priponki. Prav tako prilagam fotografiji s predstave. Avtor fotografij je Jovo.

Z lepimi pozdravi,

Kristina Jermančič Golc

Kristina Jermančič Golc

t + 386 1 24 17 172
m + 386 51 675 248

kristina.jermancic@cd-cc.si

Cankarjev dom kulturni in kongresni center/Cultural and Congress Centre

Prešernova cesta 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

http://www.cd-cc.si



Torek, 18. novembra 2014, ob 19.30

Renata Bauer, orgle

Gallusova dvorana

Program:

C. Saint-Saëns (1835-1921):

Preludij in fuga v Es-duru, op. 99 št. 3

F. Liszt (1811-1886):

Harmonies du Soir (Večerne harmonije) (priredba za orgle v slogu Maxa Regerja John David Peterson)

J. Reubke (1834 – 1858):

Sonata v c – molu »94. psalm«

Grave-Larghetto

Allegro con fuoco

Adagio

Allegro

****

Samo Vremšak (1930-2004):

Libera me, koralne variacije

O. Messiaen (1908-1992):

Poveličana telesa (Les Corps Glorieux), IV. Boj med smrtjo in življenjem (Combat de la Mort et de la Vie)

P. Eben (1929-2007):

V labirintu sveta in v raju srca (Labyrint světa a ráj srdce), V. Sladki okovi ljubezni (Sladké okovy lásky)

Priznana domača organistka se po petih letih z recitalom vrača v Cankarjev dom. Za tokratni recital je pripravila tehten izbor vsebinsko bogatih skladb, polnih simbolike, ki poslušalca nagovarjajo k razmišljanju. Osrčje koncerta tvorita Reubkejeva in Messiaenova skladba, s katerima želi poslušalcem poleg ugodnih zvokov prenesti svojo željo po spremembah, miru, pravičnosti in medsebojnem sprejemanju.

Izr. prof. Renata Bauer (Zagreb, 1963) je zanimanje za glasbo pokazala že v zgodnjem otroštvu. Pri učenju klavirja je izjemno hitro napredovala in že šestnajstletna z odliko končala Srednjo glasbeno šolo v Mariboru v razredu Janka Šetinca. Študij je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študirala klavir pri Tanji Zrimšek in Zdenki Novak, orgle pa pri Hubertu Bergantu. Leta 1984 je z odliko diplomirala iz obeh inštrumentov. Klavirsko igro je izpopolnjevala na podiplomskem študiju na beograjski glasbeni akademiji v razredu Olge Jovanović, orgelsko specializacijo pa nadaljevala v razredu Huberta Berganta in leta 1995 podiplomski študij sklenila s samostojnim recitalom z deli Maxa Regerja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Že od študija naprej velik del moči usmerja v predano pedagoško delo. Delo z mladimi glasbeniki jo tako poklicno kot tudi osebno izpolnjuje in veseli. Dolga leta je poučevala klavir in orgle na glasbenih šolah v Ljubljani in na Vrhniki, kjer poučuje še danes. Z učenci klavirja je na glasbenih tekmovanjih dosegla številna visoka priznanja, kar enajst njenih učencev pa je nadaljevalo šolanje na Srednji glasbeni šoli. Na Akademiji za glasbo je začela poučevati orgle kot asistentka Huberta Berganta. Do danes je v njenem razredu diplomiralo 22 študentov na dodiplomskem študiju ter dva na umetniški specializaciji.

Koncertira široko po Sloveniji, samostojne recitale pa je imela tudi v Angliji, Norveški, Švici, Nizozemski in Avstriji. Sodelovala je na orgelskih festivalih na Češkem, Hrvaškem, Slovaškem in v Italiji. Dejavna je tudi v žirijah državnih in mednarodnih orgelskih tekmovanj. Bila je predsednica žirije Evropskega tekmovanja mladih orglavcev v Ljubljani in državnega tekmovanja TEMSIG, članica žirije na državnih tekmovanjih Hrvaške (Varaždin, Zagreb) ter tekmovanju mladih orglavcev Češke in Slovaške. V zadnjih letih prenaša znanje tudi zunaj Slovenije v obliki mojstrskih tečajev (Glasbena akademija v Zagrebu).

Informacije: T (01) 2417 171 E primoz.kristan@cd-cc.si

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

Od ČE, 6. novembra, do PO, 10. novembra, ob 17.00 in 20.15

Linhartova dvorana

MEDZVEZDJE znanstveno-fantastična avantura

Interstellar

Režija: Christopher Nolan Scenarij: Jonathan Nolan, Christopher Nolan Direktor fotografije: Hoyte Van Hoytema Glasba: Hans Zimmer Igrajo: Matthew McConaughey, Anne Hathaway, Jessica Chastain, Casey Affleck, Michael Caine, Ellen Burstyn, John Lithgow

Distribucija: Blitz Film & Video Distribution

Novi film Christopherja Nolana, enega najvidnejših režiserjev, ki ustvarjajo v današnjem Hollywoodu, je izvirna, metafizična mešanica družinske drame in znanstvene fantastike, ki v tradiciji Stanleyja Kubricka in Terrenca Malicka pripoveduje zgodbo o univerzalnih stvareh: človeških odnosih, ljubezni, staranju, strahu, raziskovanju neznanega.

V času, ko se zaradi onesnaženja in prevladujočih peščenih viharjev, ki uničujejo floro in favno, naš čas na Zemlji bliža koncu, se skupina Nasinih raziskovalcev poda na najbolj pomembno odpravo v zgodovini človeštva: v največji tajnosti potujejo onkraj meja dojemljivega, da bi z raziskovanjem neznanih planetov dognali, ali ima človeštvo prihodnost nekje onkraj naše galaksije.

Britanski režiser Christopher Nolan, ki ga najbolj poznamo po franšizi o Batmanu (npr. Vitez teme), znanstveno fantastični ekstravaganci Izvor in neo-noir klasiki Memento, v Medzvezdju režira kar štiri igralske oskarjevce: Matthewa McConaugheyja, Anne Hathaway, Ellen Burstyn in Michaela Caina, ter oskarjeva nominiranca Jessico Chastain in Billa Irwina.

Cene vstopnice: 5,9 EUR. 5-odstotni popust ob nakupu vstopnic prek www.cd-cc.si

________________________________________________________________________________

Informacije: Brane Kodrin T (01) 2417 167 E brane.kondrin@cd-cc.si

_________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije bomo odobrili s soglasjem distributerja. Število novinarskih vstopnic

je strogo omejeno.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

ČE, 13., in PE, 14. novembra, ob 19.30

Modri I in II ter za izven

ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE

Dirigent: Tan Dun

Solistka: Čenču Rong, tolkala

Program:

Manuel De Falla, Obredni ples ognja iz suite Ljubezen čarovnica

Tan Dun, Koncert za papirna glasbila in orkester

Tan Dun, Simfonična pesnitev treh not

Maurice Ravel, Bolero

Tan Dun je eno najbolj prepoznavnih sodobnih skladateljskih imen. Na svoji bogati dirigentski poti je vodil Berlinske filharmonike, Kraljevi orkester Concertgebouw, Filharmonični orkester iz New Yorka, Simfonični orkester BBC in druge, sicer pa je Dun tudi nadvse uspešen avtor filmske glasbe. Med drugim je napisal tudi glasbo za film Crouching Tiger, Hidden Dragon, leta 2001 nagrajen z grammyjem in oskarjem za najboljšo filmsko glasbo. Velja za skladatelja, ki »vseskozi niha med najrazličnejšimi slogi«, zelo rad vključuje tudi prvine tradicionalne kitajske folklore. Na sporedu sta njegova Koncert za papirna glasbila in orkester (s solistko Čenču Rong na tolkalih, ki je pred kratkim koncert izvedla z Nizozemskim simfoničnim orkestrom) ter Simfonična pesnitev treh not. Orkester bo izvedel še Obredni ples iz de Fallove suite Ljubezen čarovnica in Ravelov Bolero. Obeta se zanimiv in nevsakdanji glasbeni dogodek, ki ga ne smete zamuditi.

Gallusova dvorana, 13'50, 20, 26, 33, 10* EUR

Informacije: Primož Kristan T (01) 2417 171 E primoz.kristan@cd-cc.si

___________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

V petek, 31. 10., in soboto, 1. 11., bo Cankarjev dom ZAPRT.

Ponedeljek, 10. novembra, ob 19.30. uri, Gallusova dvorana

Balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba

Ana Karenina, balet

Koreografija: Leo Mujić
Glasba: Peter Iljič Čajkovski
Odrska priredba romana, dramaturgija: Valentina Turcu
Glasbeni koncept: Valentina Turcu, Leo Mujić
Scenografija: Ivan Kirinčić
Kostumografija: Alan Hranitelj
Oblikovanje luči: Aleksandar Čavlek

Premiera: 4. aprila 2014 v Zagrebu

Eden najbolj znanih romanov svetovne književnosti, ki izpod peresa Leva NikolajevičaTolstoja razgrinja zgodbo o strastni in družbeno prepovedani ljubezni, je ponudil navdih številnim gledališkim in filmskim avtorjem. Zgodba o tragični junakinji, pripravljeni umreti zaradi svoje velike ljubezni, je prvo baletno uprizoritev doživela šele leta 1972 na odru moskovskega Velikega gledališča (Boljšoj teatra); od takrat je literarno predlogo poustvarilo kar nekaj velikih baletnih skupin. Zagrebška postavitev, ki jo podpisuje koreograf Leo Mujić, je že ob premieri prepričala z opazno kakovostjo umetniške zasnove, vrhunsko izvedbo in doživetim plesom ter se takoj uveljavila kot repertoarna uspešnica.

Tokratna baletna uprizoritev se, po besedah Valentine Turcu, ukvarja z občutki, odnosi in trajanjem, fizičnim in metafizičnim, z razumevanjem in sprejemanjem nas samih. Tolstoj se vpraša: Biti živo truplo ali mrtev grešnik? To je tudi temeljno vprašanje te baletne uprizoritve. Od avtorja smo ga prevzeli skorajda v dobesednem pomenu. Zelo jasno in lahko smo se opredelili. Zaradi bližine smrti smo neverjetno živi!

Kritika poudarja trdno dramaturško izhodišče koreografa, premišljen izbor glasbe velikega ruskega romantika in dramsko napet lok predstave, ki presega okvirje neoklasično-modernega baleta in se uveljavlja kot zelo estetizirano plesno gledališče z izjemnimi igralskimi stvaritvami celotnega zagrebškega baletnega korpusa.

»Strast, ki jo premorejo le vrhunski plesalci!...Sijajna predstava, ki je baletni spektakel vrnila na oder HNK Zagreb« (Večernji list, 2013)

»Mujić mojstrsko obvladuje kontrastne in na videz nezdružljive elemente – narativno in psihološko, figurativno in simbolično, na ravni koreografije pa tudi klasično in moderno« (Zarez, 2013)

Gallusova dvorana, 13, 16, 19, 23, 11* EUR

Generalna pokroviteljica: Krka, d.d.

Medijska pokroviteljica: Parada plesa

Informacije: Primož Kristan T (01) 2417 171 E primoz.kristan@cd-cc.si

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.


Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom, Festival Velenje, SNG Opera in balet Ljubljana

Uprizoritev komorne opere je v slovenskem jeziku ob spremljavi komornega ansambla.

Koncept in režija: Nana Milčinski
Glasbeno vodenje: Simon Dvoršak
Scenografija: Tatjana Oblak Milčinski
Kostumografija: Maja Možic
Asistentka kostumografinje: Tina Curk
Priprava zvočnih posnetkov: Matjaž Moraus Zdešar
Priprava videa: Alen Vrečer
Oblikovalka maske in frizure: Nina Urbič / Neža Dežman / Mateja Bajda
Asistent režije: Sašo Vrhovec
Producentke: Katja Konvalinka, SKGG/Staša Mihelčič, CD/Silvija Bašnec, Festival Velenje

Glasba in libreto: Gian Carlo Menotti
Libreto poslovenil: Janez Usenik

Gospodična Todd – Vlatka Oršanić
Gospodična Pinkerton – Rebeka Radovan
Laetitia – Katja Konvalinka
Bob – Rok Bavčar

Klavir – Darja Mlakar Maležič
Violina – Nejc Avbelj
Violončelo – Katarina Kozjek
Klarinet, saksofon – Matic Titovšek
Fagot – Miha Mitev


Projekt sofinancirajo: Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Velenje in Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani.


PE, 24. oktobra, ob 20. uri (premiera): Dom kulture Velenje
SR, 5. novembra, ob 20. uri: Cankarjev dom

Linhartova dvorana, 15, 10* EUR
*Za mlajše od 25 let in starejše od 65 let ter upokojence. Popuste je mogoče uveljaviti le ob nakupu v Informacijskem središču CD.


Gian Carlo Menotti je bil rojen leta 1911 v Italiji. Študiral je na milanskem konservatoriju, pozneje se je preselil v ZDA, kjer je študij glasbe nadaljeval v Filadelfiji. Njegovo prvo zrelo delo je bila opera buffa enodejanka Amelia gre na ples (1937), s katero je dosegel velik uspeh in posledično veliko naročil za nova dela. Leta 1939 je napisal opero Zmikavt in stara devica. Po klavirskem koncertu (1945) se je vrnil h gledališču, nastali sta operi Medij in Telefon, ki sta dosegli mednarodni uspeh. Leta 1951 je napisal svojo najpogosteje izvajano opero Amahl in nočni obiskovalci, za opero Konzul pa je leta 1954 prejel Pulitzerjevo nagrado. Menotti je za vse svoje opere sam napisal besedila. Poleg zajetnega opernega opusa je pustil pečat tudi kot skladatelj baletov (Samorog, Gorgon in Opravek v labirintu). Za svoje delo je leta 1984 prejel življenjsko nagrado Kennedyjevega centra za dosežke v umetnosti. Umrl je leta 2007.

O OPERI:
Zmikavt in stara devica je prvotno radijska komična operna enodejanka. Libreto je napisal sam skladatelj. Navdih za zgodbo je dobil, ko je obiskal družino svojega partnerja, skladatelja Samuela Barberja. Na prvi pogled prijetno mestece se je izkazalo za leglo spletk, predsodkov in skrivnosti. Zgodba groteskno opozarja, na kako trhlih temeljih stojijo toga moralna načela. Radijska opera je bila premierno izvedena leta 1939 in bila odlično sprejeta pri ameriških glasbenih kritikih. Njen uspeh je pomagal Menottiju, da se je njegova pot v Združenih državah Amerike razcvetela. Opero je skladatelj pozneje predelal tako, da je lahko izvedena na odru (1941) in tudi ta izvedba je bila sprejeta z navdušenjem.

Kratka vsebina: Gdč. Todd je pomembna osebnost v mestu. Njeno ljubezensko življenje pa že skoraj štirideset let ne obstaja. Ima hišno pomočnico Laetitio, ki jo skrbi, da bi postala »stara devica« kot je njena delodajalka. Nekega dne se na vratih pojavi popotnik Bob. Laetitia, ki je navdušena nad fantovo lepoto, prepriča gdč. Todd, da mu dovoli ostati pri hiši zastonj. Sosedom rečeta, da je to gospodičnin bratranec, ki pa je preveč bolan, da bi smel iz hiše.
Naslednjega dne krajevna opravljivka gdč. Pinkerton pove gdč. Todd, da je iz ječe ušel zapornik. Opis ustreza Bobovemu, zato pretresena gdč. Todd steče povedat Laetitii, da je njun obiskovalec tat in morilec. A ker sta se tako gdč. Todd kot Laetitia zaljubili v Boba, se odločita, da lahko fant ostane. Gdč. Todd mu zato, da bi zagotovo ostal, celo daje denar. Ker ga sama nima dovolj, ga nekaj ukrade sosedom.
Naslednjega dne jo gdč. Pinkerton obvesti, da mora dobro zakleniti vrata, ker je nekdo okradel več sosednjih hiš. Bobu pa je medtem postalo dolgčas in odloči se odpotovati. Edino, kar bi ga lahko odvrnilo od odhoda, je kozarec žganja. Ker je gdč. Todd predsednica »Komisije za svet brez alkohola« (je čas prohibicije), ga seveda nima v hiši in ženski skleneta oropati žganjarno, prepričani, da okrasti ljudi, ki prodajajo alkohol, ni greh.
Rop žganjarne odmeva v mestu in gdč. Pinkerton ljudi obvesti, da bo policija preiskala vse hiše. Gdč. Todd in Laetitia silita Boba, naj prizna, kdo je v resnici. Prepričujeta ga, naj skupaj pobegnejo, da se bodo rešili policije, toda Bob ju zavrne, saj ni v resnici ničesar storil. Nad njunimi krajami je naravnost zgrožen. Ko gdč. Todd ugotovi, da Bob ni zaljubljen vanjo, ponori. Zagrozi mu, da bo vso krivdo zvalila nanj in ga prijavila policiji. Takrat se Bob in Laetitia odločita zbežati, spotoma pa gdč. Todd še ukradeta avto in vse dragocenosti. Ko se gdč. Todd vrne domov, ugotovi, da je njeno življenje uničeno in se sesede po zadnji histerični ariji.


Kompozicijski slog: Menotti je libreto sprva napisal v italijanskem jeziku, za premiero pa ga je prevedel v angleški jezik. To je prva od njegovih številnih oper v angleščini, napisal jo je pri osemindvajsetih letih. Kompozicijsko je uporabil formo opere buffe 18. stoletja – niz štirinajstih kratkih prizorov, pred vsakim pa je govorjena »napoved«, kar se je skladalo z radijskim medijem. Napovedi se pri scenski postavitvi lahko uporabi za didaskalije. Harmonsko je Menotti dokaj tonalen in konservativen. Najbolj znana dela opere sta ariji Laetitie »Steal me, sweet thief« (Pridi, le pridi, moj tat), v katerih dekle izpove svojo zaljubljenost v fanta, in Bobova arija »Where the air sings of summer« (Ko poletje je v zraku), v kateri razmišlja, da bi se odpravil na pot.

Društvo Slovensko komorno glasbeno gledališče je bilo ustanovljeno leta 1996. Od 2008 je društvo v javnem interesu. Njegovi člani so številni znani slovenski glasbeniki, gledališki in kulturni delavci. Nameni in cilji SKGG so uprizarjanje komornih glasbeno-gledaliških del vseh obdobij, predvsem baroka ter sodobnih del tujih in slovenskih skladateljev. Pri tem sodelujejo z različnimi gledališkimi in glasbenimi ustvarjalci in poustvarjalci. Do sedaj je društvo v režiji dr. Henrika Neubauerja na oder postavilo predstave Čudež v Kropi J. Offenbacha, Fantom v Händlovi hiši E. Streula ter Veliki dan Jožeta Dobrnika, Bastien in Bastienne W. A. Mozarta, Pierrot in Pierrette T. Sveteta, Skopuh V. A. Paškeviča ter v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana še operi Gledališki direktor W. A. Mozarta in Ženitna pogodba G. Rossinija. V režiji Yulie Roschina je v koprodukciji s Cankarjevim domom uprizorilo Bernsteinove Težave na Tahitiju in Menottijev Telefon, Gluckovega Ogoljufanega sodnika ter Piccinnijevo opero La Cecchina ali Nikogaršnja hči.


Informacije: T (01) 2417 171 E primoz.kristan@cd-cc.si
________________________________________________________________
Novinarske akreditacije
Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si (novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato jih računalniški program ne sprejme več.
Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

Cankarjevi torki

Jesen 2014

Klub CD, 6. nadstropje

www.cd-cc.si/ct

28. oktobra 2014 ob 20. uri

ŠKM banda (Slovenija)

Mitja Sušec, kitare, ukulele; Iztok Koren, kitare, bendžo, kalimbe; Jernej Koren, bas, kalimbe; Jernej Sobočan, bobni, ksilofon

Prekmurska zasedba ŠKM banda je lani praznovala 10-letnico obstoja. Po treh studijskih in enem živem albumu so se na lanskih koncertih predstavili z novim gradivom, ki pomeni odmik – bolje rečeno: korak naprej od preteklega desetletnega ustvarjanja. Dvema kitarama, basu in bobnom so dodali nove, akustične instrumente, kot so bendžo, ukulele, kalimbe, ksilofon. Vse to so združili na novem albumu, ki bo tokrat premierno predstavljen v Sloveniji.

Glasba Beltinčanov je še vedno instrumentalna. Tudi značilnosti preteklega ustvarjanja, kot so izjemna dinamičnost, igrivost in ritmična razigranost, ostajajo. A so novi instrumenti četverico popeljali v svet raziskovanja in njihovi glasbi dodali nove dimenzije. Čutiti je vplive neofolka, world music ter afriških zvokov in ritmike.

Četrti studijski albumu "Panontikon", ki ga je, kot je to že v navadi za ŠKM bando, tudi tokrat zvočno ujel Plueg. Za naslovnico in grafični dizajn albuma je poskrbel Gregor Purgaj.

Album, ki je izšel s skupnimi močmi založb Kapa in God Bless This Mess records bo v živo premierno zazvenel na Cankarjev torek, 28. oktobra 2014 v Cankarjevem domu.

ŠKM-jevcem se bosta na odru Kluba nad mestom pridružila Miha Kavaš (violina) in Dani Kolarič (cimbale). Gre za nekdanja člana Mlade beltinške bande; ta je s ŠKM bando v preteklosti združila moči, in sicer v oddaji Izštekani na Valu 202 ter na festivalu Druga godba.

Album v digitalni obliki na http://kaparecords.bandcamp.com/album/panontikon

Klub CD

Več informacij v priponki.

Lep pozdrav
Darinka Hvalec

Torek, 28. oktobra 2014, ob 19.30

Večer sodobnega slovenskega samospeva

Posvečeno obletnicam Jakoba Ježa, Vinka Globokarja in Lojzeta Lebiča

Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran

Gaiva Bandzinaité, klavir

Slovenska filharmonija, 9, 12, 6* EUR

Program:

Jakob Jež

Tri pesmi

Trikrat dobro (Jan Zbašnik)

Zimski čas (Josip Murn)

Uspavanka za hčerko (Kajetan Kovič)

Jakob Jež

Štiri Menartove pesmi

Zadnja ptica

Pastorala

Krhko listje

Na gori

Jakob Jež

Tri baladne pesmi

Odiseja (Janez Menart)

Hrast ob cesti (Janez Menart)

Jesen (Janez Menart)

******

Jakob Jež

Odsevi(Milan Dekleva)

Medeni preliv

Nobene sledi

Ritmika sonca

V večernem dežju

Vinko Globokar

Second Thoughts

Lojze Lebič

Štiri Kocbekove pesmi

Melodija

Spomin

Najstarejša mati

Zaspi, šumenje vetra

Mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst je na graški Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost z odliko opravila študij zborovskega dirigiranja in glasbeno-dramskega upodabljanja ter pridobila naziv magistrice umetnosti. Bila je članica Flamskega opernega studia v belgijskem Gentu in štipendistka Inštituta za mlade umetnike Steans v okviru festivala Ravinia v Chicagu. Ob tem se je izpopolnjevala na mojstrskih tečajih pri M. Lipovšek, Ch. Ludwig, D. Fischer-Diskauu, M. Martinuju, R. Piernayu ter (za baročno petje) pri B. Schlick in Ch. Roussetu. Nastopila je na odrih graškega Theatra in Palais, Flamske opere v Gentu in Antwerpnu, dunajske Komorne opere, Gledališča na Dunaju ter operne hiše v Ljubljani in Mariboru. Oblikovala je vloge Kerubina v Figarovi svatbi, Druge dame v Čarobni piščali in Dorabelle v Cosi fan tutte W. A. Mozarta ter Ruggiera v Händlovi Alcini, bila je Tretja dama v praizvedbi opere Fanny Goldmann skladateljice Mie Schmidt, Lucretia v Onečaščenju Lukrecije B. Brittna, Siebel v Gounodovem Faustu, Lisinga v Gluckovi operi Le Cinesi, Trommler v Ullmanovem Kaiser von Atlantis in Arianna v Monteverdijevi operi Ballo mortale. Kot koncertna pevka je sodelovala v okviru Festivala Ljubljana, festivala Kogojevi dnevi, Slovenski glasbeni dnevi, Festivala Radovljica ter na festivalih Koroško poletje, Štajerska jesen, Zagrebški bienale, Klangwerktage Hamburg, Wien Modern, Bregenzer Festspiele, Styriarte, Pomladni festival v dvorani Glasbenega združenja ... Nastopa z različnimi dirigenti (U. Lajovic, G. Pehlivanian, S. Kuijken, M. Haselböck, D. Runnicles, S. Camberlin, J. Kalitzky …) in orkestri ter ansambli (Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV, Armonico Tributo Austria, La Petite bande, Musica Aeterna, Slowind, Tonkünstlerorchester, Simfonični orkester ORF Dunaj …). V bogati koncertni zgodovini je poustvarila največja dela glasbene zakladnice: Pergolesijevo Stabat mater, Bachov Magnificat, Matejev pasijon, Pasijon po Janezu ter vrsto kantat, Vivaldijevo Glorio, Brucknerjev Te Deum, Duruflejev Rekviem, Honnegerjevega Kralja Davida, Saint-Säensov Božični oratorij, Globokarjevo Sternbild der Grenze

Je ena redkih izvajalk, osredotočenih na dela sodobnih slovenskih skladateljev; pripravila je več kot petdeset prvih izvedb slovenskih avtorjev. Za domače in tuje založbe je poustvarila dela na več kot desetih zgoščenkah ter izdala samostojni zgoščenki: celotni opus samospevov Marija Kogoja ob klavirski spremljavi Gaive Bandzinaite in zgoščenko z naslovom Dotiki, na kateri skladbe za solo glas domačih skladateljev skladateljic zaokrožata ariji C. Monteverdija.

Je profesorica solopetja na Akademiji za glasbo.

Litovska pianistka Gaiva Bandzinaite je študirala klavir pri prof. M. Azizbekovi v Vilni in diplomirala z odliko. Ljubezen do nemškega samospeva jo je pripeljala v Avstrijo, kjer je končala študij pevske spremljave na Umetnostni akademiji v Gradcu. Od leta 1995 je profesorica na solopevskem oddelku Mozarteuma v Salzburgu. Spremljala je mojstrske tečaje z B. Fassbender, E. Schhwarzkopf, I. Sukis, B. Zakotnik, R. Piernajem, Ch. Ludwig, H. Deutschem in K. Widmerjem. Kot korepetitorka vokalnega ansambla Nova je sodelovala pri izvedbah oper I hate Mozart Bernharda Langa, Smrt v Benetkah Benjamina Brittna v Gledališču na Dunaju, Begehren Beata Furrerja v okviru Štajerske jeseni in Sciarrinovem Macbethu na salzburškem Festivalu. V Litovski operi je sodelovala pri pripravah opere Lohengrin R. Wagnerja in Figarove svatbe W. A. Mozarta. Od leta 1999 kot pianistka spremlja Mozartovo solopevsko tekmovanje v Salzburgu in od 2013 sodeluje s salzburškim Festivalom kot študijski vodja projekta za mlade pevce (Young Singers Project). Koncertirala je na Juilliardovi glasbeni šoli v New Yorku, v dvorani Glasbenega združenja na Dunaju, imela koncerte v okviru koncertnega združenja Charterhouse v Londonu, Gasteigu, Münchnu, Gradcu ter bila gostja Festivala Ljubljana, Festivala samospeva v Fribourgu, Festivala Al Bustan v Libanonu, Mendelssohnovih dni v Koblenzu ... Poleg klasičnega repertoarja veliko pozornosti posveča tudi glasbi današnjega časa – bila je sooblikovalka koncertnega cikla Varwe Musica na Dunaju, ki se je ukvarjal z medsebojnim prežemanjem glasbe in likovne umetnosti 20. stoletja.

Informacije: T (01) 2417 171 E primoz.kristan@cd-cc.si

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

SO, 8. novembra, ob 19.30, Gallusova dvorana

S SIMFONIKI V FILMSKI SVET

Simfonični orkester RTV Slovenija z glasbo iz legendarnih jugoslovanskih filmov in nadaljevank.

Dirigent: Saša Nikolovski Gjumar

Pod naslovom 'S Simfoniki v filmski svet' bo Simfonični orkester RTV Slovenija v soboto, 8. 11. ob 19.30, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravil glasbeni izlet po legendarni jugoslovanski kinematografiji.

Na nostalgično obarvanem večeru pod vodstvom priljubljenega makedonskega dirigenta Saša Nikolovskega Gjumarja bomo slišali glasbo iz filmov Cvetje v jeseni, Maratonci tečejo častni krog, Partizanska eskadrilja,' Ko to tamo peva', Bratovščina Sinjega galeba, Valter brani Sarajevo, Odpisani, 'Velo misto', Balkan ekspres, Kekec, Kapelski kresovi, 'Petrijin venac', 'Nacionalna klasa –Flojd' in drugih.

Saša Nikolovski Gjumar je dirigent širokega glasbenega spektra. Redno sodeluje z Makedonsko filharmonijo, Makedonsko opero in baletom, predava na Skopski Akademiji za glasbo, prisoten pa je tudi na številnih imenitnih festivalih.

Simfoničnemu orkestru se bo pridružil tudi Otroški pevski zbor RTV Slovenija, ki ga vodi Anka Jazbec, kot solist na citrah pa bo nastopil Miha Dovžan.

Gallusova dvorana, 13, 17, 20, 24, 12* EUR

Informacije: T (01) 2417 171 E primoz.kristan@cd-cc.si

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

Številka: PDM-5/2014
Datum objave: 22. 10. 2014

Na podlagi 11. člena Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Cankarjev dom, kulturni in kongresni center (Uradni list RS, št. 103/13) objavljamo javni razpis za delovno mesto

DIREKTOR TEHNIČNEGA SEKTORJA / POMOČNIK GENERALNEGA DIREKTORJA

Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas trajanja mandata generalne direktorice javnega zavoda.



Okvirne naloge delovnega mesta so:

- načrtovanje, organiziranje, vodenje, usklajevanje in nadziranje dela v sektorju ter usklajevanje dela z drugimi sektorji oz. organizacijskimi enotami,

- vodenje finančne in kadrovske politike sektorja,

- zagotavljanje tehnično-tehnološkega razvoja CD,

- priprava programa investicij in izboljšav, zagotavljanje njihove izvedbe ter nadzor nad namensko in gospodarno porabo sredstev v sektorju,

- priprava predloga strategije CD za delovno področje,

- spremljanje predpisov z delovnega področja (zunanjih in notranjih) ter zagotavljanje izvajanja delovnih postopkov organizacijske enote v skladu z veljavnimi predpisi,

- sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini,

- izvajanje drugih nalog v skladu z internimi akti in po pooblastilu generalnega direktorja.

Delo poteka na sedežu Cankarjevega doma, kulturnega in kongresnega centra Ljubljana.


Kandidat, ki se prijavlja na razpisano delovno mesto, mora poleg splošnih zakonskih določil izpolnjevati še naslednje pogoje:

- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem ali izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge bolonjske stopnje tehnične ali druge ustrezne smeri,

- najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih,

- najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja dejavnosti zavoda, za katero bo odgovoren,

- visoka raven aktivnega znanja slovenščine,

- znanje najmanj enega svetovnega jezika na višji ravni,

- znanje uporabe osebnega računalnika,

- poznavanje predpisov, ki urejajo delovanje javnih zavodov v kulturi.


Ob prijavi na razpis je kandidat dolžan priložiti predlog
tehnološko-investicijskega razvoja Cankarjevega doma.



Glede na zgoraj navedene pogoje, mora prijava vsebovati:

- izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere morajo biti razvidni študijski program in smer izobrazbe ter datum zaključka študija (diploma) in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena,

- opis zahtevanih delovnih izkušenj z navedbo delodajalca oz. druge fizične ali pravne osebe, za katero je kandidat opravljal delo, datum začetka in konca opravljanja dela ter opis dela,

- izjavo o visoki ravni aktivnega znanja slovenščine,

- izjavo o znanju najmanj enega svetovnega jezika na višji ravni, iz katere mora biti razvidna vrsta izobraževanja in izobraževalna institucija, v okviru katere je bilo znanje pridobljeno,

- izjavo o znanju uporabe osebnega računalnika,

- izjavo o poznavanju predpisov, ki urejajo delovanje javnih zavodov v kulturi.

- predlog tehnološko-investicijskega razvoja Cankarjevega doma.

Za aktivno znanje slovenskega jezika na visoki ravni se šteje, če je oseba v razpisu zahtevano izobrazbo dosegla na slovenski šoli ali končala vsaj slovensko štiriletno srednjo šolo. Osebe, ki nimajo končanih ustreznih slovenskih šol, potrebno znanje slovenščine dokazujejo s posebnim potrdilom uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenščine po javno veljavnem izobraževalnem programu ustrezne stopnje v Republiki Sloveniji. Pri tem se šteje, da visoko raven znanja slovenščine obvlada, kdor je uspešno opravil preizkus po izobraževalnem programu za slovensko gimnazijo oziroma tej ustrezno štiriletno šolo.

Za višjo raven znanja svetovnega jezika se šteje potrdilo o aktivnem znanju jezika ali dokazilo, da se je kandidat šolal v tujem jeziku (pridobil stopnjo izobrazbe – osnovno, srednjo, do- ali podiplomsko v državi, v kateri je to materni jezik) ali je dosegel VII. stopnjo izobrazbe v okviru študija enega izmed svetovnih jezikov ali je 6 mesecev ali več opravljal dela visokošolske zahtevnosti v tujini v tujem jeziku ali je uspešno opravil izpit iz svetovnega jezika na dodiplomskem študiju.

Strokovno usposobljenost kandidatov bomo presojali na podlagi vsebine prijave ter razgovora s kandidati in s pisnim oziroma praktičnim preverjanjem kandidatovega znanja, v kolikor bo to potrebno.

Pisne prijave z zahtevanimi vsebinami in lastnoročnim podpisom kandidata sprejemamo na naslovu: Cankarjev dom (kadrovska služba), Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana, s pripisom »ZA RAZPIS PDM-5/2014 – NE ODPIRAJ«. Rok za prijavo je 8 dni in začne teči dan po objavi javnega razpisa na spletni strani Cankarjevega doma.

V izbirnem postopku bodo upoštevane samo popolne in pravočasne vloge. Prijava je pravočasna, če prispe do vključno 30. 10. 2014 ali je na ta dan oddana na pošti s priporočeno poštno pošiljko.

Za informacije v zvezi z javnim razpisom lahko pokličete po T 01 2417 107.

Neizbrani kandidati bodo pisno obveščeni v osmih dneh po imenovanju pomočnika direktorja.

V besedilu zapisani izrazi v moški spolni slovnični obliki so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

Uršula Cetinski

GENERALNA DIREKTORICA

PO, 27. oktobra 2014, ob 20. uri

Linhartova dvorana Cankarjevega doma

Radmila Vojvodić

Slehernik Đilas Everyman Đilas

Režija: Radmila Vojvodić

Scenografija: Hans Georg Schafer

Kostumografija: Leo Kulaš

Glasba: Žarko Mirković

Igrajo: Tihomir Stanić, Ana Vučković, Jelena Nenezić Rakočević, Gorana Marković, Karmen Bardak, Gordana Mićunović, Ljubica Barać Vujović, Simo Trebješanin, Dejan Ivanić, Dušan Kovačević idr.

Produkcija: Črnogorsko narodno gledališče

Premiera: 1. november 2013, Črnogorsko narodno gledališče

Predstava bo v črnogorskem jeziku s slovenskimi nadnapisi.

Predstavatemelji na zgodovinskem gradivu in preverljivih dejstvih, zato jo v tem pogledu lahko opredelimo kot dokumentarno dramo, ki verodostojno osvetljuje življenje odpadnika Milovana Đilasa, med drugim avtorja knjige Novi razred: Analiza komunističnega sistema, uvrščene med sto najvidnejših del 20. stoletja.

Umetniška sredstva, s katerimi avtorica izpričuje politično stvarnost, po drugi strani ustvarjajo izjemno estetsko, domala poetično odrsko delo. V petih slikah z izvrstno igralsko zasedbo, scenografijo, kostumografijo in avtorsko glasbo se pred očmi občinstva prefinjeno, čustveno poglobljeno in nadvse prepričljivo izoblikuje Đilas kot resnični Slehernik ter nas s svojim zgledom poziva k pogumu in tveganju pri uresničevanju svobode.

Iz kritik:

Đilas je zares odpotoval v Veliko Britanijo in ZDA, kjer so ga sprejeli kot sijočo zvezdo z Vzhoda. Vendar v predstavi ta epizoda deluje kot nekakšen epilog, ki opusti zgodovinsko verodostojnost in podaja svojo interpretacijo Đilasove izkušnje sveta in njegovih pogledov na parlamentarno demokracijo, svobodni trg in človekove pravice, temam, ki se jim je dejavno posvečal od leta 1953, ko je komunistično gibanje zapustil kot njegov prvi odpadnik ... Zahodnjaško razumniško in kapitalistično elito, s katero se druži med sprejemom, upodabljajo isti igralci in enako, kot so igrali Đilasove tovariše na najvišjih državnih in partijskih položajih SFRJ ter njihove žene. (ZLATKO PAKOVIĆ)

RADMILA VOJVODIĆ je gledališka režiserka, dramska pisateljica in univerzitetna profesorica. Na Fakulteti za dramske umetnosti v Beogradu je leta 1985 diplomirala iz režije. V številnih pomembnih gledališčih v nekdanjem jugoslovanskem kulturnem prostoru je režirala besedila klasične in sodobne dramaturgije: Svoboda v Bremnu R. W. Fassbinderja, Gnezdo F. K. Kretza, Madame de Sade J. Mišime, Leonce in Lena G. Büchnerja, Mravljični metež, Nega mrtvakov in Play Aleksandra Popovića, Čas čudežev B. Pekića, Grof Zanović V. Sekulića, Don Juan se vrača iz vojne O. V. Horvatha, Danilo M. Kovača, opera Balkanska cesarica Dionizija de Sarna po libretu Nikole I Petrovića, Na počitnicah M. Gorkega, Njegoš, Ognji, po motivih Luči mikrokozmosa Petra II. Petrovića Njegoša, Eksistenca E. Bonda.

Predstave Radmile Vojvodić so gostovale in bile nagrajene na številnih festivalih – Moskovski gledališki festival (Rusija), Sterijino pozorje (Srbija), Poletni festival (Slovenija), Mittelfest (Italija), MOT (Makedonija), Grad Teatar Budva in Kotorart (Črna gora), Gledališki festival Elbasan (Albanija), Sarajevska zima in MESS (Bosna in Hercegovina), Festival NETA (Bolgarija) in Kotorart. Je avtorica dram Princesa Ksenija Črne gore (1993), Montenegrini (1998) in Montenegro blues (2005). Je tudi dobitnica strokovnih in družbenih nagrad ter priznanj in najvišje državne nagrade 13. julij (1997) ter članica Dukljanske akademije znanosti in umetnosti.

Cena vstopnice: 20, 15,10* EUR
* Cena s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše
od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

_________________________________________________________________________________________________________

Za dodatne informacije, dogovore za intervjuje, snemanje in fotografiranje:

Kristina Jermančič Golc

Cankarjev dom
T01 2417172
M051 675 248
E
kristina.jermancic@cd-cc.si

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni straniwww.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije)najpoznejedva dni pred prireditvijo,nato računalniški program vlog ne sprejme več.
Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo;tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Programska publikacija Cankarjevega doma za 2014/15 čaka, da jo prelistate in izberete svoje vrhunce sezone.

V tiskani obliki jo dobite v Informacijskem središču CD, po želji pa vam jo pošljemo tudi po pošti. Pišite na: info@cd-cc.si

Prelistajte publikacijo

S 14. oktobrom se je se po 33 letih vodenja Cankarjevega doma upokojil dosedanji generalni direktor Mitja Rotovnik.

S 15. oktobrom 2014 je direktorovanje za obdobje petih let prevzela Uršula Cetinski.

PE, 24. oktobra 2014, ob 20. uri

Gallusova dvorana

SO, 25. oktober 2014

Dvorana Union, Maribor

Avtorji: Umetniški kolektiv WAS IST MARIBOR?
(Sebastijan Horvat, Andreja Kopač, Matjaž Latin,
Aljoša Ternovšek)
Avtorica glasbe: Nana Forte
Dirigent: Marko Letonja

Asistent dirigenta: Simon Dvoršak

Korepetitor: Tadej Horvat

Solisti: Branko Robinšak, Edvard Strah, Tomaž Štular, Robert Vrčon, Saša Čano, Peter Ternovšek

Pevci: Slovenski komorni zbor(zborovodja: Martina Batič)

Otroški pevski zbor: Osnova šola Prule

Tolkalisti: Špela Mastnak, Simon Klavžar, Tomaž Vouk

Organistka: Maruša Mavrič

Registrant: Saša Mišo Frelih

Igralci: Miha Arh, Jan Bučar, Rok Kunaver

Svetovalec za ulično gledališče: Ravil Sultanov

Elvis: Žiga Korent

Novinarski sodelavec: Braco Zavrnik

Scenografija: Barbara Kapelj Osredkar

Asistentka scenografije: Ana Cimperman

Avtor videa: Jasmin Talundžić

Oblikovanje svetlobe: Andrej Hajdinjak

Oblikovanje zvoka in elektroakustične kompozicije: Boštjan Perovšek

Idejni vodja protetike: Ravil Sultanov

Oblikovanje protetike: Zoran Srdič

Kostumografija: Belinda Radulovič

Maska: Luka Luka Simšič

Fotografija za potisk na platnu: Tadej Pušnik, Nada Žgank

Tehnična direktorica predstave in tehnična direktorica Cankarjevega doma: Karmen Klučar

Oblikovalka potiska: Tina Osredkar Pirc

Ljudstvo: Nika Devetak, Tina Drobež, Klemen Filipič, Tina Glavič, Maruša Golob,

Anika Gruden, Bojan Ivanovski, Blanka Kante, Meta Kojc, Patrik Komljenović, Tjaša Leskovšek,

Tina Lipovec, Nika Marolt, Tatjana Marušič, Ana Miketič, Milena Povše, Andrej Pugelj, Marija Saksida, Ksenija Sedej, Erik Spritzer, Brigita Škoberne, Varja Vaupotič, Nina Vončina, Darinka Županec

Produkcija: Maska Ljubljana

Vodja produkcije in izvršna producentka: Tina Dobnik

Vodja odnosov z javnostmi: Urška Comino

Foto: Nada Žgank

Snemanje: Tone Stojko

Koprodukcija: Cankarjev dom, Slovenska filharmonija, Lutkovno gledališče Ljubljana, KUD Borza, Narodni dom Maribor

Zgodba mariborske nadškofije je največja dolžniška zgodba v času države Slovenije in kronološko pomeni začetek razkroja socialne države. Celotna država vse od tedaj plačuje dolgove. Ali vemo koliko? Vemo komu? V čigavem imenu? Ko padejo kulise številk, za njimi stojijo resnični obrazi – žrtev ali rabljev. Glavni akterji finančne tragedije odločijo, da mariborska nadškofija vstopi v »kazino kapitalizem«. Izvedenci za dušo in moralo postanejo poroki za varnost finančne investicije. Če cerkev jemlje posvetnemu svetu denar, ali ji lahko posvetni svet ukrade primat nad človekovo dušo?

Umetniški kolektiv Was ist Maribor? svoja dela stilno razume kot dokumentarno umetniške projekte, v katerih analizira in uprizarja tranzicijske in posttranzicijske kulturno-politične in ekonomske situacije mariborske stvarnosti, ki imajo ključno paradigmatsko vrednost za celotno slovensko družbo. Za vsak projekt si izbere estetsko formo, za katero meni, da najbolje ustreza vivisekciji teme.

Več v priponki.

Dodatne informacije:

Urska Comino
Odnosi z javnostmi / Public Relations
Maska Ljubljana
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
mobile: + 386 (0) 31 357 965
tel: 386 (0) 1 431 53 48
fax: 386 (0) 1 431 3122
skype: ursaurska
www.maska.si

Slovensko komorno glasbeno gledališče, CD, Festival Velenje, SNG Opera in balet Ljubljana

Uprizoritev komorne opere je v slovenskem jeziku ob spremljavi komornega ansambla.

Koncept in režija: Nana Milčinski

Glasbeno vodenje: Simon Dvoršak

Scenografija: Tatjana Oblak Milčinski

Kostumografija: Maja Možic
Oblikovalka maske in frizure: Neža Dežman / Mateja Bajda

Producentke: Katja Konvalinka, SKGG/Staša Mihelčič, CD/Silvija Bašnec, Festival Velenje


Glasba in libreto: Gian Carlo Menotti
Libreto poslovenil: Janez Usenik


Gospodična Todd – Vlatka Oršanić

Gospodična Pinkerton – Rebeka Radovan

Laetitia – Katja Konvalinka

Bob – Rok Bavčar

Klavir – Darja Mlakar Maležič

Violina – Nejc Avbelj

Violončelo – Katarina Kozjek

Klarinet, saksofon – Matic Titovšek

Projekt sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Ameriška ambasada.

PE, 24. oktobra, ob 20. uri (premiera): Dom kulture Velenje

SR, 5. novembra, ob 20. uri: Cankarjev dom

Linhartova dvorana, 15, 10* EUR

*Za mlajše od 25 let in starejše od 65 let ter upokojence. Popuste je mogoče uveljaviti le ob nakupu v Informacijskem središču CD.

Gian Carlo Menotti je bil rojen leta 1911 v Italiji. Študiral je na milanskem konservatoriju, pozneje se je preselil v ZDA, kjer je študij glasbe nadaljeval v Filadelfiji. Njegovo prvo zrelo delo je bila opera buffa enodejanka Amelia gre na ples (1937), s katero je dosegel velik uspeh in posledično veliko naročil za nova dela. Leta 1939 je napisal opero Zmikavt in stara devica. Po klavirskem koncertu (1945) se je vrnil h gledališču, nastali sta operi Medij in Telefon, ki sta dosegli mednarodni uspeh. Leta 1951 je napisal svojo najpogosteje izvajano opero Amahl in nočni obiskovalci, za opero Konzul pa je leta 1954 prejel Pulitzerjevo nagrado. Menotti je za vse svoje opere sam napisal besedila. Poleg zajetnega opernega opusa je pustil pečat tudi kot skladatelj baletov (Samorog, Gorgon in Opravek v labirintu). Za svoje delo je leta 1984 prejel življenjsko nagrado Kennedyjevega centra za dosežke v umetnosti. Umrl je leta 2007.

O OPERI:

Zmikavt in stara devica je prvotno radijska komična operna enodejanka. Libreto je napisal sam skladatelj. Navdih za zgodbo je dobil, ko je obiskal družino svojega partnerja, skladatelja Samuela Barberja. Na prvi pogled prijetno mestece se je izkazalo za leglo spletk, predsodkov in skrivnosti. Zgodba groteskno opozarja, na kako trhlih temeljih stojijo toga moralna načela. Radijska opera je bila premierno izvedena leta 1939 in bila odlično sprejeta pri ameriških glasbenih kritikih. Njen uspeh je pomagal Menottiju, da se je njegova pot v Združenih državah Amerike razcvetela. Opero je skladatelj pozneje predelal tako, da je lahko izvedena na odru (1941) in tudi ta izvedba je bila sprejeta z navdušenjem.

Kratka vsebina: Gdč. Todd je pomembna osebnost v mestu. Njeno ljubezensko življenje pa že skoraj štirideset let ne obstaja. Ima hišno pomočnico Laetitio, ki jo skrbi, da bi postala »stara devica« kot je njena delodajalka. Nekega dne se na vratih pojavi popotnik Bob. Laetitia, ki je navdušena nad fantovo lepoto, prepriča gdč. Todd, da mu dovoli ostati pri hiši zastonj. Sosedom rečeta, da je to gospodičnin bratranec, ki pa je preveč bolan, da bi smel iz hiše.

Naslednjega dne krajevna opravljivka gdč. Pinkerton pove gdč. Todd, da je iz ječe ušel zapornik. Opis ustreza Bobovemu, zato pretresena gdč. Todd steče povedat Laetitii, da je njun obiskovalec tat in morilec. A ker sta se tako gdč. Todd kot Laetitia zaljubili v Boba, se odločita, da lahko fant ostane. Gdč. Todd mu zato, da bi zagotovo ostal, celo daje denar. Ker ga sama nima dovolj, ga nekaj ukrade sosedom.

Naslednjega dne jo gdč. Pinkerton obvesti, da mora dobro zakleniti vrata, ker je nekdo okradel več sosednjih hiš. Bobu pa je medtem postalo dolgčas in odloči se odpotovati. Edino, kar bi ga lahko odvrnilo od odhoda, je kozarec žganja. Ker je gdč. Todd predsednica »Komisije za svet brez alkohola« (je čas prohibicije), ga seveda nima v hiši in ženski skleneta oropati žganjarno, prepričani, da okrasti ljudi, ki prodajajo alkohol, ni greh.

Rop žganjarne odmeva v mestu in gdč. Pinkerton ljudi obvesti, da bo policija preiskala vse hiše. Gdč. Todd in Laetitia silita Boba, naj prizna, kdo je v resnici. Prepričujeta ga, naj skupaj pobegnejo, da se bodo rešili policije, toda Bob ju zavrne, saj ni v resnici ničesar storil. Nad njunimi krajami je naravnost zgrožen. Ko gdč. Todd ugotovi, da Bob ni zaljubljen vanjo, ponori. Zagrozi mu, da bo vso krivdo zvalila nanj in ga prijavila policiji. Takrat se Bob in Laetitia odločita zbežati, spotoma pa gdč. Todd še ukradeta avto in vse dragocenosti. Ko se gdč. Todd vrne domov, ugotovi, da je njeno življenje uničeno in se sesede po zadnji histerični ariji.

Kompozicijski slog: Menotti je libreto sprva napisal v italijanskem jeziku, za premiero pa ga je prevedel v angleški jezik. To je prva od njegovih številnih oper v angleščini, napisal jo je pri osemindvajsetih letih. Kompozicijsko je uporabil formo opere buffe 18. stoletja – niz štirinajstih kratkih prizorov, pred vsakim pa je govorjena »napoved«, kar se je skladalo z radijskim medijem. Napovedi se pri scenski postavitvi lahko uporabi za didaskalije. Harmonsko je Menotti dokaj tonalen in konservativen. Najbolj znana dela opere sta ariji Laetitie »Steal me, sweet thief« (Pridi, le pridi, moj tat), v katerih dekle izpove svojo zaljubljenost v fanta, in Bobova arija »Where the air sings of summer« (Ko poletje je v zraku), v kateri razmišlja, da bi se odpravil na pot.

Društvo Slovensko komorno glasbeno gledališče je bilo ustanovljeno leta 1996. Od 2008 je društvo v javnem interesu. Njegovi člani so številni znani slovenski glasbeniki, gledališki in kulturni delavci. Nameni in cilji SKGG so uprizarjanje komornih glasbeno-gledaliških del vseh obdobij, predvsem baroka ter sodobnih del tujih in slovenskih skladateljev. Pri tem sodelujejo z različnimi gledališkimi in glasbenimi ustvarjalci in poustvarjalci. Do sedaj je društvo v režiji dr. Henrika Neubauerja na oder postavilo predstave Čudež v Kropi J. Offenbacha, Fantom v Händlovi hiši E. Streula ter Veliki dan Jožeta Dobrnika, Bastien in Bastienne W. A. Mozarta, Pierrot in Pierrette T. Sveteta, Skopuh V. A. Paškeviča ter v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana še operi Gledališki direktor W. A. Mozarta in Ženitna pogodba G. Rossinija. V režiji Yulie Roschina je v koprodukciji s Cankarjevim domom uprizorilo Bernsteinove Težave na Tahitiju in Menottijev Telefon, Gluckovega Ogoljufanega sodnika ter Piccinnijevo opero La Cecchina ali Nikogaršnja hči.

Informacije: T (01) 2417 171 E primoz.kristan@cd-cc.si

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

Spoštovani,

do začetka letošnjega jubilejnega, 30. slovenskega knjižnega sejma,
ki bo od 26. do 30. novembra, v Cankarjevem domu v Ljubljani, je še 57 dni.

Po eni strani veliko, po drugi strani pa je obdobje ravno pravšnje, da vas opozorimo na prihajajoči dogodek. Pošiljamo vam nekaj podatkov o načrtovanem dogajanju na letošnjem sejmu, vse še kot »work in progress«, kot prvo izhodišče in pomoč pri načrtovanju objav, ki bi lahko spremljale ta z jubilejem okronani Slovenski knjižni sejem.
Lepo pozdravljeni!
Zdravko Kafol, predsednik UO 30. SKS

Sejem z velikimi ambicijami

»Not-to-be-missed« založniški dogodek desetletja. Slovenski knjižni sejem bo letos jubilejni, trideseti po vrsti. Že od leta 1972, ko je bil na GR prvi s sedemnajstimi razstavljavci, pa do danes, predstavlja največji založniški dogodek, ki se ga udeležujejo tako profesionalci, kot tudi publika, med katero je skoraj tretjino mladih. Razstavljavci jim predstavljajo svoje delo in svojo kulturo, saj komercialni del sejma spremlja skoraj 200 različnih dogodkov. Poleg standardne debatne knjigarne, založniške akademije (letos 4 škotski predavatelji), foruma za obiskovalce, pisateljskega odra, šolskega knjigosleda in lanskih novosti: e-cona, zajtrk s pisateljem in strokovni dan s knjigotrško akademijo, bodo letos na sejmu tudi

Novosti


SLAVNOSTNA AKADEMIJA
Linhartova dvorana. Častni pokrovitelj predsednik RS Borut Pahor, častni gost sejma Ciril Zlobec, kulturni program Big Band RTV & gostje, nova velika nagrada sejma za knjigo leta, posebno priznanje edinemu živečemu pobudniku prvega sejma dr. Martinu Žnideršiču.



ALMANAH
Teksti predsednika države, Schwentnerjevega nagrajenca, častnega gosta sejma, pobudnika prvega sejma, zgodovinski presek 1972-2014.



GOSTJA
Preddverje Gallusove dvorane. Škotska. Poleg nje še nekaj posamičnih tujih založb. Prvi korak k internacionalizaciji sejma. Ljubljana si zasluži mednarodni knjižni sejem.



OSREDNJA TEMA
Kekec. 130 letnica rojstva Josipa Vandota. Vseslovenski literarni in likovni natečaj v sodelovanju z Bralno značko in PeF LJ. Podelitev priznanj za najboljše izdelke in postavitev največje otroške slike za Guinnessov rekord. Razstava v preddverju Gallusove dvorane v sodelovanju z Jeseniškim muzejem in Slovensko kinoteko.



KULINARTFEST
Drugo preddverje. Od knjige do štedilnika in nazaj. Gastronomija na sejmu na posebnem prostoru, kuhanje v živo, pogovori s strokovnjaki, gosti vinarji, sirarji, prodaja kuharic, predstavitev ene gastro pokrajine. V sodelovanju s Tržaškim tiskom.



ARSov ODER
Pri vhodu s ploščadi Trg republike. Vse dni sejma celodnevni terenski studio 3. radijskega ARS programa, neposredno vključevanje v eter, pogovor z avtorji, razstavljavci, predstavitve, glasba, recitali.


AFTER PARTY
Dvorana Duše Počkajeve. Vsak večer ob koncu sejma nacionalni literarno-glasbeni dogodki (škotski, ruski, hrvaški, slovenski).


LONG FRIDAY
Sejem bo v petek odprt do 22. ure.

Nagrade, ki bodo podeljene na sejmu
• Schwentnerjeva nagrada (ZKZK)
• Velika nagrada SKS za knjigo leta/NOVO (JAK+ZKZK)
• Nagrada za literarni prvenec (ZKZK+DSP)
• Nagrada za najlepšo slovensko knjigo (ZKZK)
• Nagrada za poslovno knjigo leta (ZKZK+ZM)
• Nagrada za mladega prevajalca (DSKP)
• Nagrada Zlate hruške (MKL Pionirska)
• Nagrada MIRA (ŽSSC PEN)
• Posebno priznanje za prispevek k razvoju SKS/NOVO (UO SKS)


Kontaktna oseba za podrobnejše informacije:
Maja Vidergar, Cankarjev dom (E maja.vidergar@cd-cc.si, T 01 2417 128)

Cankarjevi torki

Jesen 2014

Klub CD, 6. nadstropje

www.cd-cc.si/ct

7. oktobra 2014 ob 21. uri

Lula Pena solo, fado (Portugalska)

Lula Pena, glas, kitara

Številni so poskusili opredeliti glas Lule Pene: »Nekje med Tomom Waitsom in Leonardom Cohenom v ženski različici.« Naloga ni lahka! Kakor koli že, gre za edinstveni portugalski vokal, prečudovito zamolkel glas, ki ga prežemajo številni pridihi glasb sveta: lizbonski fado, zelenortska morna, brazilska bossa nova, argentinski tango, arabsko-afriška melodika, francoski šanson ... Sprejema vse vplive, ki poudarjajo njeno senzibilnost; vabljiva glas in kitara podajata čustvovanje kot tudi interpretirata tišino.

»Portugalska umetnica z globokim vokalom in ojačano kitaro, ki poje kot poetesa.« - Caetano Veloso

https://www.youtube.com/watch?v=_caPXM7_Xkc

V sodelovanju s festivalom Mesto žensk

Klub CD, 14, 11* EUR

Podrobneje

Glas, ki nas doseže iz daljave. Navzočnost, ki prevzame. Občutje, ki traja. Pevka-pesnica Lula

Pena je skrivnostna ženska, ki skrita za svojo kitaro osuplja poslušalce.

Življenje Lule Pene težko popišemo v biografiji. Kozmopolitanska Portugalka se je rodila leta 1974 v Lizboni, kjer je tudi odraščala: ženska širnega sveta, ki s svojimi besedami in melodijami posvoji pesmi drugih. Izdala je dva albuma: leta 1998 je pri belgijski založbi Carbon 7 izšel Phados, ki je bilo hitro razprodan, in leta 2010 Troubadour. Med njima je vrzel dvanajstih let: gre za uganko, ki opredeljuje njen sloves.

Trubadurka izžareva izvorno portugalsko glasbo, v katero vnaša različne reference in tako prehaja meje sveta; s samosvojim zvenom si je pridobila številne občudovalce, me njimi tudi slovite glasbenike, kot je Caetano Veloso.

Številni so poskusili opredeliti glas Lule Pene: »Nekje med Tomom Waitsom in Leonardom Cohenom v ženski različici.« Naloga ni lahka! Kakor koli že, gre za edinstveni portugalski vokal, prečudovito zamolkel glas, ki ga prežemajo številni pridihi glasbe sveta: lizbonski fado, zelenortska morna, brazilska bossa nova, argentinski tango, arabsko-afriška melodika, francoski šanson ... Sprejema vse vplive, ki poudarjajo njeno senzibilnost; vabljiva glas in kitara podajata čustvovanje kot tudi interpretirata tišino.

Leto 2010 je bilo izjemno uspešno za portugalski fado in njegove izpeljanke. Resnično presenečenje je prišlo z dolgo pričakovanim drugim albumom Lule Pene Troubadour, ki ponuja omamno pokrajino fada s izluščenimi primesmi portugalske ljudske glasbe, francoskega šansona, latinskoameriške nueve canción in angloameriškega popa.

Richard Elliott, PopMatters Picks: The Best Music of 2010

Napovedujemo

14. oktobra 2014 ob 20. uri

Jure Pukl & Big Band RTV Slovenija feat. Clarence Penn (Slovenija, ZDA)

Igor Lunder, dirigent; Jure Pukl, saksofoni; Clarence Penn, bobni

Big Band RTV Slovenija bo v sezoni 2014/15 na Cankarjevih torkih nastopil kar dvakrat. Najprej s saksofonistom Juretom Puklom, enim najbolj prodornih in ustvarjalnih slovenskih jazzovskih glasbenikov. Pukl trenutni živi in ustvarja v New Yorku, od koder prihaja tudi bobnar Clarence Penn, ki bo nastopil pri projektu kot gost in velja za enega najbolj zaposlenih bobnarjev. Program bo vseboval predvsem avtorske skladbe Jureta Pukla in Igorja Lundra, dirigenta večera, sicer pa izvrstnega kitarista.

28. oktobra 2014 ob 20. uri

ŠKM banda (Slovenija)

Mitja Sušec, kitare, ukulele; Iztok Koren, kitare, bendžo, kalimbe; Jernej Koren, bas, kalimbe; Jernej Sobočan, bobni, ksilofon

Prekmurska zasedba ŠKM banda je lani praznovala 10-letnico obstoja. Po treh studijskih in enem živem albumu so se na lanskih koncertih predstavili z novim gradivom, ki pomeni odmik – bolje rečeno: korak naprej od preteklega desetletnega ustvarjanja. Dvema kitarama, basu in bobnom so dodali nove, akustične instrumente, kot so bendžo, ukulele, kalimbe, ksilofon. Vse to so združili na novem albumu, ki bo tokrat premierno predstavljen v Sloveniji.

Glasba Beltinčanov je še vedno instrumentalna. Tudi značilnosti preteklega ustvarjanja, kot so izjemna dinamičnost, igrivost in ritmična razigranost, ostajajo. A so novi instrumenti četverico popeljali v svet raziskovanja in njihovi glasbi dodali nove dimenzije. Čutiti je vplive neofolka, world music ter afriških zvokov in ritmike. ŠKM-jevci se tako na novi plošči Panontikon skozi preteklo formo srečujejo z zvenom prihodnosti.

4. novembra 2014 ob 20. uri

Han Bennink & Uri Caine: Sonic Boom (Nizozemska, ZDA)

Han Bennink, bobni; Uri Caine, klavir

Presenetljivo srečanje legende nizozemskega jazza in improvizirane glasbe in neprekosljivega bobnarja ter v jazzovskih in klasičnih krogih izjemno cenjenega newyorškega pianista in skladatelja (leta 2000 je v Gallusovi dvorani nastopil z Goldbergovimi variacijami). Leta 2012 je bilo nagrajeno z izidom albuma Sonic Boom, ki je bil posnet spomladi 2010 v slovitem koncertnem prizorišču Bimhuis v Amsterdamu. Izkušnja je resnozabavna , kot vedno, ko ima prste vmes neumorni, 72-letni Bennik. Album spomne na leto 1988, ko je Bennink v Berlinu posnel koncertni album Spot, Circles & Fantasy s še eno klavirsko legendo Cecilom Taylorjem (FMP). Bennink in Caine preigravata lastne avtorske skladbe kot tudi proste improvizacije in spontane kompozicije. Duo z vznemirljivim, nepredvidljivim in dinamičnim zvokom se predstavlja pod imenom Sonic Boom.

11. novembra 2014 ob 20. uri

Antoine Berjeaut »Wasteland« feat. Mike Ladd (Francija, ZDA)

Antoine Berjeaut: trobenta; Mike Ladd, glas; Julien Lourau, saksofon; Stephane Kerecki, bas; Fabrice Moreau, bobni; David Neerman, vibrafon

Francoski trobentač in skladatelj Antoine Berjeaut predstavlja Wasteland, svoj prvi album kot vodja skupine (s posebnim gostom Mikom Laddom, ki ga med drugim poznamo po odličnih sodelovanjih z Vijayem Iyerjem), v katerem žonglira med sodobnim jazzom, beatom in elektroniko. Široko razprostrte pokrajine jazza se svobodno razgrinjajo na obronkih komponirane glasbe in kolektivne improvizacije, naglašene z besedilom, ki ga deklamira Mike Ladd. Wasteland v spoju žlahtnih analognih zvokov, melodij in poezijeizrisuje namišljeno potovanje v postapokaliptičen svet, kot ga je ubesedil T.S. Eliott in ga udejanja minimalističen jazz Paula Motiana ali povzemata Madlib in Flying Lotus.

»Wasteland briljantno prikliče melanholijo, ne da bi zapadel v patos…«

S podporo Francoskega inštituta

25. novembra 2014 ob 20. uri

Neca Falk (Slovenija)

Neca Falk, glas; Boštjan Narat, kitara; Boštjan Gombač, klarinet, tolkala, zvočila; Žiga Golob, kontrabas

Maja je izšel novi album Nece Falk. Album z naslovom Od daleč prinaša deset novih pesmi, ki so nastajale zadnji dve leti v avtorskem sodelovanju s kitaristom in kantavtorjem Boštjanom Naratom, ter dokončno zaživele v glasbeni navezi s kontrabasistom Žigom Golobom in Boštjanom Gombačem. Neca Falk je pevka brezštevilnih klasik, ki je s svojim glasom in podobo zaznamovala slovensko glasbo zadnjih nekaj desetletij. Dolgoletni karieri navkljub njene nove plošče ne gre razumeti kot come back, ampak kot nadaljevanje ustvarjanja, ki je prineslo snemanje in izdajo novega albuma in nove koncertne poslastice.

2. decembra 2014 ob 20. uri

Ingebrigt Håker Flaten Chicago Sextet (Norveška, ZDA, Nizozemska)

Dave Rempis, pihala; Ola Kvernberg, violina; Jasper Stadhouders, kitara; Ingebrigt Håker Flaten, akustčni in električni bas, elektronika, skladbe; Jason Adasiewicz, vibrafon; Frank Rosaly, bobni

V Austinu živeči norveški zvezdniški basist (The Thing, Atomic, Scorch Trio, Free Fall, ...) se po šestih letih vrača na oder CT s prenovljeno zasedbo chicaškega sekseta, ki je v svoji prvi različici izdal dva albuma za Weseltofovozaložbo Jazzland. Zadnjega z naslovom The Year of the Boar lahko štejemo med najboljše jazzovske albume minulega desetletja. Nova turneja še ne prinaša nove izdaje, bo pa oplojevala novo (koncertno) gradivo, ki nas bo najbrž razveseljevalo v prihodnjih letih. Vsekakor pa zbrana druščina ponovno obeta godbo, ki preseže jazz, a se k njemu vedno zvesto vrača.

9. decembra 2014 ob 20. uri

prvi del: Andrea Schröder (Nemčija)

Andrea Schroeder, glas, harmonij; Jesper Lehnkuhl, kitare; Dave Allen, bas; Chris Hughes, bobni

drugi del: Limousine (Francija)

Laurent Bardainne, saksofon, klaviature; Fredéric Soulard, klaviature; Maxime Delpierre, el. kitara; David Aknin, bobni

Vsake toliko se v Nemčiji rodi pevka z edinstvenim talentom, Potegnite črto od Marlene Dietrich do Nico, dodajte ščepec chamber popa na način benda Tindersticks in ste že precej blizu. Andrea Schroeder, nad katero se navdušujejo zvezdniki, kot sta Charles Plymell ali Mike Watt, je izjemen fenomen. Je pesnica z izrazitim glasom, prav tako omamnim kot so njena ganljiva in melanholična besedila.
Andrein drugi album Where the Wild Oceans End je produciral Chris Eckman, analogno ploščo je posnela v norveškem studiu Ocean Sound, zelo blizu Atlantskega oceana.

»Izdelek velike pevke in kantavtorice … senzualen, eleganten, otožen.” – *Musikexpress (5/5)*

“Neprimerljiva glasba Andree Schroeder. Izjemen talent.” – Bay Area Papers, Kalifornija

“Presunljiv album, ki ga prevevata dramatičnost in melanholija ” – Rolling Stone, Nemčija

Limousine je značilen predstavnik novega francoskega glasbenega vala, ki se ne obremenjuje z glasbenimi žanri, ampak z vsakim projektom in z vsakim albumom izostri svojo glasbeno govorico ter jo ponuja glasbenim radovednežem. Njegovo glasbeno potovanje po Tajskem je pustilo globok pečat na zadnjem albumu Siam Roads in rodila se je svojevrstna glasba različnih odtenkov, ki omamlja z ustvarjanim ozračjem. Limousine je bend, v katerega se zaljubiš na prvi posluh.

S podporo Francoskega inštituta

Medijska pokrovitelja Cankarjevih torkov

Mladina, Radio Študent

Letna članska izkaznica Cankarjevi torki 2014

Ugodnosti za člane:

− 40-odstotni popust za koncerte Cankarjevih torkov

− rezervacija vstopnice do 15 minut pred prireditvijo, če na E vstopnice@cd-cc.si napoveste svoj obisk vsaj dan prej

− nagradno žrebanje dveh brezplačnih kompletov vstopnic za 20. Jazz Cerkno in 56. jazz festival Ljubljana

− 10-odstotni popust pri nakupu vstopnic za posamezne koncerte abonmaja Glasbe sveta

Cena letne članske izkaznice je 14 EUR.

Izkaznica ni prenosljiva.

* Cene s popustom za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD in se ne seštevajo.

Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)

T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnictudi pri pooblaščenih prodajalcih (Petrol, Kompas, Alpetour, M holidays, Last Minute Center idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletuwww.cd-cc.si.

________________________________________________________________


Informacije: Darinka Hvalec
T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

_________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred koncertom.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred koncertom.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

PO, 27. oktobra 2014, ob 20.30

Buika, Španija

Zvezdnica flamenka in latino glasbe

Buika, glas; Daniel Lopez Vicente, kitara; Ramon Suarez Escobar, kajon; Jose Manuel Posada Oviendo, bas

María Concepción Balboa Buika, na kratko Buika, je bila rojena afriškim staršem na španski Palmi de Mallorci. Danes prebiva v Miamiju. Je zvezdnica sodobnih glasb sveta, flamenka in latino jazza, obdarjena z osupljivim glasom – raskav in rahlo zamolkel, vendar blag, seže globoko v srce; njen čutni, temni in bogati »inštrument« najbolj spominja na »hrapavi žamet«.

Redke so vokalistke, ki si prislužijo primerjave z Nino Simone, Chavelo Vargas ali Cesario Evoro, vendar Buiko primerjajo z vsemi tremi. Ne pozna slogovnih omejitev, v različnih jezikih sodeluje s širokim krogom umetnikov, inštrumentalistov ali pevcev, kot so Pat Metheny, Anoushka Shankar, Chick Corea, Mariza, Seal ... Leta 2011 jo je režiser Pedro Almodóvar povabil k sodelovanju pri svojem filmu Koža, v kateri živim, v katerem slišimo njeni skladbi Por el amor de amar (Zavoljo ljubezni) in Se me hizo facil (Zdelo se mi je preprosto). Umetnica je prejela več nagrad, med njimi latino grammyja za najboljši album in produkcijo: Niña de Fuego (2008) ter najboljši tradicionalni tropikal album El Ultimo Trago (2010). Buikin zadnji album La Noche Más Larga (2013) je bil nominiran za grammyja za najboljši latino jazz album leta 2014.

»Njen glas je raskav, večplasten in dominanten, spominja na Nino Simone, vendar z več gibkosti in virtuoznosti.« (New York Times)

»Najbolj omamen glas obeh strani Atlantika« (The Sunday Times)

»Pevka, kot je Buika, je v generaciji samo ena.« – The New York Post

»Čustva podaja z lastnimi besedami ali jih izvabi iz sposojenih« - Mojo UK 4*

https://www.youtube.com/watch?v=Eyy46ecfmwE

https://www.youtube.com/watch?v=4gIIWMMOg44

Gallusova dvorana, 19, 21, 25, 29, 17* EUR

Podrobneje:

María Concepción Balboa Buika, na kratko »Buika«, se je afriškim staršem rodila na španski Palmi de Mallorci. Danes prebiva v Miamiju.

Zvezdnica sodobne glasbe sveta, jazza in flamenka je obdarjena z osupljivim glasom; raskav in rahlo zamolkel, vendar z blagostjo, ki seže globoko v srce, njen čutni, temni in bogati instrument najbolj spominja na »hrapavi žamet«.

Buika »z razburkano čutnim vokalom vse sloge povezuje v omamno pripovedno čustvenost«. Redke so vokalistke, ki si prislužijo primerjave z Nino Simone, Chavelo Vargas ali Cesaro Evoro, vendar Buiko primerjajo z vsemi tremi.

Ne pozna slogovnih omejitev, v raznih jezikih sodeluje s širokim krogom umetnikov, instrumentalistov ali pevcev, kot so Pat Metheny, Anoushka Shankar, Chick Korea, Niño Josele, Maritza, Bebo y Chucho Valdes, Charles Aznavour, Luz Casal, Seal, Armando Manzanero in Nelly Furtado.

Leta 2011 jo je režiser Pedro Almodovar povabil k sodelovanju pri svojem filmu Koža, v kateri živim (La piel que habito), v katerem slišimo njeni skladbi Por el amor de amar (Zavoljo ljubezni) in Se me hizo facil (Zdelo se mi je preprosto).

Na svojem eklektičnem sedmem albumu La Noche Más Larga (Najdaljša noč), ki je izšel junija 2013, Buika ruši zidove, ki obdajajo flamenko, vir vsega njenega ustvarjanja, vendar tradicionalne zvrsti, ki ne more v celoti zajeti Buikine razvijajoče se umetniške vizije. Album se je povzpel na lestvice tako raznolikih držav sveta, kot so ZDA, Španija, Francija, VB, Nizozemska, Turčija, Mehika in Argentina. Še zlasti navdušujoče je dejstvo, da je večino skladb napisala Buika sama.


Umetnica je prejela več nagrad, mdr. latino grammyja za najboljši album in produkcijo: Niña de Fuego (2008, Warner/Casa Limon) ter najboljši tradicionalni tropikal album El Ultimo Trago (2010, Warner Spain). Leta 2013 je prejela nominacijo za album leta. Buikina zadnja zgoščenka La Noche Más Larga je bila nominirana za grammyja za najboljši latino jazz album leta 2014.



National Public Radio je Buiko uvrstil med 50 najboljših vokalistov vseh časov in jo poimenoval za »glas svobode«.

Buikine pesmi so svojstvene in samosvoje. »Nikoli ne pričakujem kakršne koli zunanje potrditve,« pravi. »Poslušam samo svoje srce. Včasih glasbeniki sledijo zunanjim smernicam, se ravnajo po željah drugih, vendar gre tu za omejevanje. Želim biti iskrena. Želim to, kar ima Charlie Parker – večnost.«

_________________________________________

Napovedujemo

ČE, 22. januarja 2015, ob 20. uri

Chico César, Brazilija

Izvrsten performer iz zvezne države Paraiba ponovno osvaja Evropo z izzivalnimi plesnimi skladbami in svojevrstno glasbeno govorico.

Zasedba bo objavljena pozneje.

Čeprav je želel biti novinar, ga je nenaden uspeh z nastopi po Evropi že v začetku devetdesetih prelevil v zelo uspešnega glasbenika. Od leta 1995 naprej, ko je prejel številna priznanja, med njimi tudi za najboljši videospot za skladbo Mama Africa na MTV, je nastopal po vsem svetu, med drugim tudi na Jazz festivalu v Montreuxu. Na njegovih albumih so sodelovali številni zvezdniki latino glasbe, nekateri, kot npr. Maria Bethânia, so vključevali njegove skladbe v svoj repertoar. Cesarjevi očarljivi in radoživi nastopi so bili vedno polni navdiha in sveže energije. Njegov koncert na evropskem odru pomeni eno najdlje pričakovanih vrnitev.

Linhartova dvorana, 17, 20, 25, 15* EUR

___________________________________________

NE, 8. marca 2015, ob 20. uri

Ana Moura, Portugalska

Ob Marizi najpopularnejša pevka fada v zadnjem desetletju.

Ana Moura, glas; Ângelo Freire, portugalska kitara; Pedro Soares, akustična kitara; André Moreira, kontrabas; Joåo Gomes, klaviature; Mário Costa, bobni, tolkala

35-letna zvezdnica še kar najprej uživa sadove zadnjega albuma Desfado (2012), nagrajenega z grammyjem za najboljši album leta, ki ga je posnela v sodelovanju z znamenitim Herbiejem Hancockom. Čeprav njen fado temelji na tradiciji, je bil ves čas »fado sveta«, saj je njena uspešna pot prežeta s sodelovanji in srečanji z največjimi glasbenimi zvezdami. Tako je že leta 2005 delovala (v dveh skladbah) in tudi nastopila z Rolling Stones, na koncertu v Parizu leta 2009 pa jo je med nastopom presenetil Prince, s katerim sta izvedla dve fado skladbi. Slovi po tem, da lahko katero koli pesem spremeni v fado in si jo prisvoji. To je bila tudi ideja albuma Desfado, ki sta ga zasnovala z vodjo skupine Deolinda (pred dvema letoma je razprodala Linhartovo dvorano), Pedrom da Silva Martinsom. Ideja je bila namreč, da različni glasbeniki njene generacije, ki ne igrajo fada, zanjo napišejo skladbe.

Mourini albumi so praviloma platinasti, prejela je tudi najvišje mogoče nagrade na Portugalskem. V svetu je po popularnosti izvajalcev fada tik ob Marizi in je tako kot ona nastopila v najznamenitejših dvoranah sveta, pri nas pa se je leta 2012 predstavila na Festivalu Lent. Zdaj je napočil čas tudi za Gallusovo dvorano.

Gallusova dvorana, 19, 21, 25, 29, 17* EUR

___________________________________________

PE, 27. marca 2015, ob 20. uri

Kasse Mady Diabate, Mali

Legendarni zahodnoafriški pevec iz družine griotov z navdušujočo zasedbo na tradicionalnih glasbilih.

Kasse Mady Diabate, glas; Ballaké Sissoko, kora; Lansine Kouyate, balafon; Badie Tounkara, ngoni

Eden najboljših pevcev Zahodne Afrike v družbi izjemnih inštrumentalistov na tradicionalnih glasbilih (kora, ngoni, balafon) bo pričaral pravi griotski glasbeni večer. Kasse Mady Diabate prihaja iz mesta Kéla, kjer je bil rojen pred petinšestdesetimi leti. Mesto velja za prestolnico griotov, tudi profesionalnih umetnikov, ki si mojstrstvo tradicije predajajo iz roda v rod. Diabateji so tako ena izmed dveh najstarejših griotskih družin v Maliju, ki sega vse tja v 13. stoletje. Dandanes so prav vsi Diabatejevi sorodniki grioti pevci. Kasseja Madyja odlikuje nežen, a mogočen glas. Čeprav je že dolgo uspešen, je postal še najbolj znan kot pevec v Symmetric Orchestru Toumanija Diabateja. Ob Salifu Keiti ga štejemo med najbolj legendarne malijske pevce, njegov novi projekt pa bo izšel oktobra 2014 za francosko založbo No Format in bo ljubiteljem akustične zahodnoafriške glasbe še dolgo ponujal veliko užitkov.

Linhartova dvorana, 17, 20, 25, 15* EUR

___________________________________________

Glavna pokroviteljica abonmaja
Zavarovalnica Triglav

Glavni medijski pokrovitelj
VAL 202

___________________________________________

Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)

T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnictudi pri pooblaščenih prodajalcih (M holidays, Petrol, Kompas, Alpetour, Last Minute Center, mojekarte.si idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletu www.cd-cc.si.

Prodaja skupinam: T (01) 2417 168 E suzana.sheppard@cd-cc.si

* Z zvezdico so označene cene vstopnic s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence. Starejši od 65 let in upokojenci lahko ob nakupu v Informacijskem središču CD uveljavljajo 5-odstotni popust tudi na druge kategorije sedežev.

________________________________________________________________

Promocija in dodatne informacije: T 01 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

__________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

PO, 27. oktobra 2014, ob 20.30

Buika, Španija

Zvezdnica flamenka in latino glasbe

Buika, glas; Daniel Lopez Vicente, kitara; Ramon Suarez Escobar, kajon; Jose Manuel Posada Oviendo, bas

María Concepción Balboa Buika, na kratko Buika, je bila rojena afriškim staršem na španski Palmi de Mallorci. Danes prebiva v Miamiju. Je zvezdnica sodobnih glasb sveta, flamenka in latino jazza, obdarjena z osupljivim glasom – raskav in rahlo zamolkel, vendar blag, seže globoko v srce; njen čutni, temni in bogati »inštrument« najbolj spominja na »hrapavi žamet«.
Redke so vokalistke, ki si prislužijo primerjave z Nino Simone, Chavelo Vargas ali Cesario Evoro, vendar Buiko primerjajo z vsemi tremi. Ne pozna slogovnih omejitev, v različnih jezikih sodeluje s širokim krogom umetnikov, inštrumentalistov ali pevcev, kot so Pat Metheny, Anoushka Shankar, Chick Corea, Mariza, Seal ... Leta 2011 jo je režiser Pedro Almodóvar povabil k sodelovanju pri svojem filmu Koža, v kateri živim, v katerem slišimo njeni skladbi Por el amor de amar (Zavoljo ljubezni) in Se me hizo facil (Zdelo se mi je preprosto). Umetnica je prejela več nagrad, med njimi latino grammyja za najboljši album in produkcijo: Niña de Fuego (2008) ter najboljši tradicionalni tropikal album El Ultimo Trago (2010). Buikin zadnji album La Noche Más Larga (2013) je bil nominiran za grammyja za najboljši latino jazz album leta 2014.

»Njen glas je raskav, večplasten in dominanten, spominja na Nino Simone, vendar z več gibkosti in virtuoznosti.« (New York Times)

»Najbolj omamen glas obeh strani Atlantika« (The Sunday Times)

»Pevka, kot je Buika, je v generaciji samo ena.« – The New York Post
»Čustva podaja z lastnimi besedami ali jih izvabi iz sposojenih« - Mojo UK 4*

https://www.youtube.com/watch?v=Eyy46ecfmwE
https://www.youtube.com/watch?v=4gIIWMMOg44

Gallusova dvorana, 19, 21, 25, 29, 17* EUR


Podrobneje:

María Concepción Balboa Buika, na kratko »Buika«, se je afriškim staršem rodila na španski Palmi de Mallorci. Danes prebiva v Miamiju.
Zvezdnica sodobne glasbe sveta, jazza in flamenka je obdarjena z osupljivim glasom; raskav in rahlo zamolkel, vendar z blagostjo, ki seže globoko v srce, njen čutni, temni in bogati instrument najbolj spominja na »hrapavi žamet«.
Buika »z razburkano čutnim vokalom vse sloge povezuje v omamno pripovedno čustvenost«. Redke so vokalistke, ki si prislužijo primerjave z Nino Simone, Chavelo Vargas ali Cesaro Evoro, vendar Buiko primerjajo z vsemi tremi.

Ne pozna slogovnih omejitev, v raznih jezikih sodeluje s širokim krogom umetnikov, instrumentalistov ali pevcev, kot so Pat Metheny, Anoushka Shankar, Chick Korea, Niño Josele, Maritza, Bebo y Chucho Valdes, Charles Aznavour, Luz Casal, Seal, Armando Manzanero in Nelly Furtado.

Leta 2011 jo je režiser Pedro Almodovar povabil k sodelovanju pri svojem filmu Koža, v kateri živim (La piel que habito), v katerem slišimo njeni skladbi Por el amor de amar (Zavoljo ljubezni) in Se me hizo facil (Zdelo se mi je preprosto).

Na svojem eklektičnem sedmem albumu La Noche Más Larga (Najdaljša noč), ki je izšel junija 2013, Buika ruši zidove, ki obdajajo flamenko, vir vsega njenega ustvarjanja, vendar tradicionalne zvrsti, ki ne more v celoti zajeti Buikine razvijajoče se umetniške vizije. Album se je povzpel na lestvice tako raznolikih držav sveta, kot so ZDA, Španija, Francija, VB, Nizozemska, Turčija, Mehika in Argentina. Še zlasti navdušujoče je dejstvo, da je večino skladb napisala Buika sama.

Umetnica je prejela več nagrad, mdr. latino grammyja za najboljši album in produkcijo: Niña de Fuego (2008, Warner/Casa Limon) ter najboljši tradicionalni tropikal album El Ultimo Trago (2010, Warner Spain). Leta 2013 je prejela nominacijo za album leta. Buikina zadnja zgoščenka La Noche Más Larga je bila nominirana za grammyja za najboljši latino jazz album leta 2014.


National Public Radio je Buiko uvrstil med 50 najboljših vokalistov vseh časov in jo poimenoval za »glas svobode«.

Buikine pesmi so svojstvene in samosvoje. »Nikoli ne pričakujem kakršne koli zunanje potrditve,« pravi. »Poslušam samo svoje srce. Včasih glasbeniki sledijo zunanjim smernicam, se ravnajo po željah drugih, vendar gre tu za omejevanje. Želim biti iskrena. Želim to, kar ima Charlie Parker – večnost.«

_________________________________________


Napovedujemo

ČE, 22. januarja 2015, ob 20. uri
Chico César, Brazilija

Izvrsten performer iz zvezne države Paraiba ponovno osvaja Evropo z izzivalnimi plesnimi skladbami in svojevrstno glasbeno govorico.

Zasedba bo objavljena pozneje.

Čeprav je želel biti novinar, ga je nenaden uspeh z nastopi po Evropi že v začetku devetdesetih prelevil v zelo uspešnega glasbenika. Od leta 1995 naprej, ko je prejel številna priznanja, med njimi tudi za najboljši videospot za skladbo Mama Africa na MTV, je nastopal po vsem svetu, med drugim tudi na Jazz festivalu v Montreuxu. Na njegovih albumih so sodelovali številni zvezdniki latino glasbe, nekateri, kot npr. Maria Bethânia, so vključevali njegove skladbe v svoj repertoar. Cesarjevi očarljivi in radoživi nastopi so bili vedno polni navdiha in sveže energije. Njegov koncert na evropskem odru pomeni eno najdlje pričakovanih vrnitev.

Linhartova dvorana, 17, 20, 25, 15* EUR
___________________________________________

NE, 8. marca 2015, ob 20. uri
Ana Moura, Portugalska

Ob Marizi najpopularnejša pevka fada v zadnjem desetletju.

Ana Moura, glas; Ângelo Freire, portugalska kitara; Pedro Soares, akustična kitara; André Moreira, kontrabas; Joåo Gomes, klaviature; Mário Costa, bobni, tolkala

35-letna zvezdnica še kar najprej uživa sadove zadnjega albuma Desfado (2012), nagrajenega z grammyjem za najboljši album leta, ki ga je posnela v sodelovanju z znamenitim Herbiejem Hancockom. Čeprav njen fado temelji na tradiciji, je bil ves čas »fado sveta«, saj je njena uspešna pot prežeta s sodelovanji in srečanji z največjimi glasbenimi zvezdami. Tako je že leta 2005 delovala (v dveh skladbah) in tudi nastopila z Rolling Stones, na koncertu v Parizu leta 2009 pa jo je med nastopom presenetil Prince, s katerim sta izvedla dve fado skladbi. Slovi po tem, da lahko katero koli pesem spremeni v fado in si jo prisvoji. To je bila tudi ideja albuma Desfado, ki sta ga zasnovala z vodjo skupine Deolinda (pred dvema letoma je razprodala Linhartovo dvorano), Pedrom da Silva Martinsom. Ideja je bila namreč, da različni glasbeniki njene generacije, ki ne igrajo fada, zanjo napišejo skladbe.
Mourini albumi so praviloma platinasti, prejela je tudi najvišje mogoče nagrade na Portugalskem. V svetu je po popularnosti izvajalcev fada tik ob Marizi in je tako kot ona nastopila v najznamenitejših dvoranah sveta, pri nas pa se je leta 2012 predstavila na Festivalu Lent. Zdaj je napočil čas tudi za Gallusovo dvorano.
Gallusova dvorana, 19, 21, 25, 29, 17* EUR
___________________________________________

PE, 27. marca 2015, ob 20. uri
Kasse Mady Diabate, Mali

Legendarni zahodnoafriški pevec iz družine griotov z navdušujočo zasedbo na tradicionalnih glasbilih.
Kasse Mady Diabate, glas; Ballaké Sissoko, kora; Lansine Kouyate, balafon; Badie Tounkara, ngoni

Eden najboljših pevcev Zahodne Afrike v družbi izjemnih inštrumentalistov na tradicionalnih glasbilih (kora, ngoni, balafon) bo pričaral pravi griotski glasbeni večer. Kasse Mady Diabate prihaja iz mesta Kéla, kjer je bil rojen pred petinšestdesetimi leti. Mesto velja za prestolnico griotov, tudi profesionalnih umetnikov, ki si mojstrstvo tradicije predajajo iz roda v rod. Diabateji so tako ena izmed dveh najstarejših griotskih družin v Maliju, ki sega vse tja v 13. stoletje. Dandanes so prav vsi Diabatejevi sorodniki grioti pevci. Kasseja Madyja odlikuje nežen, a mogočen glas. Čeprav je že dolgo uspešen, je postal še najbolj znan kot pevec v Symmetric Orchestru Toumanija Diabateja. Ob Salifu Keiti ga štejemo med najbolj legendarne malijske pevce, njegov novi projekt pa bo izšel oktobra 2014 za francosko založbo No Format in bo ljubiteljem akustične zahodnoafriške glasbe še dolgo ponujal veliko užitkov.

Linhartova dvorana, 17, 20, 25, 15* EUR
___________________________________________

Glavna pokroviteljica abonmaja
Zavarovalnica Triglav

Glavni medijski pokrovitelj
VAL 202
___________________________________________


Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)
T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si
Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnic tudi pri pooblaščenih prodajalcih (M holidays, Petrol, Kompas, Alpetour, Last Minute Center, mojekarte.si idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletu www.cd-cc.si.
Prodaja skupinam: T (01) 2417 168 E suzana.sheppard@cd-cc.si

* Z zvezdico so označene cene vstopnic s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence. Starejši od 65 let in upokojenci lahko ob nakupu v Informacijskem središču CD uveljavljajo 5-odstotni popust tudi na druge kategorije sedežev.

________________________________________________________________

Promocija in dodatne informacije: T 01 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si
__________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije
Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si (novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo.
Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.
Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.
Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.
Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

TO, 7. oktobra, ob 17. uri
Cankarjev dom, Klub Lili Novy, vstop prost


Debata s strokovnimi gosti in odprt pogovor o temi, ki zadeva žensko čutenje in družbeno
vzpostavljanje do vprašanja materinstva.

Moderatorka: Nina Šorak
Gostji: dr. Zalka Drglin, dr. Vislava Globevnik Velikonja in Nika Hölcl Valič

……………………………………………………….

PREMIERA: PO, 13. oktobra, ob 20. uri
PONOVITEV: SR, 15. oktobra, ob 20. uri
Cankarjev dom, Štihova dvorana

Nika Bezeljak, Nina Šorak
ZAKAJ (N)IMAM OTROK
Gledališka predstava

Predstava, ki obračunava z miti o ženskosti in materinstvu.

Režija: Nika Bezeljak
Dramaturgija: Nina Šorak
Igrata: Alida Bevk, Minca Lorenci
Kostumografija in scenografija: Tijana Todorović
Avtor glasbe: Beno Gec
Produkcija: KUD Moment, MG Ptuj, Cankarjev dom

Kaj ženska pridobi in kaj izgubi, če postane mati? Zaradi katerih razlogov ženska ne postane mati? Zakaj se bojimo imeti otroke? Zakaj je imeti otroke samoumevno?
V besedilu bo nastopilo več glasov – vsak s svojim stališčem, izjavo, predsodki, pogledi, dvomi in občutki. Glasovi dveh žensk, pa tudi glasovi, ki so se vanju prikradli zaradi družbenega pritiska, vzgoje, psihične stiske... Predstava bo uprizoritveno raziskala določujoče žensko telo. Telo, ki je narejeno in vse življenje deluje za izpolnitev biološke funkcije nadaljevanje vrste. Telo, ki so se ga ženske v tej funkciji naučile usmerjati in omejevati. Telo, ki smo ga kulturalizirali, a ne osvobodili.

Nika Bezeljak, režiserka
Nika Bezeljak (1986) je mlada režiserka iz Nove Gorice, ki trenutno živi in dela v Mariboru. Leta 2005 se je vpisala na Akademijo za gledališče, radio film in televizijo Univerze v Ljubljani z dekliškim priimkom Melink. Med šolanjem je sodelovala kot asistentka režije pri dveh profesionalnih projektih z režiserjema Sebastijanom Horvatom v Mestnem gledališču ljubljanskem in Diegom De Breo v SNG Drami Ljubljana. Do sedaj je režirala sedem samostojnih projektov, kjer se je poleg dramskega ukvarjala tudi z medijem glasbe, lutk in giba. Trenutno se loteva avtorskega projekta ‘Zakaj (n)imam otrok(e)’ v koprodukciji
Cankarjevga doma, Mestnega gledališča Ptuj in Momenta. Pred tem pa je delala za SNG Nova Gorica, Zavod Kult, Škuc, festival Stage Song Review (Wroclaw, Poljska), Zavod Bunker, Lutkovno gledališče Maribor in BiTeater v okviru Lutkovnega gedališča Ljubljana. Z LGL sodeluje tudi v prihajajoši sezoni 2014/2015.


Cena vstopnice: 10, 7* EUR
* Cena s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše
od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.
_________________________________________________________________________________________________________
_
Za dodatne informacije, dogovore za intervjuje, snemanje in fotografiranje:

Kristina Jermančič Golc
Cankarjev dom

T 01 2417172

M 051 675 248

E kristina.jermancic@cd-cc.si

Novinarske akreditacije
Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si (novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.
Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.
Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.
Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

www.cd-cc.si


SPOROČILO ZA JAVNOST

Gostovanje slikarja Iva Prančiča v Zagrebu
v organizaciji/kulturni izmenjavi razstavnega programa Cankarjevega doma

Prizorišče:
Muzej za umetnost in obrt, Zagreb

Termin: 14. oktober–16. november 2014

Odprtje: torek, 14. oktobra 2014, ob 20. uri

Kontakt umetnika: 041 724 512


Kustos razstave: Miroslav Gašparovič, direktor MUO
Grafično oblikovanje zagrebškega kataloga: Ranko Novak


Projekt je nastal v okviru mednarodne kulturne izmenjave z zagrebškim Muzejem za umetnost in obrt. Cankarjev dom je v Galeriji CD pred tem gostil hrvaškega slikarja Vatroslava Kuliša.
Razstavo sta podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Urad za izobraževanje, kulturo in šport mesta Zagreba.


Kratko o avtorju

Prančič (r. 1955 v Ljubljani) je leta 1982 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gustavu Gnamušu. Dve leti pozneje je pri istem profesorju končal še slikarsko specialko. Kot samostojni umetnik živi in ustvarja v Ljubljani. Poleg rednih samostojnih predstavitev v vseh večjih galerijah v Sloveniji je reden gost razstavnih prostorov Avstrije, posebej na Koroškem, razstavljal pa je tudi na Hrvaškem, v Črni gori ter na skupinskih razstavah do Francije in Kitajske. Za svoje delo je leta 2001 prejel nagrado Prešernovega sklada. Prančič je nedvomno ena od osrednjih umetniških osebnosti svoje generacije v Sloveniji.
V temeljnih izhodiščih Prančičevega vizualnega izraza in njegovih kompleksnih premikov odkrivamo avtorjevo poglobljeno refleksijo zgodovine slikarstva pa tudi preizpraševanje
vseh razsežnosti naše eksistence. V njegovem opusu namreč slutimo zavedanje o stalnem nastajanju in minevanju vsega obstoječega, pričevanje o sočasnih spremembah razmerja časa in prostora ter poskusov življenja med zemeljskim in kozmičnim območjem, ki spreminjajo propad sveta v nov začetek.
Njegova najnovejša monumentalna platna z dramatično gesto in razbremenjenim odpiranjem slikovne površine s svetlobo je dr. Tonko Maroević v svojem zapisu za nedavno objavljeno avtorjevo monografijo označil kot vrhunec Prančičeve umetnosti, kot summo vseh pridobljenih znanj in delovnih izkušenj.

Prančič bo razstavil osemnajst slik, med njimi so bile le tri na ogled lani v Cankarjevem domu, preostale so nastale po ljubljanski razstavi v drugi polovici leta 2013 do septembra 2014.


Razstavni program
Cankarjev dom, Ljubljana
Ljubljana, 30. 9. 2014

7. oktobra 2014 ob 21. uri

Lula Pena solo, fado (Portugalska)
Lula Pena, glas, kitara

Številni so poskusili opredeliti glas Lule Pene: »Nekje med Tomom Waitsom in Leonardom Cohenom v ženski različici.« Naloga ni lahka! Kakor koli že, gre za edinstveni portugalski vokal, prečudovito zamolkel glas, ki ga prežemajo številni pridihi glasb sveta: lizbonski fado, zelenortska morna, brazilska bossa nova, argentinski tango, arabsko-afriška melodika, francoski šanson ... Sprejema vse vplive, ki poudarjajo njeno senzibilnost; vabljiva glas in kitara podajata čustvovanje kot tudi interpretirata tišino.

»Portugalska umetnica z globokim vokalom in ojačano kitaro, ki poje kot poetesa.« - Caetano Veloso

https://www.youtube.com/watch?v=_caPXM7_Xkc

V sodelovanju s festivalom Mesto žensk

Klub CD, 14, 11* EUR


Podrobneje

Glas, ki nas doseže iz daljave. Navzočnost, ki prevzame. Občutje, ki traja. Pevka-pesnica Lula
Pena je skrivnostna ženska, ki skrita za svojo kitaro osuplja poslušalce.
Življenje Lule Pene težko popišemo v biografiji. Kozmopolitanska Portugalka se je rodila leta 1974 v Lizboni, kjer je tudi odraščala: ženska širnega sveta, ki s svojimi besedami in melodijami posvoji pesmi drugih. Izdala je dva albuma: leta 1998 je pri belgijski založbi Carbon 7 izšel Phados, ki je bilo hitro razprodan, in leta 2010 Troubadour. Med njima je vrzel dvanajstih let: gre za uganko, ki opredeljuje njen sloves.

Trubadurka izžareva izvorno portugalsko glasbo, v katero vnaša različne reference in tako prehaja meje sveta; s samosvojim zvenom si je pridobila številne občudovalce, me njimi tudi slovite glasbenike, kot je Caetano Veloso.

Številni so poskusili opredeliti glas Lule Pene: »Nekje med Tomom Waitsom in Leonardom Cohenom v ženski različici.« Naloga ni lahka! Kakor koli že, gre za edinstveni portugalski vokal, prečudovito zamolkel glas, ki ga prežemajo številni pridihi glasbe sveta: lizbonski fado, zelenortska morna, brazilska bossa nova, argentinski tango, arabsko-afriška melodika, francoski šanson ... Sprejema vse vplive, ki poudarjajo njeno senzibilnost; vabljiva glas in kitara podajata čustvovanje kot tudi interpretirata tišino.

Leto 2010 je bilo izjemno uspešno za portugalski fado in njegove izpeljanke. Resnično presenečenje je prišlo z dolgo pričakovanim drugim albumom Lule Pene Troubadour, ki ponuja omamno pokrajino fada s izluščenimi primesmi portugalske ljudske glasbe, francoskega šansona, latinskoameriške nueve canción in angloameriškega popa.

Richard Elliott, PopMatters Picks: The Best Music of 2010

Napovedujemo

14. oktobra 2014 ob 20. uri
Jure Pukl & Big Band RTV Slovenija feat. Clarence Penn (Slovenija, ZDA)
Igor Lunder, dirigent; Jure Pukl, saksofoni; Clarence Penn, bobni

Big Band RTV Slovenija bo v sezoni 2014/15 na Cankarjevih torkih nastopil kar dvakrat. Najprej s saksofonistom Juretom Puklom, enim najbolj prodornih in ustvarjalnih slovenskih jazzovskih glasbenikov. Pukl trenutni živi in ustvarja v New Yorku, od koder prihaja tudi bobnar Clarence Penn, ki bo nastopil pri projektu kot gost in velja za enega najbolj zaposlenih bobnarjev. Program bo vseboval predvsem avtorske skladbe Jureta Pukla in Igorja Lundra, dirigenta večera, sicer pa izvrstnega kitarista.


28. oktobra 2014 ob 20. uri
ŠKM banda (Slovenija)
Mitja Sušec, kitare, ukulele; Iztok Koren, kitare, bendžo, kalimbe; Jernej Koren, bas, kalimbe; Jernej Sobočan, bobni, ksilofon

Prekmurska zasedba ŠKM banda je lani praznovala 10-letnico obstoja. Po treh studijskih in enem živem albumu so se na lanskih koncertih predstavili z novim gradivom, ki pomeni odmik – bolje rečeno: korak naprej od preteklega desetletnega ustvarjanja. Dvema kitarama, basu in bobnom so dodali nove, akustične instrumente, kot so bendžo, ukulele, kalimbe, ksilofon. Vse to so združili na novem albumu, ki bo tokrat premierno predstavljen v Sloveniji.
Glasba Beltinčanov je še vedno instrumentalna. Tudi značilnosti preteklega ustvarjanja, kot so izjemna dinamičnost, igrivost in ritmična razigranost, ostajajo. A so novi instrumenti četverico popeljali v svet raziskovanja in njihovi glasbi dodali nove dimenzije. Čutiti je vplive neofolka, world music ter afriških zvokov in ritmike. ŠKM-jevci se tako na novi plošči Panontikon skozi preteklo formo srečujejo z zvenom prihodnosti.

4. novembra 2014 ob 20. uri
Han Bennink & Uri Caine: Sonic Boom (Nizozemska, ZDA)
Han Bennink, bobni; Uri Caine, klavir

Presenetljivo srečanje legende nizozemskega jazza in improvizirane glasbe in neprekosljivega bobnarja ter v jazzovskih in klasičnih krogih izjemno cenjenega newyorškega pianista in skladatelja (leta 2000 je v Gallusovi dvorani nastopil z Goldbergovimi variacijami). Leta 2012 je bilo nagrajeno z izidom albuma Sonic Boom, ki je bil posnet spomladi 2010 v slovitem koncertnem prizorišču Bimhuis v Amsterdamu. Izkušnja je resnozabavna , kot vedno, ko ima prste vmes neumorni, 72-letni Bennik. Album spomne na leto 1988, ko je Bennink v Berlinu posnel koncertni album Spot, Circles & Fantasy s še eno klavirsko legendo Cecilom Taylorjem (FMP). Bennink in Caine preigravata lastne avtorske skladbe kot tudi proste improvizacije in spontane kompozicije. Duo z vznemirljivim, nepredvidljivim in dinamičnim zvokom se predstavlja pod imenom Sonic Boom.

11. novembra 2014 ob 20. uri
Antoine Berjeaut »Wasteland« feat. Mike Ladd (Francija, ZDA)
Antoine Berjeaut: trobenta; Mike Ladd, glas; Julien Lourau, saksofon; Stephane Kerecki, bas; Fabrice Moreau, bobni; David Neerman, vibrafon

Francoski trobentač in skladatelj Antoine Berjeaut predstavlja Wasteland, svoj prvi album kot vodja skupine (s posebnim gostom Mikom Laddom, ki ga med drugim poznamo po odličnih sodelovanjih z Vijayem Iyerjem), v katerem žonglira med sodobnim jazzom, beatom in elektroniko. Široko razprostrte pokrajine jazza se svobodno razgrinjajo na obronkih komponirane glasbe in kolektivne improvizacije, naglašene z besedilom, ki ga deklamira Mike Ladd. Wasteland v spoju žlahtnih analognih zvokov, melodij in poezije izrisuje namišljeno potovanje v postapokaliptičen svet, kot ga je ubesedil T.S. Eliott in ga udejanja minimalističen jazz Paula Motiana ali povzemata Madlib in Flying Lotus.
»Wasteland briljantno prikliče melanholijo, ne da bi zapadel v patos…«
S podporo Francoskega inštituta

25. novembra 2014 ob 20. uri
Neca Falk (Slovenija)
Neca Falk, glas; Boštjan Narat, kitara; Boštjan Gombač, klarinet, tolkala, zvočila; Žiga Golob, kontrabas
Maja je izšel novi album Nece Falk. Album z naslovom Od daleč prinaša deset novih pesmi, ki so nastajale zadnji dve leti v avtorskem sodelovanju s kitaristom in kantavtorjem Boštjanom Naratom, ter dokončno zaživele v glasbeni navezi s kontrabasistom Žigom Golobom in Boštjanom Gombačem. Neca Falk je pevka brezštevilnih klasik, ki je s svojim glasom in podobo zaznamovala slovensko glasbo zadnjih nekaj desetletij. Dolgoletni karieri navkljub njene nove plošče ne gre razumeti kot come back, ampak kot nadaljevanje ustvarjanja, ki je prineslo snemanje in izdajo novega albuma in nove koncertne poslastice.

2. decembra 2014 ob 20. uri
Ingebrigt Håker Flaten Chicago Sextet (Norveška, ZDA, Nizozemska)
Dave Rempis, pihala; Ola Kvernberg, violina; Jasper Stadhouders, kitara; Ingebrigt Håker Flaten, akustčni in električni bas, elektronika, skladbe; Jason Adasiewicz, vibrafon; Frank Rosaly, bobni

V Austinu živeči norveški zvezdniški basist (The Thing, Atomic, Scorch Trio, Free Fall, ...) se po šestih letih vrača na oder CT s prenovljeno zasedbo chicaškega sekseta, ki je v svoji prvi različici izdal dva albuma za Weseltofovozaložbo Jazzland. Zadnjega z naslovom The Year of the Boar lahko štejemo med najboljše jazzovske albume minulega desetletja. Nova turneja še ne prinaša nove izdaje, bo pa oplojevala novo (koncertno) gradivo, ki nas bo najbrž razveseljevalo v prihodnjih letih. Vsekakor pa zbrana druščina ponovno obeta godbo, ki preseže jazz, a se k njemu vedno zvesto vrača.

9. decembra 2014 ob 20. uri
prvi del: Andrea Schröder (Nemčija)
Andrea Schroeder, glas, harmonij; Jesper Lehnkuhl, kitare; Dave Allen, bas; Chris Hughes, bobni
drugi del: Limousine (Francija)
Laurent Bardainne, saksofon, klaviature; Fredéric Soulard, klaviature; Maxime Delpierre, el. kitara; David Aknin, bobni

Vsake toliko se v Nemčiji rodi pevka z edinstvenim talentom, Potegnite črto od Marlene Dietrich do Nico, dodajte ščepec chamber popa na način benda Tindersticks in ste že precej blizu. Andrea Schroeder, nad katero se navdušujejo zvezdniki, kot sta Charles Plymell ali Mike Watt, je izjemen fenomen. Je pesnica z izrazitim glasom, prav tako omamnim kot so njena ganljiva in melanholična besedila.
Andrein drugi album Where the Wild Oceans End je produciral Chris Eckman, analogno ploščo je posnela v norveškem studiu Ocean Sound, zelo blizu Atlantskega oceana.
»Izdelek velike pevke in kantavtorice … senzualen, eleganten, otožen.” – *Musikexpress (5/5)*
“Neprimerljiva glasba Andree Schroeder. Izjemen talent.” – Bay Area Papers, Kalifornija
“Presunljiv album, ki ga prevevata dramatičnost in melanholija ” – Rolling Stone, Nemčija

Limousine je značilen predstavnik novega francoskega glasbenega vala, ki se ne obremenjuje z glasbenimi žanri, ampak z vsakim projektom in z vsakim albumom izostri svojo glasbeno govorico ter jo ponuja glasbenim radovednežem. Njegovo glasbeno potovanje po Tajskem je pustilo globok pečat na zadnjem albumu Siam Roads in rodila se je svojevrstna glasba različnih odtenkov, ki omamlja z ustvarjanim ozračjem. Limousine je bend, v katerega se zaljubiš na prvi posluh.
S podporo Francoskega inštituta

Medijska pokrovitelja Cankarjevih torkov: Mladina, Radio Študent

Letna članska izkaznica Cankarjevi torki 2014

Ugodnosti za člane:
− 40-odstotni popust za koncerte Cankarjevih torkov
− rezervacija vstopnice do 15 minut pred prireditvijo, če na E vstopnice@cd-cc.si napoveste svoj obisk vsaj dan prej
− nagradno žrebanje dveh brezplačnih kompletov vstopnic za 20. Jazz Cerkno in 56. jazz festival Ljubljana
− 10-odstotni popust pri nakupu vstopnic za posamezne koncerte abonmaja Glasbe sveta

Cena letne članske izkaznice je 14 EUR.

Izkaznica ni prenosljiva.


* Cene s popustom za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence
Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD in se ne seštevajo.

Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)
T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si
Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnictudi pri pooblaščenih prodajalcih (Petrol, Kompas, Alpetour, M holidays, Last Minute Center idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletuwww.cd-cc.si.

________________________________________________________________

Informacije: Darinka Hvalec T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si
_________________________________________________________________

Novinarske akreditacije
Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si (novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred koncertom.
Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred koncertom.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.
Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.
Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

SO, 11. (premiera), PE, 17., in SO, 18. oktobra 2014, ob 20. uri

Klub CD

Veseli večer

Sto svečk za Ježka

Igralci: Janez Hočevar Rifle, Nana Milčinski, Juš Milčinski

Pevci: Nana Milčinski, Juš Milčinski, Janez Hočevar Rifle

Pianist: Joži Šalej oz. tisti, ki ima trenutno čas

Izbor besedil in režija: Matija Milčinski

Scena in kostumi: Tatjana Oblak Milčinski

Napovedovalec: Ivan Lotrič

Tonski posnetki: Matjaž Moraus Zdešar

Ob 100. obletnici rojstva Franeta Milčinskega Ježka prirejajo Café teater, CD, Zavod Morpheus, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika.

Spoštovani publikum, pobje, šoferji, pauerji, bremzarji, dame, perice, štokglajzarji, pesniki!

Napovedujemo kabaret brez akrobatske točke!

Obuditev spomina na legendarne like radia in televizije!

Izbor najlepših šansonov!

Nastopata tudi Ježek in Anzel Pimperdragonar

Gost literarnega nokturna: Jean Jacques Pierre Marie Madelaine Paul François Anatole Victor Gh

Matija Milčinski o predstavi 100 svečk za Ježka

Frane Milčinski Ježek je kot komik največ nastopal v dveh likih – kot Ježek, klovn, ki v svoji naivni, mestoma celo neumni pojavi komentira aktualnopolitične dogodke pa tudi obče medčloveške odnose, in kot Anzel Pimperdragonar, človek – stenica, ki se vtika v vse in vsakogar in mori okolico s svojimi vici. Slednji se je pozneje kot lik nekoliko spremenil in nastopal kot izumetelnik – zlasti v televizijskih zabavnih oddajah.

Ježek je bil znan tudi po petju kronik – verzificiranih kritikah aktualnih dogodkov v naši bivši skupni državi. Lik Ježka se je pojavljal na živih kabaretnih nastopih že pred drugo vojno in se je nato preselil na radijske valove, figura A. Pimperdragonarja pa je že v osnovi napisana za radio, tako kot tudi velika večina drugih skečev.

Veliko besedil je bilo izvedenih na radijskih veselih večerih, ki so potekali pred publiko v dvorani, radio pa jih je prenešel. Marsikaj tega, kar je v tistih časih zbujalo salve smeha, včasih pa za vsak slučaj le pritajen nasmeh, danes ni več smešno, brez zgodovinskega komentarja pa niti ni razumljivo, po drugi strani pa je marsikatera ost, ki je letela na takratno družbeno stvarnost, na žalost aktualna tudi v današnji novi resničnosti.

Izbor besedil za pričujočo predstavo, ki želi obuditi spomin na nekatere Ježkove like in šale, se je omejil na tiste odlomke, ki še danes delujejo zabavno. Večina Ježkovega ohranjenega arhiva – tega je za dvajset debelih fasciklov, pa je to najbrž šele dobra polovica vsega, kar je napisal – je bila izvedena v radiu, zato ni slučaj, da smo za uprizoritev izbrali obliko sporeda neke radijske postaje od poročil preko poljudnoznanstvenih predavanj do zabavne muzike. Kajpada je vse – skeči, predavanja, besedila popevk in šansonov pa tudi poročila – izpod peresa ali iz pisalnega stroja Franeta Milčinskega Ježka, ki bi 14. decembra letos praznoval sto let.

Formalno je predstava še najbliže kabareju, soustvarili pa so jo člani Ježkove družine – vnuka Juš in Nana, sin Matija in snaha Tatjana – ob izdatni pomoči dveh gostov – Janeza Hočevarja Rifleta in pianista Jožija Šaleja.

Biografija

Frane Milčinski - Ježek

(14. december 1914– 27. februar 1988)

Satirik, humorist, komik, igralec, scenarist, režiser, mladinski pisatelj, pesnik in šansonjer, skratka eden najbolj vsestranskih slovenskih umetnikov 20. stoletja.

V njegov spomin RTV Slovenija od leta 1989 podeljuje Ježkove nagrade.

Franetov oče, Fran Milčinski, je bil prvi specializirani mladinski sodnik na ozemlju Avstro-Ogrske, ob tem pa tudi mojster besede, ki je napisal slovite Butalce inknjigo za mladino Ptički brez gnezda. Ježek je nastopal v marsikateri njegovi zgodbi, skupaj z očetom je nastopal tudi na radiu. Že v takratnih, pionirskih časih tega medija, je z Jožetom Pengovom od leta 1935 redno nastopal v komičnem duetu Jožek in Ježek (psevdonim, ki se je Franeta Milčinskega prijel za vse življenje). Prva Ježkova popevka, ki sta jo izvedla na radiu, je bila Sončna ura.

Zgodaj je prišel v stik tudi z gledališčem. Nastopal je z zagrebškim teatrom Grabancijaši, z mariborskim Totim teatrom in Šentjakobskim gledališčem, leta 1938 pa je dobil angažma igralca v ljubljanski Drami.

Med okupacijo so ga leta 1941 Italijani zaprli zaradi izjave, da v vojni ne bodo zmagali niti Nemci niti Italijani. Po enoletni odsluženi kazni je deloval v Drami in Operi ter objavljal pesmi. Na dan osvoboditve, 9. maja 1945, je začel delati na radiu, leta 1947 pa je postal urednik Pavlihe.

Napisal je prvo slovensko radijsko igro za otroke, priljubljeno Zvezdico Zaspanko; pozneje jo je priredil še za lutkovno predstavo, ki je požela veliko uspeha po vsej Jugoslaviji in tujini. Ježek je tudi avtor scenarija za mladinski film Kekec, besedila pesmi za film Ne čakaj na maj – v filmih Vesna in Ne čakaj na maj je odigral tudi vlogi – ter radijskih iger za odrasle Strme stopnice in Dobri stari pianino, po kateri je posnet tudi film z Ježkom v glavni vlogi.

Od vsega začetka je nastopal v radijski in nato televizijski oddaji Veseli tobogan. Tudi sicer je bil eden stebrov začetka slovenske televizije. Sodeloval je predvsem pri snemanju skečev in v zabavnih oddajah Misijon dobre volje, Viktor, luč!, Televizija v šoli, novoletne oddaje itd.

Leta 1972 je posnel svoje legendarne songe.

Od leta 1974 do 1976 je nastopal v radijskih oddajah Spoznavajmo svet in domovino, v katerih je ustvaril nekaj najboljših izvedb svojih humoresk, skečev in šansonov, katere je tudi sicer izvajal v obeh medijih (radiu in televiziji) pa tudi na številnih nastopih v živo.

Napisal je kar nekaj besedil za slovenske popevke, ki so jih prepevali Majda Sepe, Lado Leskovar, Marjana Deržaj in drugi. Nekatere od njih so postale evergrini: Ne čakaj na maj, Ko boš prišla na Bled, Cifra mož, Ko gre tvoja pot od tod, Pismo za Mary Brown ...

Leta 1975 je sredi tega bogatega ustvarjalnega obdobja prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Nagrade in priznanja
1952 Zlati lev za mladinski film Kekec na Beneškem festivalu; posebna nagrada Kitajske za vlogo Kosobrina v taistem filmu.
1959 Levstikova nagrada za Zvezdico Zaspanko
1965 odlikovanje z Redom srebrni žarki
1971 jugoslovansko priznanje za mladinsko literaturo Mlado pokolenje
1973 Nagrada Janeza Kranjca, nagrajeno besedilo pesmi Zakaj na Slovenski popevki, priznanje občinstva za besedilo Uspavanka za mrtve vagabunde, red dela z rdečo zastavo
1975 Prešernova nagrada za življenjsko delo, priznanje Radia Ljubljana
1976 nagrada občinstva za besedilo pesmi Pismo za Mary Brown, nagrada mednarodne žirije za pesem Ko gre tvoja pot
1977 priznanje ob 20-letnici Televizije Ljubljana
1982 viktor revije Stop
1985 zlati ekran revije 7D

_______________________________________________________________

Medijski pokrovitelj: Radio Slovenija, Prvi program

______________________________________________________________________

Cene vstopnic: 20, 16* EUR

(* za mlajše od 25 in starejše od 65 let)

_______________________________________________________________________

Informacije: Damjana Kenda Hussu T (01) 2417 173 E damjana.kenda@cd-cc.si

_____________________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Linhartova in Kosovelova dvorana ter Klub CD so opremljeni z induktivno zanko za sprejem dvoranskega oz. prostorskega zvoka.

Pred vstopom v dvorano je slušni aparat treba preklopiti na t. i. način T.

So dovoljeni po vnaprejšnjem dogovoru.

Sreda, 8. oktobra 2014, ob 20. uri

Linhartova dvorana, Cankarjev dom

William Shakespeare, Thomas Middleton
TIMON ATENSKI


Tragedija o denarju ali Kako človekoljub postane ljudomrznik

Prevajalec Srečko Fišer

Priredba besedila Janez Pipan

Režiser Janez Pipan

Dramaturginja Diana Koloini

Lektor Srečko Fišer

Scenograf Marko Japelj

Kostumograf Leo Kulaš

Skladatelj Aldo Kumar

Koreografa Nastja Bremec in Michal Rynia

Oblikovalca svetlobe Andrej Hajdinjak in Samo Oblokar

Asistent režiserja Jaša Koceli

Asistent kostumografa Andrej Vrhovnik

Igrajo

Bine Matoh, Janez Starina k. g., Radoš Bolčina, Ivo Barišič, Žiga Udir k. g., Iztok Mlakar, Kristijan Guček, Helena Peršuh, Dušanka Ristić, Miha Nemec, Blaž Valič, Nevenka Vrančič, Milan Vodopivec, Jože Hrovat, Tomislav Tomšič k. g., Gregor Zorc, Ana Facchini, Medea Novak, Andrijana Boškoska Batič k. g., Jernej Čampelj k. g., Primož Vrhovec k. g.,

Vesna Vončina k. g.,; nastopajo tudi dijaki Gimnazije Nova Gorica ter člani in članice SNG Nova Gorica

Timon Atenski je kot igra o denarju, oziroma igra o bankrotu, zelo prikladna za današnji čas, saj govori natanko o tem, o čemer danes govorimo vsi: problemih z denarjem, njegovim kopičenjem, prerazporejanjem in izginjanjem, vsesplošnem bankrotu – posameznikov, podjetij, sistemov, držav, bank.

Slavni atenski bogataš Timon razsipno deli bogastvo ljudem, ki prijateljujejo z njim predvsem iz koristoljubja. Ko bankrotira, njihovo laskanje zamenjata nehvaležnost in nepripravljenost, da bi mu v stiski pomagali. Zapustijo ga vsi, ki so bili prej deležni njegove neizmerne radodarnosti. Soočenje s človeško dvoličnostjo je kruto.
Tragedija Timon Atenski, ki jo je poleg Shakespeara soustvaril njegov sodobnik Thomas Middleton, prikaže posameznikov prehod iz ene v drugo uničujočo skrajnost, s tematsko izpostavitvijo moči denarja pa danes obenem razpira prostor za razmislek o ekonomski in širši družbeni krizi. Predstavo je postavil na oder režiser Janez Pipan.

______________________________________________________________________

Dodatne informacije: T 01 2417172 M 051 675 248 E kristina.jermancic@cd-cc.si

_______________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.


Cankarjevi torki

Jesen 2014

Klub CD, 6. nadstropje

www.cd-cc.si/ct

30. septembra 2014 ob 20.00

Prvi del: dokumentarni film Glasbenik / Musician (režija: Daniel Kraus, 2007, 60 min)

Drugi del:koncert Elisabeth Harnik/Didi Kern/Ken Vandermark Trio (Avstrija, ZDA)

Elisabeth Harnik, klavir; Didi Kern, bobni; Ken Vandermark, pihala

Večer posvečamo 50-letnici enega najbolj produktivnih glasbenikov tega stoletja. Vandermark je eden redkih glasbenikov, ki nam je z dostopnostjo, nenehnim koncertiranjem in navezanostjo na Slovenijo omogočil ne samo vpogled v svojo plodovito ustvarjalnost, ampak tudi spremljanje sodobnih jazzovskih tokov, ki jih je od srede devetdesetih soustvarjal v domačem Chicagu ali pa v sodelovanju s številnimi, najprej predvsem nordijskimi, v zadnjem času pa tudi glasbeniki drugod po Evropi. (Trenutno je avtorsko aktiven v desetih zasedbah, od tega jih več kot polovico pri nas še nismo videli). Tako je prišla tudi pobuda po ustanovitvi pričujočega tria, ki bo prvič na skupni turneji in prav čudovito se sliši, da ravno za to priložnost Vandermark sodeluje z umetnico slovenskega porekla (po obeh starših), čeprav živi in ustvarja v Avstriji. In če je vsa ta leta, od leta 2000, ko so Vandermark 5 prvič nastopili v Sloveniji, gostoval v naših glasbenih domovih od Ilirske Bistrice, Ljubljane, Maribora in Cerknega, bomo tokrat imeli prvič priložnost obiskati center njegove glasbeni poti, ki se začenja in konča v njegovem domu v Chicagu. Dokumentarni film Glasbenik ameriškega režiserja Daniela Krausa (o delu Kena Vandermarka) je doživel odlične odzive in bo sladokusni uvod v koncert tria.

Dokumentarni film Glasbenik / Musician bo predvajan brez slovenskih podnapisov. Na voljo bo krajši opis.

Projekciji filma sledi krajši pogovor s Kenom Vandermarkom.

Enotna vstopnica velja za filmsko projekcijo in za koncert 14, 11* EUR

Podrobneje

Dokumentarni film Glasbenik / Musician (režija: Daniel Kraus, 2007, 60 min)

Zdrava pamet nam pove, da v Ameriki z igranjem avantgardnega improviziranega jazza ne moreš preživeti. Vendar Kenu Vandermarku to vseeno uspeva.

Med glasbeniki je delovna etika Kena Vandermarka skorajda legendarna. Chicaški Saksofonist je s skorajda štiridesetimi sestavi izdal več kot sto albumov, več kot osem mesecev letno preživi na turnejah, ves svoj čas posveča komponiranju, aranžiranju, nastopanju – in poskuša zdresirati svoja hiperaktivna psa. Vandermark je leta 1999 prejel MacArthurjevo štipendijo za genialne umetnike, vseeno pa večino časa preživi v zakajenih klubih in nizkoproračunskih snemalnih studiih, v upanju, da bodo ljudje za njegovo povsem nekomercialno glasbo izpljunili svoj težko prigarani denar.

Po zgledu umetniškega verističnega filma, kot ga uporablja mednarodno priznano delo Sheriff, je Glasbenik film brez intervjujev ali posnetih komentarjev. Gre za časovno kapsulo, ki deluje kot vseprisotna, vendar neopazna priča, in strokovnjaško zazna vsak prefinjeni zvok in strukturo te najbolj značilno ameriške umetniške zvrsti.

»Mojstrovina ... Eden najpomembnejših dosežkov letošnjega leta – pravzaprav tega desetletja.« (Movieline)

»Izbor newyorških glasbenih kritikov: Glasbenik deluje radikalno sveže ... režijo in montažo zaznamuje enak vedoželjni duh, kot opredeljuje delo Working Studsa Terkela o ustnem izročilu. Če iščete jedrnato definicijo o predanem umetniku, ste jo našli.«

(New York Times)

Producenta: Jason Davis, Daniel Kraus

Kamera/zvok: Daniel Kraus

Dodatna ekipa (Joe Chellman, Amanda Kraus, Ryan Bartelmay)

Zasedbe (Atomic School Days, Jeb Bishop, Magnus Broo, Ingebrigt Haker Flaten, Fredrik Ljungkvist, Paal Nilssen-Love, Kjell Nordeson, Ken Vandermark, Havard Wiik)

Duo (Paal Nilssen-Love, Ken Vandermark)

FME (Nate McBride, Paal Nilssen-Love, Ken Vandermark)

Powerhouse Sound 1.0 (Ingebrigt Haker Flaten, Lasse Marhaug, Nate McBride, Paal Nilssen-Love, Ken Vandermark)

Powerhouse Sound 2.0 (John Herndon, Nate McBride, Jeff Parker, Ken Vandermark)

© 2007, Sheriff Movie LLC, All Rights Reserved

Ken Vandermark se je rodil 22. septembra 1964 v Warwicku, severnoameriška zvezna država Rhode Island. Tenorski saksofon je začel študirati pri 16. letih. Od diplome iz filmskih študij in komunikacijskih ved na univerzi McGill spomladi leta 1986 se je njegov osnovni ustvarjalni zagon osredotočal na raziskavo sodobne glasbe, ki nastaja neposredno z dognanimi tehnikami improvizacije. Leta 1989 se je iz Bostona preselil v Chicago in se od zgodnjih devetdesetih let intenzivno udejanjal kot glasbenik in koncertni organizator v Severni Ameriki in Evropi; nastopal in snemal je v okviru najrazličnejših projektov ter sodeloval s številnimi mednarodno uveljavljenimi glasbeniki (kot so Fred Anderson, Ab Baars, Peter Brötzmann, Tim Daisy, Hamid Drake, Terrie Ex, Mats Gustafsson, Devin Hoff, Christof Kurzmann, Fred Lonberg-Holm, Paul Lytton, Lasse Marhaug, Joe McPhee, Andy Moor, Joe Morris, Paal Nilssen-Love, Chad Taylor in Nate Wooley). Trenutno sodeluje s sestavi, kot so Made To Break, Audio One, Lean Left, Chicago Reed Quartet, Side A, Fire Room, DKV Trio ter dueti s Paalom Nilssen-Lovom in Timom Daisyjem. Deluje tudi samostojno. Je glasbeni direktor eksperimentalnega pop benda The Margots. Mednarodno uveljavljeni umetnik, katerega številni posnetki in nastopi so deležni hvale kritikov kot tudi občinstva, več kot šest mesecev letno gostuje po Evropi, ZDA, Rusiji, Braziliji in Japonski. Poleg tenorskega saksofona igra tudi na basovski in Bb klarinet ter baritonski saksofon.

Priznanja in dosežki:

- čikaški umetnik leta 1994 (Chicago Tribune, januar 1995) za projekt Vandermark Quartet.

-eden izmed "petindvajset osebnosti prihodnosti," najvidnejši glasbenik improvizator mlajši od štiridesetih let, Down Beat, junij 1998.

-prejemnik MacArthurjeve štipendije za leto 1999.

- eden od glasbenikov leta 2004, All About Jazz, New York.

-eden od “40 kulturnih velikanov Chicaga”, revija Time Out, september 2008.

-prvi glasbenik, ki je bil kot vodja lastne skupine dve leti zapored izbran v programu Newport Jazz Festivala (Vandermark 5 leta 2009 in Powerhouse Sound leta 2010).

-rezidenčni umetnik Chicago Jazz Festival, 2012.

-gostujoči selektor glasbenega festivala Suoni Per Il Popolo 2013 v Montrealu.

Elisabeth Harnik, skladateljica in pianistka, je bila rojena 1970 v Gradcu. Študirala je klasični klavir in pozneje kompozicijo z Beatom Furrerjem (sedaj Akademija za glasbo in uprizoritvene umetnosti).

Nastopi: Easterfestival Gradec 2002, Hörfest Gradec 2003–05, Štajerski festival komorne glasbe 2003, Klangmühle Orth an der Donau 2005, Münchenski operni festival 2006, Mozartovo leto Dunaj 2006, Glasbeni dnevi Paula Hofhaimerja 2006, Skladateljski forum Mittersill 2008, Haydnovo leto 2009, Festival 4020 Linz 2009, Soundings festival London 2010, Opera Gradec, Glasbeni protokol/Štajerska jesen 2011, E_MAY festival Dunaj 2011/12, Klangspuren Schwaz 2012, Transart festival Bozen 2012, Wien Modern ...

Sodelovala je s priznanimi umetniki in ansambli, kot so: Ensemble für

Neue Musik Gradec, Ensemble Zeitfluss Gradec, Ensemble 09 Linz, Ensemble Reconsil Dunaj, Ensemble PHACE Dunaj, Klangforum Dunaj, Thürmchen Ensemble Köln, Cantus Ensemble Zagreb, Ensemble mise-en New York, Haydn-Trio Eisenstadt, Trio AMOS Dunaj, Trio EIS Dunaj, Fidelio Trio London, RSO Dunaj, Vienna Motet Choir, Vocal Ensemble Chiaroscuro Gradec.

Prejela je številne nagrade in priznanja, med drugimi: gostujoča umetnica na OMI International Arts Centru v New Yorku leta 2010, gostujoča skladateljica IZZM v avstrijskem Ossiachu leta 2013.

Kot skladateljica nastopa na različnih festivalih, kot so: Festival Novo mesto, Ulrichsberger Kaleidophon, klavirski festival Soundgrube Dunaj, Artacts festival St. Johann, Nickelsdorfer Konfrontationen, Beethovnov festival v Bonnu,

Offene Ohren München, Comprovise festival Köln, A L'ARME!, Festival Berlin, Alpenglow London, Musicacoustica Peking, Umbrella Music Chicago ali SoundOut Canberra v Avstraliji.

Didi Kern igra rock, improvizirano in elektronsko glasbo. Na bobne je začel igrati že kot otrok v podeželski pihalni godbi. V devetdesetih je bil najbolj poznan po igranju z zasedbami, kot sta Bulbul ali Fuckhead. Od leta 2000 igra za založbo Rhiz Records.

Medijska pokrovitelja Cankarjevih torkov

Mladina, Radio Študent

* Cene s popustom za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD in se ne seštevajo.

Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)

T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnictudi pri pooblaščenih prodajalcih (Petrol, Kompas, Alpetour, M holidays, Last Minute Center idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletuwww.cd-cc.si.

________________________________________________________________


Informacije: Darinka Hvalec
T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

_________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred koncertom.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred koncertom.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Z obžalovanjem vam sporočamo, da je pianistka Yuja Wang svoj ljubljanski recital, napovedan za 8. oktobra v Gallusovi dvorani, zaradi poškodbe odpovedala.

Prizadevali si bomo, da bi karizmatična mlada umetnica v letošnji sezoni Srebrnega abonmaja kljub temu nastopila. Če bo to izvedljivo, vas bomo o novem terminu njenega koncerta pravočasno obvestili, sicer pa bomo poskrbeli za ustrezno dopolnitev abonmajskega programa.

Imetniki že kupljenih vstopnic v izvenabonmajski prodaji lahko v Informacijskem središču do 7. novembra 2014 prevzamejo kupnino.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

Programska publikacija Cankarjevega doma za 2014/15 čaka, da jo prelistate in izberete svoje vrhunce sezone.

V tiskani obliki jo dobite v Informacijskem središču CD, po želji pa vam jo pošljemo tudi po pošti. Pišite na: info@cd-cc.si

Prelistajte publikacijo

PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJA KRITIŠKO PERO

SLOVENSKEGA DRUŠTVA LIKOVNIH KRITIKOV

v sodelovanju z razstavnim programom Cankarjevega doma

Prizorišče: Dvorana Lili Novy Cankarjevega doma

Termin: torek, 16. septembra 2014, ob 13. uri

Kontakti:

Dr. Boris Gorupič, predsednik SDLK: 031 284 824

Tatjana Pregl Kobe, predsednica žirije: 031 598 597

Iz zapisa dr. Borisa Gorupiča, predsednika SDLK:

Slovensko društvo likovnih kritikov je nedavno sprejelo odločitev, da svojim članom oziroma najprepoznavnejšim avtorjem besedil o vizualni umetnosti podeli priznanja za njihovo delo. Letos bomo podelitev izvedli prvič, sicer pa naj bi jo vsako leto. In sicer gre za priznanja v treh kategorijah: priznanje za mladega kritika, nagrada za likovno kritiko in kuratorstvo ter nagrada za življenjsko delo.

S podelitvijo priznanj poskušamo zapolniti prostor, v katerem deluje naša novejša kritika za umetnost, ki pa je še vedno premalo prepoznavna in cenjena tako pri ustreznih institucijah kot v širši javnosti. To se kaže zlasti v vse manjšem številu izdanih knjig s tega področja kot tudi manjši pozornosti časopisov in revij za resnejše in celovitejše prispevke o umetnosti. Kot umetnostni kritiki se poskušamo distancirati od banaliziranja in zato s priznanji dodatno opozarjamo na delovanje kolegov, ki so pri tem še posebej zavzeti.

Žirija pod predsedstvom Tatjane Pregl Kobe s članicama Natašo Kovšca in Nino Pirnat Spahić je nagradi in priznanje kritiško pero namenila:

Maji Marinkovski priznanje za mladega kritika,

dr. Petji Grafenauer nagrado za likovno kritiko in kuratorstvo ter

Janezu Mesesnelu nagrado za življenjsko delo.

Obrazložitve je zapisala predsednica žirije Tatjana Pregl Kobe:

Priznanje za mladega kritika prejme kuratorka in umetnostna zgodovinarka Maja Marinkovska

Maja Marinkovska, rojena 30. avgusta 1983 v Postojni, se je po končani gimnaziji v Ajdovščini vpisala na dvopredmetni študij sociologije kulture in umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 2010 diplomirala.

V okviru Pilonove galerije Ajdovščina, v kateri je zaposlena od leta 2007, se posveča raziskovanju likovne umetnosti po drugi svetovni vojni na območju Goriške. Med letoma 2007 in 2010 je bila vodja in kustosinja v Galeriji Tir, ki deluje v okviru Kulturnega centra Mostovna v Novi Gorici. V štirih sezonah je pripravila več kot trideset razstav predvsem mladih umetnikov, a tudi uveljavljenih avtorjev. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini poleg dela kustosinje sodobne umetnosti preučuje tudi galerijske zbirke (Veno Pilon, Pilonovi prijatelji), skrbi za dokumentacijo in se ukvarja predvsem z mladimi umetniki. Sočasno deluje tudi kot samostojna kuratorka za sodobno umetnost, pripravlja in predstavlja razstave, sodeluje na skupinskih razstavah (SDLK) ter piše strokovne ter poljudne članke za različne strokovne publikacije (Primorska srečanja, Forum) in lokalno časopise.

Med goriškimi umetniki se posebej posveča opusu Danila Jejčiča. Ob njegovi pregledni razstavi v MGLC (2012) je strokovno vodila ter sodelovala pri razstavi v Pilonovi galeriji (2013). Od leta 2011 je vključena v mednarodni projekt, v katerem raziskuje opus v Franciji živečega nizozemskega umetnika, Eugena van Lamsweerda (Pays-Bas, 1930), nekdanjega profesorja na Akademije Rietvield v Amsterdamu ter nosilca naziva vitez reda umetnosti in leposlovja. Za niz umetnikovih retrospektivnih razstav v okviru Centra sodobnih umetnosti v mestu Troyes (FR), ki so od oktobra 2012 do aprila 2013 potekale na različnih prizoriščih v mestu, je prispevala spremno študijo (Eugene van Lamsweerde, Poetika praznine, 75 str. brez slikovnega gradiva), skrajšana je objavljena v posebni številki francoske umetniške revije CLGB, posvečene umetnikovi retrospektivi.

Živi in deluje v Ajdovščini.

Nagrado za likovno kritiko in kuratorstvo prejme likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka dr. Petja Grafenauer.

Dr. Petja Grafenauer (1976) je kuratorica, piska in predavateljica o sodobni umetnosti. Leta 2003 je diplomirala na Oddelku za umetnostno zgodovino, leta 2005 na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, leta 2010 pa je doktorirala na ISH, Ljubljana, smer Primerjalna antropologija likovnega.

Ukvarja se predvsem s sodobnim slikarstvom ter njegovo povezavo z drugimi mediji in diskurzi ter z zgodovino tega, kako se je konstruiral umetnostni diskurz 20. in 21. stoletja v regiji. Redno sodeluje s SCCA Ljubljana (Center for Contemporary Arts). Je sourednica revije Likovne besede. Kritiška, strokovna in izvirna znanstvena besedila objavlja od leta 2001 v državnih in mednarodnih medijih. Kurirala je številne skupinske in samostojne razstavne projekte.

Od leta 2005 je zunanja predavateljica in nosilka modula Zgodovine sodobne umetnosti in teorije na programu Digitalne umetnosti in prakse (prva stopnja) na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici. Trenutno je v postopku pridobitve habilitacije. V letih 2005–06 je vodila kulturno redakcijo Radia Študent, kjer je začela sodelovati kot novinarka v kulturi leta 2001. Leta 2002 je z Martino Vovk in Maro Vujić zasnovala radijsko oddajo Arterija, oddajo o vizualni umetnosti in kulturi, ki se v etru RŠ nadaljuje do danes. Med letoma 2007 in 2010 je bila kuratorica Galerije Ganes Pratt v Ljubljani, ki je delovala po modelu kontinuiranega zastopanja in predstavljanja izbranih umetnikov. Med letoma 2007 in 2012 je bila kontinuirano samozaposlena v kulturi kot kustosinja, kritičarka in urednica. Od 2012 do 2014 je predsednica komisije za promocijo in mednarodno sodelovanje pri Ministrstvu za kulturo RS in predsednica komisije za likovne umetnosti pri Mestni občini Ljubljana. Od januarja 2013 do aprila 2014 je bila zaposlena kot kustosinja v javnem zavodu MGML v Ljubljani in opravljala naloge kuratorice KC Tobačna 001 in stikov z javnostmi za Mestno galerijo in KC Tobačna 001.

Živi in ustvarja v Ljubljani.

Nagrado za življenjsko delo prejme likovni kritik in umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel

Janez Mesesnel, rojen 10. junija 1931 v Lokavcu pri Ajdovščini, je na Oddelku za Umetnostno zgodovino na ljubljanski univerzi diplomiral leta 1957. Po odsluženem vojaškem roku je devet let deloval kot novinar, leta 1967 pa je bil izvoljen za direktorja Mestnega muzeja Ljubljana, kjer je ostal trinajst let. Nato je deloval kot muzejski svetnik in vodil razstavišče Mestnega muzeja – Galerijo revolucije Ljubljana. Od leta 1972 deluje kot zapriseženi sodni izvedenec za umetnine in cenilec.

Prvi članek je napisal kot bruc leta 1951, od 1952 pa je že redno spremljal likovne razstave, pisal kritike, besedila za kataloge in komentarje. Najprej je pisal za Slovenski poročevalec, nato za večino slovenskih revij in časopisov ter objavljal tudi v tujini. Kritike je vrsto let redno objavljal v časopisu Delo in Naših razgledih. Dve leti je sodeloval z rednimi likovnimi oddajami na TV Ljubljana. Napisal je vrsto knjig in monografij, med njimi o Francetu Slani, Jožetu Tisnikarju, Janezu Pirnatu, Milanu Rijavcu, Vidi Fakin in drugi. Za kratke filme je prispeval več scenarijev in sinopsisov, med televizijskimi oddajami pa izstopajo Vipavski portali, Emona in Soška fronta. Njegov celotni opus obsega veliko število besedil za razstavne kataloge ter več kot dva tisoč likovnih kritik in recenzij, predstavitev, komentarjev in študij.

Deloval je tudi kot mentor nekaterih razstavišč (Lek, Ljubljana), kot strokovni vodja slikarske kolonije tovarne zdravil Krka v Novem mestu in kot vodja likovnega programa Večerov z muzami na Zemonu pri Vipavi, kjer je v štirih letih predstavil izbrane razstave najboljših slovenskih slikarjev, kiparjev, keramikov in grafikov. Bil je tudi dolgoletni strokovni sodelavec razstavišča Krka v Ljubljani ter član števil žirij, dve leti je bil član upravnega odbora Prešernovega sklada, pet let predsednik njegove likovne komisije, član Galerijskega sveta narodne galerije, Moderne galerije, založniškega sveta Državne založbe in predsednik umetniškega sveta Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici na Krki. Za svoje delo je leta 1967 prejel Tomšičevo nagrado za novinarstvo in leta 1982 Župančičevo nagrado mesta Ljubljana za umetnostno-publicistično in kritiško dejavnost.

Kritiko je Janez Mesesnel vedno pojmoval kot gradnjo mostov razumevanja med umetnikom ter njegovimi hotenji in publiko. Njegova estetska občutljivost izvira iz tradicije slovenske moderne umetnosti od impresionistov, ekspresionistov, »četrte generacije« in »Neodvisnih« do prvih rodov po drugi svetovni vojni v Ljubljani in Zagrebu šolanih slovenskih umetnikov. Vse njegovo umetnostnozgodovinsko in kritiško pisanje temelji na tradicionalnih vrednotah. Večinoma je sledil estetiki, ki jo je vselej pojmoval široko. Pri tem ni zapadal v samovoljne konstrukcije, temveč upošteval tudi sočasna sociološka, zgodovinska, ikonografska in druga dognanja kot dopolnitev za celovito, čeprav vseeno individualno in ustvarjalno subjektivno kritiško interpretacijo.

Živi v Ljubljani.

Razstavni program CD

Ljubljana, 11. 9. 2014

25. 9. ob 18. uri

DORA KUŠAN ŠPALJ

Kulti v svetišču rimskega zdravilišča Aquae Iasae (Varaždinske Toplice) – nova spoznanja

7. 10. ob 18. uri

Dr. BOJAN DJURIĆ

Med nimfami – Saxan: praktični vidiki rimskega kiparstva in kamnoseštva v Panoniji

15. 10. ob 18. uri

Dr. PETER DAVENPORT

Aquae Sulis: novi pogledi na rimske terme v Britaniji (Bath)

22. 10. ob 18. uri

Dr. IGOR URANIĆ

Egipčanski kulti v rimski Panoniji

Dvorana M 3-4, 3 EUR, z vstopnico za razstavo Aquae Iasae brezplačno

25. 9. ob 18. uri

DORA KUŠAN ŠPALJ

Kulti v svetišču rimskega zdravilišča Aquae Iasae (Varaždinske Toplice) – nova spoznanja

Na prostoru današnjega mesta Varaždinske Toplice (severozahodna Hrvaška) se je od 1. do 4. stoletja nahajala rimska naselbina Aquae Iasae, ki je bila pomembno zdraviliško, kultno in trgovsko središče. Glavni razlog za kontinuirano naseljevanje tega prostora zadnjih nekaj tisočletij je bila zdravilna termalna žveplena voda oziroma naravni izvir v današnjem mestnem parku. Okoli tega izvira so Rimljani zgradili javni del naselbine s kultnozdraviliškim značajem, ki je bil sestavljen iz kopališkega dela in svetišča, zgrajenega neposredno okoli »svetega izvira«. Zaradi izredne zdravilnosti termalne vode je bila naselbina priljubljena po vsem Rimskem imperiju ne le kot zdravilišče, ampak tudi kot svetišče, v katerem so častili različna božanstva, ki so jim pripisovali moč zdravljenja. To potrjujejo tudi rezultati najnovejših raziskav (od leta 2011 do 2013), opravljenih na območju rimskega svetišča, kjer so našli številne napise, skulpture in reliefe ter 17 tisoč rimskih kovancev, ki so jih štiri stoletja kot votivne darove metali v »sveti izvir«. Poleg že prej znanih posvetil nimfam, Diani, Fortuni, Minervi, Junoni in drugim so v novejših raziskavah našli tudi napise, posvečene Eskulapu in Salus, Izidi, Serapisu in Apolonu. Poseben poudarek je na skulpturi boga Apolona, ki poleg nekaterih drugih najdb kaže na to, da je bil prostor okoli termalnega izvira tudi preročišče, medtem ko npr. relief s podobo Eskulapa in Salus ali najdbe, povezane z egipčanskimi kulti, kažejo na prisotnost uradne religije imperija. Vendar pa so najštevilnejše najdbe posvečene nimfam, zaščitnicam izvira in zdravilne vode, h katerim so se obiskovalci svetišča najpogosteje zatekali po pomoč. Nove raziskave so razkrile cel niz podatkov o videzu prostora okoli »svetega izvira« v različnih fazah gradnje, kar skupaj z najdenimi kamnitimi spomeniki pripomore k razumevanju in interpretaciji zelo kompleksnega in dinamičnega religijskega življenja v svetišču Aquae Iasae.

Dora Kušan Špalj je bila rojena 25. februarja 1966 v Zagrebu. Leta 1990 je diplomirala iz arheologije na Filozofski fakulteti, leto zatem pa iz muzeologije. Od 1990 do 1996 je bila zunanja sodelavka Arheološkega muzeja v Zagrebu pri arheoloških raziskavah in je med avtorji projekta muzeološke predstavitve naselja Ščitarjevo, ki je bila potem stalno postavljena, leta 1994 pa so odprli tudi Arheološki park Andautonija.

Od leta 1996 je redno zaposlena na Antičnem oddelku Arheološkega muzeja v Zagrebu ter je vodja projektov arheoloških raziskav in konservatorsko-restavratorskih del na antičnih lokacijah v Ščitarjevem (Andautonija) in Varaždinskih Toplicah (Aquae Iasae). Je tudi vodja del pri muzeoloških predstavitvah in organizaciji izobraževalnih dejavnosti v Arheološkem parku Andautonija v Ščitarjevem. Je avtorica in soavtorica več razstav (npr. Aquae Iasae – vizualizacija rimske arhitekture, 2000 let rimskega mesta Andautonija) ter stalne zbirke v Arheološkem muzeju v Zagrebu in Pokrajinskem muzeju Varaždinske Toplice. Sodeluje na strokovnih in znanstvenih srečanjih ter objavlja znanstvene in strokovne članke v povezavi z rimskim mestom Andautonija in rimskim naseljem Aquae Iasae.

7. 10. ob 18. uri

Dr. BOJAN DJURIĆ

Med nimfami – Saxan: praktični vidiki rimskega kiparstva in kamnoseštva v Panoniji

Saxan se na dokaj redko ohranjenih rimskih posvetilnih napisih običajno pojavlja kot Herkulov epitet (Hercules Saxanus), redkeje tudi kot epitet Silvana (Silvanus Saxanus). Le s Pohorja poznamo primer, da je Saxanus zapisan (in morda razumljen) kot samostojno božanstvo, in prav tako od tam je znana edina podoba, ki si jo lahko razlagamo kot njegovo. V vseh primerih pa gre za zaščitnika dela in delavcev v kamnolomih, od koder je prišlo gradivo za izdelavo in krašenje javnih in zasebnih stavb ter javnih in zasebnih spomenikov, kakršne poznamo po celotnem Rimskem imperiju in tudi v naselbini Aquae Iasae z njenim svetiščem Nimf. Saxan je med nimfami, ki so v antiki vedno upodabljane kot mlada dekleta ter razumljene kot sile narave in zaščitnice različnih naravnih pojavov, tudi kamnitih gora in vrhov, njihovo nasprotje. Predstavlja tiste procese v rimski družbi, ki so omogočili materializacijo številnih takratnih idej in zamisli, od templjev in njihovega kamnitega okrasa do nagrobnih spomenikov in njihovih sporočil. Ko danes preučujemo skromne materialne ostanke rimskega sveta, da bi razumeli takratno dogajanje in verodostojno rekonstruirali ne samo podobo tedanjega sveta, marveč tudi procese in gibala, ki so ta svet prežemali, nam prav spomeniki, izdelani iz skoraj nespremenljivega kamna, omogočajo privilegiran vpogled v to preteklost. Rekonstrukcija proizvodnega cikla kamna, od kamnoloma prek transporta do končnega izdelka na kraju uporabe, osvetli pomemben segment človekovih dejavnosti in pomaga pravilno razumeti na prvi pogled kaotične materialne ostanke rimske civilizacije. Razumevati lahko začnemo logiko arhitekturnih, kamnoseških in kiparskih delavnic, njihovo odvisnost od transportnih poti in možnosti oskrbe z osnovno surovino. Hkrati pa nam to omogoča vpogled v družbeno sestavo naročnikov in njihove prednosti pri zagotavljanju javne samopodobe, tako pomembne takrat kot danes.

Dr. Bojan Djurić, arheolog in umetnostni zgodovinar, profesor klasične arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se že od zgodnjih devetdesetih let ukvarja z vprašanji rimske proizvodnje in trgovine s kamnitimi, predvsem marmornimi izdelki, na območju med Alpami in Karpati. Povsem na novo je postavil razlagalni model preskrbe rimskih središč s kamnom ter opredelil glavne vire in delavnice številnih prestižnih spomenikov, ki so jih posamezniki ali skupnosti naročali za krašenje mest in pokopališč. Za razstavo V Saksanovem svetu, ki jo je leta 2004 postavil v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, je prejel Valvasorjevo nagrado, na temo marmornih izdelkov pa objavil številne strokovne in znanstvene prispevke doma in v tujini. Med letoma 2009 in 2011 je raziskoval glavni kamnolom apnenca rimskega mesta Sirmium (Sremska Mitrovica) v Dardaganih pri Zvorniku (BiH), zadnja leta pa se ukvarja tudi z analizo kamnite opreme cesarskih palač v Sirmiju in Felix Romuliani (Gamzigrad pri Zaječarju, Srbija). Med 1994 in 2010 je koordiniral arheološke zavarovalne raziskave v projektu gradnje avtocest v Sloveniji, je glavni urednik serije monografij Arheologija na avtocestah Slovenije, v kateri je doslej izšlo 43 zvezkov. Trenutno predseduje Slovenskemu arheološkemu društvu.

15. 10. ob 18. uri

Dr. PETER DAVENPORT

Aquae Sulis: novi pogledi na rimske terme v Britaniji (Bath)

Malo zatem, ko so Rimljani leta 43 n. št. osvojili Britanijo, je na območju Aquae Sulis zraslo civilno naselje. Znanstveniki predvidevajo, da je tam imel svoje oporišče teritorialni odred, ki je branil strateško stičišče pomembnih prometnih poti.

Približno do leta 67 ali 68 n. št. je bilo na območju termalnih izvirov zgrajeno kopališče v rimskem slogu s klasičnim templjem boginji zaščitnici Sulis-Minervi, ki je sčasoma preraslo v središče pozneje nastalega mesta. Čeprav naročnik kopališča ni znan, zaradi zgodnjega datuma nedvomno lahko trdimo, da je bilo namenjeno za počivališče in telesno krepitev vojakov, nastanjenih v provinci. Nedavne raziskave so pokazale, da sta bila kopališče in tempelj zgrajena sredi sakralnega območja površine skorajda deset hektarjev, kjer nadaljnjih sedemdeset ali osemdeset let ni bilo druge gradnje, civilna naselbina pa se je razraščala ob severni cesti. Približno sredi 2. stoletja so z novimi gradbenimi posegi razširili tempeljski kompleks in v okolici postavili številne nove stavbe. Takrat so v civilni naselbini lesene stavbe ponovno zgradili v kamnu.

Čeravno je mestece spominjalo na številna druga v rimski Britaniji, s stavbami, raztresenimi sedemsto metrov ob cesti, ki je še danes v uporabi, sta kopališče in tempelj zaradi zgodnjega datuma nastanka in izrazito rimskega značaja v Britaniji med izjemno redkimi, njuna edinstvenost pa je v tem, da sta bila zgrajena ob edinem naravnem termalnem vrelcu v državi. Kompleks kopališča so več kot tristo let neprenehoma spreminjali in izboljševali, vojska pa je bila po zgodnjem obdobju nastanjena daleč stran. Znanstveniki menijo, da sta kopališče in tempelj postala turistično ali romarsko letovišče z obiskovalci iz današnje Nemčije, Francije in Španije pa tudi Britanije. Datuma zadnje uporabe kopališča znanstvenikom ni uspelo natančno določiti, tempeljsko dvorišče je bilo v 4. stoletju pretlakovano in do leta 350 n. št. ostalo nespremenjeno. Nedavno datiranje s pomočjo radioaktivnega ogljika kaže, da so zadnje dejavnosti na prizorišču potekale takoj po letu 450 n. št., po delnem podrtju ali porušenju nekaterih stavb. V 8. in 9. stoletju so se pojavile omembe izvira, rimski sakralni vrelec pa je bil obnovljen v 12. stoletju.

Kopališče je bilo znova odkrito v 18. stoletju in očiščeno v 19. Izkopavanja so bila pretežno zelo pomanjkljiva. Znanstvena izkopavanja so se začela v dvajsetih letih 20. st. in se posamično nadaljevala. Po večjih izkopavanjih v osemdesetih letih so danes manjše intervencije in raziskovanja pravilo, nova javna postavitev v zadnjem času (ki vsako leto privabi skorajda milijon obiskovalcev) pa pomeni priložnost za cikel manjših, vendar poučnih proučevanj.

Dr. Peter Davenport je trenutno zaposlen kot višji svetovalec za arhitekturno dediščino pri gospodarski družbi v okolici Batha, večidel strokovnega časa se ukvarja z zgodovinskimi stavbami. Večino poslovne poti je posvetil arheologiji, med letoma 1980 in 2005 je v Bathu sodeloval pri številnih večjih izkopavanjih in številnih manjših. Med 1990 in 1997 je deloval tudi kot arheološki svetovalec Mestnemu svetu Batha.

Še danes sodeluje pri arheološkem raziskovanju kopališča in templja v Bathu. O izkopavanjih v Bathu je napisal štiri monografije, številne znanstvene članke in knjigo o srednjeveškem Bathu. Pripravlja še več publikacij o izkopavanjih.

Sodeluje pri dolgoročnih raziskovanjih v Španiji in Franciji ter o tem izdaja znanstvene publikacije. Med njegove izkušnje sodijo tudi predstavitve o arheologiji in kulturni dediščini akademski javnosti, študentom in splošni javnosti ter v medijih (TV, tiskani mediji & radio) v Veliki Britaniji in drugod.

Iz lepih umetnosti je diplomiral leta 1972 na Univerzi East Anglia in 1977 opravil magisterij iz prazgodovinske arheologije na Univerzi v Oxfordu. Leta 1987 je bil sprejet za člana Inštituta terenskih arheologov (MIFA) in 1996 izbran za člana znanstvenega društva starinoslovcev v Londonu.

22. 10. ob 18. uri

Dr. IGOR URANIĆ

Egipčanski kulti v rimski Panoniji

Številni spomeniki pričajo o obstoju kultov Serapisa in Izide na tem območju. Vendar pa je zanimivo vprašanje avtentičnosti prenosa religijskih idej iz egipčanske civilizacije v Rimski imperij. Eden od primerov skrivnostne povezanosti z Egiptom je prikaz glave bradatega moškega in dveh levov na ovršju pokrova kamnitih sarkofagov, ki je specifičen za Norik in Panonijo. Serapisov kult je uvožen iz Egipta, dva leva v specifičnem položaju pa predstavljata prazgodovinsko egipčansko božanstvo Akera. Ali je izvirna ideja obzorja, ki pomeni vrata v nebo, preživela tudi v Rimskem imperiju? Zdi se, da poenostavljanje egipčanskih idej o posmrtnem življenju ob distribuciji egipčanskih kultov v Noriku, Panoniji in širše kaže na zavidljivo raven ohranjenosti izvirnih idej o povzpetju v nebo skozi vrata večnosti. Levi in Serapis na ovršjih pokrova rimskih sarkofagov so dokaz čudežne trajnosti egipčanskih kulturnih vplivov v Evropi vse do konca starega veka.

Dr. Igor Uranić (r. 1960) je končal študij egiptologije na Filozofski fakulteti Univerze Eötvös Loránd v Budimpešti, kjer je pridobil naziv magister egiptologije. Od leta 1996 je zaposlen kot kustos-egiptolog v Arheološkem muzeju v Zagrebu, kjer se še danes stalno ukvarja z egipčansko zbirko. Leta 2012 je postal muzejski svetovalec, od 2013 pa dela tudi kot zunanji sodelavec na Filozofski fakulteti v Zagrebu pri predmetih Pristop k egipčanski civilizaciji in Staroegipčanski jezik. Je avtor več razstav in znanstvenih del o faraonskem Egiptu.

Dodatne informacije: T 01 2417 146 E janina.pintar@cd-cc.si

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

1. oktober 2014 ob 20. uri, Klub CD, 12, 6* EU

Predihano – Zvokotok

Bojana Šaljić Podešva, avtorski večer

Iz časa v čas

Izvajalci:

Teja Saksida, sopran

Petra Stump, klarinet

Tomaž Lorenz, violina

Jerko Novak, kitara

Nina Prešiček, klavir

Luka Juhart, akordeon

Bojana Šaljić Podešva, elektronika

PROGRAM

1. Ranljivost, za solopevca in elektroakustični posnetek; točka v dvigalu, Teja Saksida, sopran, praizvedba

2. Abstinenca in Tiha glasba, za kitarista, violinista in elektroakustični zvočni part; Tomaž Lorenc, Jerko Novak

3. Mora, radiofonsko delo

4. Highway to Dadaab, klarinet in elektronika; klarinet Petra Stump, elektronika Bojana Šaljić P.

5. Abstinenca 2 za poljubni trio in odrskega tehnika;Teja Saksida, Luka Juhart, Nina Prešiček, Bojana Šaljić P.

6. Sij, klavir in elektronika; klavir Nina Prešiček, elektronika Bojana Šaljić P., praizvedba

7. Sekvoja na Slovenski, solo elektronika, praizvedba

8. Abstinenca 3: x/y/z/t, akordeon in elektronika; akordeon Luka Juhart, elektronika Bojana Šaljić P. praizvedba

9. Meditacija o bližini, akordeon in elektroakustični posnetek; Luka juhart, akordeon (studijski posnetek)

Poti iskanja mogočega načina bivanja umetnosti vodijo v navidez nasprotne smeri, ki jih umetnica vse čuti kot nujne: tiste, s katerimi se neposredno odziva na aktualno dogajanje v prostoru in času, ter tiste, kjer se lahko potopi v brezmejni ocean abstraktnega zvočnega jezika, kjer postanejo dogodki z materialnega površja samo migotajoč odsev neke počasnejše resničnosti. Obe plasti se v nocojšnjem programu prepletata; zgornja se manifestira skozi cikel neskladb Abstinenca, preostala dela pa raziskujejo načine za potapljanje v globine. Časovno prepleten je bil tudi njihov nastanek, ki oriše del poti bitja, umetnice, raziskovalke: k površju, pa spet globlje ... Skladbe so dokumenti te poti, zato so tukaj podani njihovi izvirni komentarji.

Ranljivost (2014)

Biti tukaj in biti hkrati nekje tu spodaj ...

Abstinenca in Tiha glasba (2012)

Abstinenca je družbeni hit, ki nam sugerira, da je mogoče živeti brez marsičesa. Brez Skice. Brez ministrskega resorja za kulturo. Brez plač. Brez upokojitve. Brez spoštovanja in etike.

Kot člen in član potrošniške družbe pravzaprav pozdravljam tisto plat te vsesplošne krizne zgodbe, ki me spodbuja k prevetritvi notranjega sistema uspešnosti in bogastva. Kaj je torej tisto, kar res potrebujem, in od česa lahko abstiniram? V materialnem smislu se lahko marsičemu odrečem. Ne morem pa abstinirati od svojega bistva, od svojih vrednot.

Abstinenco smo si izbrali. Ta čas pa je zmeraj na voljo neka druga resničnost, kot rezultat drugačnih odločitev vseh nas posameznikov.

Ta svet dvojnosti – tisti, ki se trenutno fizično manifestira in tisti drugi, človeku in planetu prijaznejši – v projektu simuliram skozi dvojno prizorišče dogodka. Namesto pričakovanega dogodka izvajalca uprizorita kratek gledališki performans, ki nemo izpričuje težnje v napačni resničnosti obtičalega človeka. Odsotna glasba, Tiha glasba, pa je ta čas na voljo v etru. V dvorani se zasliši zgolj v obrisih, ko izvajalca znotraj performansa poiščeta svojo frekvenco na radijskih tranzistorjih.

Mora (2008)

Zvok vs. besedilo. Zvočno gradivo skladbe Mora so odlomki iz istoimenske kratke zgodbe pisatelja Miloša Bartola. Mora je polbožansko bitje iz slovanske mitologije; bitje z mračne strani, ki pričaka popotnika v gozdu ter duši spečega. Dolgo sem se upirala, a Mora me je res potegnila vase, čeprav se ne istovetim z njeno žrtvijo: morda sem prej s tiste druge, hrupne strani, izmed ljudi, ki so (ali smo) del utečenega družbenega kolesja in se sami sebi zdimo boljši od tistih, ki mislijo, čutijo in delujejo drugače, ki nočejo ali ne zmorejo biti del istega gigantskega pogona.

Pri delu z besedilom sem se srečala z obširno problematiko. Poslušati je čisto drugače kakor brati, realni čas dogajanja ne dovoli ustvarjanja lastne interpretacije. Kako lahko gradim, naj bo to ilustrativni »hörspiel« kot ena skrajnost ali naj obravnavam zvočno gradivo povsem abstraktno – toda potem: čemu tekst z zgodbo? Kako je sploh mogoče ustvariti delo, pri katerem je pomembno razumevanje besedila, hkrati pa je še zmeraj tekst zgolj eden izmed uravnoteženih elementov (kompozicija, zvok …)? Kdo naj interpretira besedilo? Ali naj bo to ena oseba in s tem tvegam monotonost ali več oseb in tvegam izgubo intimnega občutka bližine?

Nazadnje sem se odločila, da se besedilo pojavlja v vlogi solističnega inštrumenta (konkretna raven obravnave besedila), ki potuje skozi različne prostore spletene iz tistih transformacij besedila, ki še zmeraj omogočajo prepoznavanje izvora (abstraktna raven obravnave besedila).

Highway to Dadaab (2011)

Svet danes:

Japonska: 19.000 žrtev potresa in cunamija

Grčija: 14.000 ljudi je v vsakem trenutku v obtoku trgovine z belimi sužnji

Slovenija: Vsaka 5. pretepena, vsaka 7. posiljena

Indija: 12.600.000 otrok je prisiljenih delati za preživetje

Afriški rog: 13.300.000 ljudi na pragu smrti zaradi podhranjenosti,

med že umrlimi je 30.000 otrok, mlajših od 5 let

In tako naprej!

Dojemanje številk je vsekakor psihološki fenomen. Fasada, za katero skrijemo resnične ljudi, vsakega s svojo zgodbo. In večje, kot so številke, prej otopimo, kajti človekova duša je prešibka za sočustvovanje z vsem trpljenjem.

Včasih je bilo manj ljudi in domet informacij ožje usmerjen, torej je bilo tudi manjše zavedanje ekstremnih dogodkov. Toda živim danes; in kot za Prešernovega popotnika v puščavi so tudi zame spoznanja boleča, a nepovratna. Zato se želim soočiti z njimi, želim okusiti, kako globoko se lahko potopim v sočutje, ne da bi klonila pod težo podoživetih stisk. Želim najti način, kako osmisliti sobivanje s toliko trpljenja na planetu. Želim preseči občutek nemoči in odkriti svoj način pomoči.

Naslov se nanaša na množične migracije ljudi iz afriškega roga v begunsko taborišče Dadaab na kenijski strani kenijsko-somalijske meje ter na druge stiske ljudi na tem območju, ki so posledica vojne in suše. Skladba je nekoliko programska, pri čemer prevzema klarinet vlogo tistega, ki se sooča, objokuje in išče odgovore, skozi različne prizore neprijazne puščave.

Abstinenca 2 (2013)

Abstinenca je družbeni hit, ki nam sugerira, da je mogoče živeti brez marsičesa.

Kot člen in član potrošniške družbe pravzaprav pozdravljam tisto plat te vsesplošne krizne zgodbe, ki me spodbuja k prevetritvi notranjega sistema uspešnosti in bogastva. Ter k refleksiji o tem, skozi katere vrednote bi svoje družbeno okolje doživljala kot uspešno in bogato.

Abstinenco smo si izbrali. Ta čas pa je zmeraj na voljo neki drugi svet, kot rezultat drugačnih odločitev vseh nas posameznikov.

Skladbo posvečam Društvu slovenskih skladateljev.

Sij ali 8 zvočnih invencij (2012–14) poglablja moje raziskovanje koncepta bližine kot tistega odrešilnega elementa družbe, ki lahko preseže strahove, predsodke in poraja novo kakovost družbeno-socialnega delovanja. Elektronika je uporabljena decentno, zgolj kot vez med poslušalcem in subtilnimi spremembami klavirskega zvoka.

Sekvoja na Slovenski (2014)

... delovati tukaj, v tem utripu, ki teče na visokih obratih, in se hkrati hladiti s počasnostjo globin.

Abstinenca 3 (2014) nadaljuje niz del, ki se ukvarjajo s preizpraševanjem ustaljenih in samoumevnih atributov, kot so umetnost, umetnik, glasba, izvajalec-poustvarjalec. Razmerij med njimi ni mogoče opredeliti brez širšega konteksta, družbe. Skozi tokratno Abstinenco avtorica raziskuje zabrisane meje ustvarjanja in poustvarjanja ter skuša v procesu od ustvarjanja do izvedbe radikalno odvzeti čim več elementov, ki jih samoumevno štejemo v domeno skladatelja.

Dogodek pripravljamo v sodelovanju z Zavodom Sploh v okviru cikla Zvokotok, ki se posveča sodobni komponirani glasbi. Njegov namen je prostore ustaljenega institucionalnega umetniškega delovanja povezati s prostori dinamičnega delovanja nevladnih organizacij. Uveljaviti želimo neobremenjen prostor dialoga ter preseči umetno razmejitev med področji in prizorišči umetniškega delovanja.

O IZVAJALCIH

Akordeonist Luka Juhart je večkratni zmagovalec mednarodnih in državnih tekmovanj. Kot solist je nastopil z ansamblom Windkraft, z orkestrom SWR Baden Baden in Freiburg, s Škotskim simfoničnim orkestrom BBC, s Slovensko filharmonijo, z Reuttlingenškim komornim orkestrom ... Kot cenjenega izvajalca zahtevnih partitur ga redno vabijo Radijski orkester ORF Dunaj, nemški Radijski simfonični orkester Saarbrücken, ansambel Avanture, orkester Mozarteum Salzburg, hamburška Državna opera. Izvedel je več kot trideset krstnih izvedb skladateljev Uroša Rojka, Vinka Globokarja, Eduarda Demza, Thomasa Larcherja, Klausa Huberja, Volkerja Heyna in drugih.

Violinist Tomaž Lorenc je kot solist, član Tria Lorenz in drugih komornih združenj nastopal na štirih celinah. V njegovem obsežnem repertoarju ima slovenska ustvarjalnost poseben položaj. Krstno je izvedel več kot sto domačih solističnih in komornih del. Za svoje umetniške dosežke je prejel tri nagrade Prešernovega sklada, dve nagradi Društva slovenskih skladateljev, Župančičevo in Betettovo nagrado, za pedagoške uspehe pa Škerjančevo diplomo.

Jerko Novak je vsestranski glasbenik, kitarist in ustvarjalec, prejemnik številnih nagrad. Solistično in v komornih zasedbah koncertira po več državah. Sodeluje s številnimi priznanimi glasbeniki, pa tudi s pisatelji, pesniki in igralci na literarnih večerih in radijskih oddajah. Kot skladatelj piše glasbo za gledališče in film, zlasti predan pa je najmlajši publiki, med katero že trideset let intenzivno živi njegova uglasbitev Mačka Murija.

Pianistka Nina Prešiček kot solistka in komorna glasbenica koncertira po Evropi in drugod ter je gostja na festivalih, kot so Ludwigsburger Schlossfestspiele, Varšavska jesen, Tribuna Beograd, Rio Cello Encounter ... Kot predana izvajalka sodobne glasbe sodeluje s številnimi skladatelji ter uveljavljenimi domačimi in tujimi glasbeniki. Leta 2007 je v Parizu prejela štipendijo mednarodnega sklada Nadie in Lili Boulanger.

Teja Saksida je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala muzikologijo, na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa solo petje, mdr. v razredu prof. Irene Baar. Bila je članica številnih slovenskih zborovskih zasedb (mladinskega zbora Veter, Komornega zbora Ave, vseh treh zborov RTV Ljubljana, dodatnega zbora ljubljanske operne hiše), KUDa C3, magičnega gledališča Serpentes in preloških tamburašev. Deluje kot umetniški vodja Stiškega kvarteta ter pomaga pri vodenju mladinskega zbora RTV Ljubljana in zbora Veter. Leta 2005 je kot spremljevalni klasični glas sodelovala v popevki, ki je na prireditvi Evrovizijska popevka zastopala Slovenijo.

Klarinetistka Petra Stump poučuje na Univerzi za glasbo na Dunaju. Med njenimi številnimi dosežki so: l. 2011 druga nagrada Concours Nicati za intreprete sodobne glasbe, l. 2006 naziv BA-CA umetnik leta 2006 in nagradna štipendija Paliano, l. 2005 nagrada pasticcio za zgoščenko »born to be off-road« (stump-linshalm), l. 2003 svetovna praizvedba ter izdaja zgoščenke s skladbo Rechter Augenbrauentanz Karlheinza Stockhausena.

Bojana Šaljić Podešva je skladateljica pretežno elektroakustične glasbe; ukvarja se z živo elektroniko, glasbenimi instalacijami in v iskanju izraza posega na druga umetnostna področja. Redno se predstavlja na mednarodnih prizoriščih (International Rostrum of Composers, IREM, Synthese Bourges, Art of Sounds, Slowind, ISCM Svetovni glasbeni dnevi). Prejela je več nagrad za koncertna dela, scensko in filmsko glasbo. V letih 2013–14 ustvarja kot rezidenčna štipendistka Berlinske umetnostne akademije (Akademie der Künste). www.bojanasaljic.si

Informacije: T (01) 2417 171 E primoz.kristan@cd-cc.si

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

ČE, 25. septembra 2014, ob 20. uri

Noureddine Khourchid & vrteča se derviša, Sirija

Sufijske pesmi in plesi iz Damaska

Noureddine Khourchid, glavni glas; Abdulrahman Modawar, spremljevalni glas, rik; Mohamad Kahil, spremljevalni glas, daf; Mhd Ghassan Alrawas, spremljevalni glas; Adel Halima, spremljevalni glas; Walid Alhamad, spremljevalni glas, tombak; Basem Kadmani, spremljevalni glas, ud; Hatem Aljamal, Mahmoud Altaier, vrteča se derviša

Po ducatu let, ko smo na odru Linhartove dvorane in v sklopu Druge godbe videli Vrteče se derviše s šejkom Hamzo Šakurjem in ansamblom Al-Kindi, se nam tokrat ponovno obeta prvovrstno glasbeno srečanje z umetniki iz Sirije. Noureddina Khourchida je oče šejk Abou al-Nour že pri petih letih vpeljal v mistične islamske rituale in danes velja za enega največjih poustvarjalcev Korana. Čeprav je sprva študiral ekonomijo, se je pozneje odločil za pot duhovnosti. Kot virtuozni interpret verzov iz Korana z globokim in božanskim glasom mojstrsko podaja verske napeve inšad. Zaradi metafizične navzočnosti vrtečih se dervišev se zdi, kot bi bil njegov zamaknjeni glas, ki odzvanja v dvogovoru s tolkalom daf, fizično otipljiv. V tem neskončnem vrtincu, ki oživlja prvobitni mistični ritual, v katerem je Zemlja zedinjena z nebesi, prepoznamo univerzalno gibanje turških dervišev mevlevi in njihove arabske različice iz Sirije, bratovščine maulavi, reda, ki ga je ustanovil perzijski mistik Jalâl al-Din Rûmi (1207–73) iz Konye (Anatolija).

Linhartova dvorana, 17, 20, 25, 15* EUR

Vpis abonmaja Glasbe sveta

do 25. septembra 2014

Cene: 64, 70, 82, 99, 57* EUR

Pri nakupu abonmaja v primerjavi z rednimi cenami prihranite najmanj 25-odstotkov.

5-odstotni popust pri nakupu posamičnih vstopnic prek spleta

Podrobneje:

Noureddine Khourchid & Vrteči se derviši iz Sirije

Pot ekstaze

Božanski izvor glasbi pripisuje več mističnih povesti s trditvijo, da se duša, katere narava je božanska, ni hotela uobličiti, zapeljal pa jo je glas angela, ki mu je Bog ukazal, naj se naseli v telo, da bi jo zvabil tja. Sedaj je ujeta v telesu, vendar se nostalgično spominja svojega izvora vse odkar je bila ločena od božjega.

Vse to je čudovito prelil v besede veliki mistik Jalal Ad Din Ar Rumi (Dželaludin al-Rumi) v svoji sloviti pesmi Tožba piščali: »Poslušajte zgodbo piščali o ločenem obstoju; vse odkar sem bila izdolbena iz trsja proizvajam ta tarnajoči zven, ki izvablja solze tako ženskam kot moškim [...]. Vsakdo oddaljen od svojega vira hrepeni po vrnitvi.« Tako sufiji prepevajo o svoji ločitvi od izvirnega vira in svoji goreči želji po vnovičnem združenju z njim.

Sama (duhovni koncert) in vzneseni ples hadra (božja prisotnost) sta neposredni izraz številnih mističnih poti do Boga, kot so tiste, ki so jih v 12. stoletju izvajali redovi qadiriyya, mevlevi in shadhîliyya (šadilija) (13. stoletje). Glavni cilj je vedno približati se Bogu z očiščevanjem duše med izvajanjem obredov dhikra (spominjanja/ invokacije božjega imena).

Sufijski koncert sama se lahko izvaja zgolj vokalno ali z inštrumentalno spremljavo, kar je odvisno od reda in njegovih pravil. Ko se uporablja glasbila, so ta bistveni del obreda in jih nanje nikakor ne igramo za zabavo, temveč z izključnim namenom poveličevanja Stvarnika.

Vzporedno s petim repertoarjem vsakega sufijskega reda se je v muslimanskem delu arabskega sveta razvila tradicija inšad (verske hvalnice). Tradicijo gojijo poklicni pevci hvalnic (kantorji), ki so večinoma iz sufijskega reda, lahko pa tudi ne. Povabljeni so k izvajanju verskih slovesnosti ali zasebnih obredov, še zlasti v času praznovanja mavlïda (obletnice prerokovega rojstva) in drugih praznikov.

Zasedba in instrumentalna spremljava

Predstavljena zasedba, ki sestoji iz desetih munhidov, pevcev hvalnic iz reda shadhiliyya (šadilija), in dveh plesalcev iz reda mevlevi ter slovi po svojem resnem pristopu in jasni izvedbi, gostuje pa po vsem svetu. Red shadhiliyya (šadilija), eden najpomembnejših v arabskem svetu, je bil ustanovljen na podlagi nauka in duhovne modrosti velikega maroškega mistika, Abu al-Hasaana al Shadhilija (1196-1256), ki je deloval v Aleksandriji. Od tam se je njegov duhovni nauk razširil po vsem Vzhodu in Magrebu. Po njegovi smrti sta red shadhiliyya nadaljevala Shadhilijev andaluzijski učenec, Asu al-Abbas al-Wursi (umrl 1286) in Egipčan Ibn Atallah al-lskandari (umrl 1309), veliko sufistično ime. Nauk se je razširil in red ohranil v številnih arabskih državah, kot so Egipt, Sirija in severnoafriške države.

Red mevlevi (ali mavlavi) se imenuje po vzdevku mavlana (naš gospod) Jaladdina al-Rumija (1207-1273), spiritualnega učitelja in ustanovitelja reda v turški Konyi, ki ga je po njegovi smrti vodil njegov najstarejši sin Sultan Valad. Poleg obreda dhikr, skupnega vsem sufističnim redom, je Rumi s svojimi učenci raziskoval ekstatični ples, na Zahodu poznan kot »ples vrtečih se dervišev«. Izvirno (pri nekaterih redih se ta tradicija še nadaljuje) je bil ples spontani zunanji izraz notranjega mističnega stanja (hal), zamaknjenosti, ki prevzame redovnika med doseganjem najvišje stopnje duhovnosti. Nekateri sufiji izvor plesa pojasnjujejo z naslednjo anekdoto: »Prerokov zaupnik Abu Bakr al-Siddiq, naj bo Bog zadovoljen z njim, je bil z božjim odposlancem Mohamedom, naj ga spremljata božja molitev in pozdrav, ko se je Preroku prikazal angel Gabrijel in dejal: »Povej Abu Bakru, da mu Bog pošilja pozdrave in pravi, da je zadovoljen z njim. Izvedeti želi, ali je on zadovoljen z Bogom?« Ko je Abu Bakr zaslišal Prerokovo poročilo angelovih vesti, se je začel na mestu vrteti okoli sebe, popolnoma prevzet od čiste blaženosti.

Ritmično spremljavo vokalistom predstavljajo tolkala daf (tamburini), na katere udarjata dva pevca hvalnic. V tem kontekstu daf imenujejo tudi shar'i (po terminu sharia (verske postave), t.j., določeni teologi ga štejejo za zakonitega in zatorej dovoljenega, npr. imam al-Ghazali (1059–111) v svoji razpravi Ihya' 'ulum al-din (Obnovitev religiozne vede) in Nabulsi, sufijski šejk iz Damaska (1641–1731) v svojem delu Idah al-dalalat fi sama' al-alat (Vpogledi v argumente v prid poslušanja glasbil). Oba sta svoje mnenje oprla na določene Mohamedove izreke in navodila hadite ter izrazila svoje privoljenje za uporabo tolkal daf in tabla (cilindričen boben z opnama na obeh straneh) pri koncertu sama ali med verskimi slovesnostmi. Po drugi strani pa so nekateri strogo ortodoksni muslimanski učenjaki ulemi, kot je Ibn Taymiyyah, prepovedali ne le koncerte sama, temveč tudi petje in glasbila pri vseh dejavnostih v zvezi z vero.

Noureddine Khourshid

Noureddine Khourshid se je leta 1966 rodil v Damasku očetu Abuju al-Nuru, šejku sufijskega reda shâdhiliyya. Noureddine je že pri petih letih z očetom začel redno obiskovati tedenske slovesnosti dhikr ki so se odvijale v zawiyi, središču reda, ali obeleževati muslimanske verske praznike, kot sta mavlid in laylat al-qadr (noč usode). V redu je proučeval Koran in se učil o redovnih verskih naukih, uril pa se je tudi iz verskega petja in napevov. Med nadaljnje izpopolnjevanje sodi obdobje študija ekonomije na Univerzi v Damasku, ki ga je prekinil z odločitvijo, da se posveti izrecno verskim študijem. Sledila sta urjenje iz recitacije Korana in verskih napevov pri šejku Qasimu Hibi in sodelovanje na številnih tekmovanjih po islamskih arabskih državah, med drugim v Saudovi Arabiji in Iranu. Njegovi vokalna nadarjenost in spretnost sta kmalu pritegnili pozornost. Leta 1987 je zaradi vabil na nastope na različnih verskih slovesnostih svoje skupnosti ustanovil zasedbo, specializirano za izvedbo verskih hvalnic in pesmi v čaščenju Preroka. Da bi izpopolnil svoje znanje iz makama (mn. makamat) – melodijskega obrazca v islamski glasbi – je Noureddine svoj glasbeni študij nadaljeval pri različnih učiteljih in glasbenikih iz Damaska, kot so Adnart Aylcuch in skladatelji Zouhayr Mnini, Hussein Zahra in Anouar Dyab Agha. Izpopolnjeval se je tudi iz posebne veščine muvašahat (muwash-shahat), vrhunsko izpopolnjene vokalne zvrsti, ljube še zlasti Sirijcem, ki to umetnost pete poezije gojijo že stotine let. Iz zakladnice tega repertoarja zajemajo številni redovi Sirije in drugod po arabskem svetu.

Repertoar

V islamu so verske pesmi označene s skupnim terminom inšad, kar pomeni stremljenje, hrepenenje ali prizadevanje, težnja k cilju, iskanje nečesa. Beseda našid pomeni hvalnico ali slavospev in nanšid je pevec hvalnic, verski pevec, kantor. S pesniškega stališča repertoar inšad vključuje invokacije, hvalnice in slavospeve v čaščenju Boga, molitve, slavospeve preroku Mohamedu, zgodbo o Prerokovemu rojstvu, njegovem nočnem popotovanju in poklicanju, njegovih junaških dejanjih, čudeže, njegovo življenje ter številne sufijske pesmi o motivih božje ljubezni in zamaknjenosti. Besedila teh pesmi so zbirke izsekov iz pesmi, ki opevajo eno samo temo, vendar nabrane iz različnih virov in zgodovinskih obdobij, zaradi česar je avtorja večinoma težko določiti. Med najpogosteje izvajanimi mistični pesniki repertoarja so Ibn al-Farid (1181–1235), al-Nabulsi (1641-1731), al-Barazanji (18. stoletje), al-Bura'i (13. stoletje) in al-Busiri (1213–1295).

Habib Yammine, etnomuzikolog

_________________________________________

Napovedujemo

PO, 27. oktobra 2014, ob 20.30

Buika, Španija

Zvezdnica flamenka in latino glasbe

Buika, glas; Daniel Lopez Vicente, kitara; Ramon Suarez Escobar, kajon; Jose Manuel Posada Oviendo, bas

María Concepción Balboa Buika, na kratko Buika, je bila rojena afriškim staršem na španski Palmi de Mallorci. Danes prebiva v Miamiju. Je zvezdnica sodobnih glasb sveta, flamenka in latino jazza, obdarjena z osupljivim glasom – raskav in rahlo zamolkel, vendar blag, seže globoko v srce; njen čutni, temni in bogati »inštrument« najbolj spominja na »hrapavi žamet«.

Redke so vokalistke, ki si prislužijo primerjave z Nino Simone, Chavelo Vargas ali Cesario Evoro, vendar Buiko primerjajo z vsemi tremi. Ne pozna slogovnih omejitev, v različnih jezikih sodeluje s širokim krogom umetnikov, inštrumentalistov ali pevcev, kot so Pat Metheny, Anoushka Shankar, Chick Corea, Mariza, Seal ... Leta 2011 jo je režiser Pedro Almodóvar povabil k sodelovanju pri svojem filmu Koža, v kateri živim, v katerem slišimo njeni skladbi Por el amor de amar (Zavoljo ljubezni) in Se me hizo facil (Zdelo se mi je preprosto). Umetnica je prejela več nagrad, med njimi latino grammyja za najboljši album in produkcijo: Niña de Fuego (2008) ter najboljši tradicionalni tropikal album El Ultimo Trago (2010). Buikin zadnji album La Noche Más Larga (2013) je bil nominiran za grammyja za najboljši latino jazz album leta 2014.

»Njen glas je raskav, večplasten in dominanten, spominja na Nino Simone, vendar z več gibkosti in virtuoznosti.« (New York Times)

»Najbolj omamen glas obeh strani Atlantika« (The Sunday Times)

Gallusova dvorana, 19, 21, 25, 29, 17* EUR

___________________________________________

ČE, 22. januarja 2015, ob 20. uri

Chico César, Brazilija

Izvrsten performer iz zvezne države Paraiba ponovno osvaja Evropo z izzivalnimi plesnimi skladbami in svojevrstno glasbeno govorico.

Zasedba bo objavljena pozneje.

Čeprav je želel biti novinar, ga je nenaden uspeh z nastopi po Evropi že v začetku devetdesetih prelevil v zelo uspešnega glasbenika. Od leta 1995 naprej, ko je prejel številna priznanja, med njimi tudi za najboljši videospot za skladbo Mama Africa na MTV, je nastopal po vsem svetu, med drugim tudi na Jazz festivalu v Montreuxu. Na njegovih albumih so sodelovali številni zvezdniki latino glasbe, nekateri, kot npr. Maria Bethânia, so vključevali njegove skladbe v svoj repertoar. Cesarjevi očarljivi in radoživi nastopi so bili vedno polni navdiha in sveže energije. Njegov koncert na evropskem odru pomeni eno najdlje pričakovanih vrnitev.

Linhartova dvorana, 17, 20, 25, 15* EUR

___________________________________________

NE, 8. marca 2015, ob 20. uri

Ana Moura, Portugalska

Ob Marizi najpopularnejša pevka fada v zadnjem desetletju.

Ana Moura, glas; Ângelo Freire, portugalska kitara; Pedro Soares, akustična kitara; André Moreira, kontrabas; Joåo Gomes, klaviature; Mário Costa, bobni, tolkala

35-letna zvezdnica še kar najprej uživa sadove zadnjega albuma Desfado (2012), nagrajenega z grammyjem za najboljši album leta, ki ga je posnela v sodelovanju z znamenitim Herbiejem Hancockom. Čeprav njen fado temelji na tradiciji, je bil ves čas »fado sveta«, saj je njena uspešna pot prežeta s sodelovanji in srečanji z največjimi glasbenimi zvezdami. Tako je že leta 2005 delovala (v dveh skladbah) in tudi nastopila z Rolling Stones, na koncertu v Parizu leta 2009 pa jo je med nastopom presenetil Prince, s katerim sta izvedla dve fado skladbi. Slovi po tem, da lahko katero koli pesem spremeni v fado in si jo prisvoji. To je bila tudi ideja albuma Desfado, ki sta ga zasnovala z vodjo skupine Deolinda (pred dvema letoma je razprodala Linhartovo dvorano), Pedrom da Silva Martinsom. Ideja je bila namreč, da različni glasbeniki njene generacije, ki ne igrajo fada, zanjo napišejo skladbe.

Mourini albumi so praviloma platinasti, prejela je tudi najvišje mogoče nagrade na Portugalskem. V svetu je po popularnosti izvajalcev fada tik ob Marizi in je tako kot ona nastopila v najznamenitejših dvoranah sveta, pri nas pa se je leta 2012 predstavila na Festivalu Lent. Zdaj je napočil čas tudi za Gallusovo dvorano.

Gallusova dvorana, 19, 21, 25, 29, 17* EUR

___________________________________________

PE, 27. marca 2015, ob 20. uri

Kasse Mady Diabate, Mali

Legendarni zahodnoafriški pevec iz družine griotov z navdušujočo zasedbo na tradicionalnih glasbilih.

Kasse Mady Diabate, glas; Ballaké Sissoko, kora; Lansine Kouyate, balafon; Badie Tounkara, ngoni

Eden najboljših pevcev Zahodne Afrike v družbi izjemnih inštrumentalistov na tradicionalnih glasbilih (kora, ngoni, balafon) bo pričaral pravi griotski glasbeni večer. Kasse Mady Diabate prihaja iz mesta Kéla, kjer je bil rojen pred petinšestdesetimi leti. Mesto velja za prestolnico griotov, tudi profesionalnih umetnikov, ki si mojstrstvo tradicije predajajo iz roda v rod. Diabateji so tako ena izmed dveh najstarejših griotskih družin v Maliju, ki sega vse tja v 13. stoletje. Dandanes so prav vsi Diabatejevi sorodniki grioti pevci. Kasseja Madyja odlikuje nežen, a mogočen glas. Čeprav je že dolgo uspešen, je postal še najbolj znan kot pevec v Symmetric Orchestru Toumanija Diabateja. Ob Salifu Keiti ga štejemo med najbolj legendarne malijske pevce, njegov novi projekt pa bo izšel oktobra 2014 za francosko založbo No Format in bo ljubiteljem akustične zahodnoafriške glasbe še dolgo ponujal veliko užitkov.

Linhartova dvorana, 17, 20, 25, 15* EUR

___________________________________________

Glavna pokroviteljica abonmaja
Zavarovalnica Triglav

Glavni medijski pokrovitelj
VAL 202

___________________________________________

Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija)

T (01) 2417 299 F (01) 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnictudi pri pooblaščenih prodajalcih (M holidays, Petrol, Kompas, Alpetour, Last Minute Center, mojekarte.si idr.), s plačilnimi karticami po telefonu (01) 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter na spletu www.cd-cc.si.

Prodaja skupinam: T (01) 2417 168 E suzana.sheppard@cd-cc.si

* Z zvezdico so označene cene vstopnic s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence. Starejši od 65 let in upokojenci lahko ob nakupu v Informacijskem središču CD uveljavljajo 5-odstotni popust tudi na druge kategorije sedežev.

________________________________________________________________

Promocija in dodatne informacije: T 01 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

__________________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

TO, 23. septembra, 18. uri

Dr. YUVAL NOAH HARARI

Sapiens, kratka zgodovina človeštva

Predavanje avtorja knjižne uspešnice

Kosovelova dvorana, 5 EUR

Založba Mladinska knjiga je pravkar izdala mednarodno knjižno uspešnico SAPIENS, Kratka zgodovina človeštva. Njen avtor, Yuval Noah Harari, bo 22. in 23. septembra na obisku v Sloveniji.

Za recenzijski izvod pišite: pr@mkz.si.

Prof. Yuval Noah Harari (1976) se je rodil v Izraelu in doktoriral na Oxfordu. Kot redni profesor zgodovine na hebrejski univerzi v Jeruzalemu se ukvarja s svetovno zgodovino, srednjim vekom in zgodovino vojne. O zgodovini človeštva predava tudi prek spleta (MOOC, Massive Open Online Course). Predavanjem se je lani, v prvem letu, pridružilo več kot 80.000 študentov z vsega sveta, med njimi tudi številni Slovenci.

Je avtor več knjig. Najbolj prodorna med njimi, Sapiens, je v Izraelu velika knjižna uspešnica zadnjih treh let. Knjiga se v napetem slogu loteva velikih vprašanj zgodovine in sodobnega svet in nam na 500 straneh predstavi vse bistvo našega razvoja.

Pred 100 000 leti je Zemljo naseljevalo vsaj 6 človeku sorodnih vrst. Bili so nepomembne živali, ki na svet niso imele nič večjega vpliva kot gorile, kresnice ali meduze. Danes je na Zemlji samo še ena človeška vrsta. Mi. Homo sapiens. Naš vpliv na Zemljo pa je tako silen, da znanstveniki razmišljajo, da bi to dobo poimenovali kar antropocen, postali smo vladarji sveta.

Kako smo zavladali našemu planetu? Kako je prednikom uspelo, da so se zbrali v tako velike skupnosti, ustanovili mesta, kraljevine, cesarstva? Kako smo začeli verjeti v bogove, narode in človekove pravice; zakaj zaupamo denarju, knjigam in zakonom? In zakaj smo postali sužnji birokracije, potrošništva in iskanja sreče? Kakšna je torej prihodnost naše nemirne vrste?

Yuval Noah Harari

SAPIENS

Kratka zgodovina človeštva

Prevod Polona Mertelj, 423 strani, 32,96EUR

»Zakaj ta knjiga postaja mednarodna uspešnica? Preprosto. Loteva se velikih vprašanj zgodovine in sodobnega sveta, in to v nepozabno napetem slogu. Zadela vas bo v živo!«

Jared Diamond, Pulitzerjev nagrajenec

Avtorjeva uradna spletna stran: www.ynharari.com

Ogenj

nas je naredil nevarne.

Opravljanje

nam je pomagalo sodelovati.

Poljedelstvo

je v nas prebudilo lakomnost.

Mitologija

je ohranjala zakon in red.

Denar

nam je dal nekaj, čemur vsi zaupamo.

Nasprotja

so ustvarila kulturo.

Znanost

nas je naredila za mojstre stvarjenja.

Vendar nas nič od tega ni osrečilo.

Kontakt za dodatne informacije o knjigi, avtorju in obisku v Sloveniji: pr@mkz.si

Pri organizaciji avtorjevega obiska sodeluje tudi Izraelsko veleposlaništvo.

NAJVEČJA PREVARA V ZGODOVINI

(odlomek iz knjige Sapiens)

Znanstveniki so nekoč trdili, da je bila kmetijska revolucija za človeštvo velik skok naprej. Pripovedovali so zgodbo o napredku, ki ga je poganjala moč človeških možganov. Evolucija je postopoma ustvarjala čedalje pametnejše ljudi. Sčasoma so postali tako pametni, da so zmogli razvozlati skrivnosti narave. To jim je omogočilo udomačiti ovce in pridelovati pšenico. Kakor hitro se je to zgodilo, so z veseljem opustili naporno, nevarno ter pogosto špartansko življenje lovcev in nabiralcev, se ustalili in uživali v prijetnem, celovitem življenju kmetovalcev. Ta zgodba je bajka. Nobenih dokazov ni, da so ljudje sčasoma postali pametnejši. Lovci in nabiralci so skrivnosti narave poznali že veliko pred kmetijsko revolucijo, saj je bilo njihovo preživetje odvisno od temeljitega

poznavanja živali, ki so jih lovili, in rastlin, ki so jih nabirali. Kmetijska revolucija ni bila znanilka nove dobe udobnega življenja. Življenje kmetovalcev je bilo na splošno težje ter manj zadovoljivo kot življenje lovcev in nabiralcev. Ti so čas preživljali veliko zanimiveje in pestreje, manj so jih ogrožale lakota in bolezni. Kmetijska revolucija je brez dvoma povečala količino hrane, ki jo je imelo na voljo človeštvo, vendar ta dodatna hrana ni pomenila boljše prehrane in več prostega časa. Porodila je skokovite poraste števila ljudi in razvajene elite. Povprečen kmet je delal trše kot povprečen lovec in nabiralec, v zameno pa je slabše jedel. Kmetijska revolucija je bila največja prevara v zgodovini. Kdo je bil odgovoren zanjo? Ne kralji, ne duhovniki in ne trgovci. Krivci so peščica rastlinskih vrst, med njimi pšenica, riž in krompir. Te vrste so bile tiste, ki so udomačile Homo sapiensa, in ne obratno. Kmetijsko revolucijo si na hitro oglejmo s stališča pšenice. Pred deset tisoč leti je bila le prostoživeča trava, ena od mnogih, omejena na majhno območje na Bližnjem vzhodu. Nato pa se je v samo nekaj kratkih tisočletjih razširila po vsem svetu. V skladu z osnovnimi evolucijskimi merili preživetja in razmnoževanja je postala ena najuspešnejših rastlin v zgodovini sveta. Na območjih, kot so Prerije v Severni Ameriki, ni pred 10.000 leti rasla niti ena bilka pšenice, zdaj pa lahko prehodite na stotine kilometrov, ne da bi zagledali eno samo drugo rastlino. Pšenica prerašča približno 2,250.000 kvadratnih kilometrov zemeljskih površin, za skoraj deset Velikih Britanij. Kako je ta nepomembna trava postala povsod navzoča?

Tako da je Homo sapiensa izkoristila v svoj prid. Ta je še pred približno 10.000 leti razmeroma udobno živel kot lovec in nabiralec, potem pa je začel vse več truda vlagati v gojenje pšenice. Ljudje so se že dve tisočletji pozneje v številnih predelih sveta od zore do mraka posvečali skoraj izključno skrbi za pšenico. Ni bilo preprosto. Bila je zahtevna. Ni marala kamnov in kamenčkov, zato so se sapiensi prelamljali na pol, ko so očistili polja. Pšenica ni marala deliti prostora, vode in hranil z drugimi rastlinami, zato so jo ljudje po cele dneve pleli pod žgočim soncem. Pšenica je obolevala, zato so morali ljudje paziti, da je niso napadli črvi in snet. Ker se ni mogla braniti pred drugimi bitji, od kuncev do kobilic, ki jim je prav tako teknila, so morali kmetovalci paziti nanjo in jo varovati. Pšenica je bila žejna, zato so ljudje vlačili vodo iz izvirov in potokov, da so jo zalili. Njena lakota je sapiens pripravila celo do tega, da so nabirali živalske iztrebke in z njimi nahranili tla, v katerih je rasla. Telo Homo sapiensa se ni razvilo za take naloge. Prilagojeno je bilo za plezanje po jablanah in tekanje za gazelami, ne pa za odstranjevanje kamnov in nošnjo veder vode. Davek so plačali hrbtenica, kolena, vrat in stopalni loki. Analize okostij starodavnih ljudi kažejo, da je prehod na kmetovanje prinesel veliko zdravstvenih težav, kot so zdrsnjene medvretenčne ploščice, artritis in kila. Še več, nove poljedelske zadolžitve so bile tako zamudne, da so se morali ljudje za stalno naseliti ob svojih poljih pšenice. To jim je popolnoma spremenilo življenje. Nismo udomačili pšenice. Pšenica je udomačila nas. Izraz udomačiti izvira iz latinske besede domus, hiša. Kdo živi v hiši? Pšenica že ne. V hiši živi sapiens. Kako je pšenica prepričala Homo sapiensa, da je precej dobro življenje zamenjal za životarjenje? Kaj mu je ponudila v zameno? Boljše prehrane zagotovo ne. Spomnimo se, ljudje smo vsejede opice, ki uživajo zelo raznolika živila. Žita so pred kmetijsko revolucijo sestavljala le majhen del človekovega jedilnika. Jedi, ki temeljijo na žitih, so revne z rudninami in vitamini, težko prebavljive ter škodljive za zobe in dlesni. Prav tako jim ni zagotovila ekonomske varnosti. Življenje kmeta je veliko bolj negotovo kot življenje lovca in nabiralca. Ti so se za preživetje opirali na več deset vrst in so lahko zato težka leta prebrodili celo brez zalog konzerviranih živil. Če je bilo ene vrste manj, so nabrali in nalovili več drugih vrst. Pripadniki kmetijskih družb pa so še pred kratkim večino zaužitih kalorij lahko dobili le iz peščice udomačenih rastlin. Marsikje so se zanašali na eno osnovno živilo, pšenico, krompir ali riž. Če je nastopila suša, če so prišli roji kobilic ali če je gliva ugotovila, kako lahko okuži vrsto, ki je bila osnovno živilo, je umrlo na tisoče in na milijone kmetov. Pšenica prav tako ni varovala pred človeškim nasiljem. Prvi kmetje so bili vsaj toliko nasilni kot njihovi predniki lovci in nabiralci, če ne še bolj. Kmetje so imeli veliko več imetja in za sajenje so potrebovali zemljo. Če so jim sosedje z napadom odvzeli pašnike, so jih lahko pahnili v lakoto. Zato je bilo veliko manj prostora za sklepanje kompromisov. Kadar so kakšno skupino lovcev in nabiralcev izrinili močnejši tekmeci, so se po navadi lahko preselili drugam. Bilo je naporno in nevarno, vendar izvedljivo. Kadar pa je močnejši sovražnik ogrozil vas kmetovalcev, je umik pomenil, da se morajo odreči poljem, hišam in kaščam. Kmetje so zato raje ostali in se borili do bridkega konca. Izsledki številnih antropoloških in arheoloških raziskav kažejo, da je bilo človeško nasilje v preprostih poljedelskih družbah, v katerih je bilo politično življenje omejeno na vas in pleme, odgovorno za približno 15 odstotkov smrti, med moškimi pa celo za 25 odstotkov. V sodobni Novi Gvineji so pri Danijcih, poljedelskem plemenu, nasilni spopadi vzrok za 30 odstotkov smrti moških, pri Engah pa za 35 odstotkov. V Ekvadorju je pri odraslih Huaoranih človeško nasilje odgovorno celo za približno 50 odstotkov smrti!

Naša vrsta je pozneje človeško nasilje zajezila z razvojem večjih družbenih okvirjev – mest, kraljevin in držav. Vendar so se tako velike in učinkovite politične strukture oblikovale več tisočletij. Življenje v vasi je prvim kmetovalcem brez dvoma prineslo nekaj takojšnjih koristi, na primer večjo varnost pred prostoživečimi živalmi, dežjem in mrazom. Vendar so pri povprečnem človeku pomanjkljivosti verjetno prevladale nad prednostmi. Ljudje v sodobnih bogatih družbah to težko razumejo. Ker uživamo v bogastvu in varnosti, ti pa sta zgrajeni na temeljih, ki jih je položila kmetijska revolucija, sklepamo, da je prinesla sijajno izboljšanje. Vendar tisočletij zgodovine ne smemo presojati z današnjega vidika. Veliko boljši je pogled triletne deklice iz Kitajske v prvem stoletju, ki umira zaradi podhranjenosti, ker je njenemu očetu propadel pridelek. Mislite, da bi rekla: »Umiram zaradi podhranjenosti, toda čez dva tisoč let bodo imeli ljudje hrane v izobilju. Živeli bodo v velikih hišah s klimatskimi napravami, zato ne trpim in se ne žrtvujem zaman.«

Kaj je torej pšenica ponudila poljedelcem, tudi podhranjeni mali Kitajki? Posameznikom ni ponudila prav ničesar. Zato pa je nekaj podarila Homo sapiensu kot vrsti. Pridelava pšenice je zagotovila veliko več hrane na enoto ozemlja, zato je Homo sapiensu omogočila eksponentno razmnoževanje. 13.000 let pr. n. št., ko so se ljudje prehranjevali z nabiranjem prostoživečih rastlin in z lovom na prostoživeče živali, je območje okoli oaze Jeriho v Palestini omogočalo preživetje le eni nomadski skupini s približno sto razmeroma zdravimi in dobro prehranjenimi ljudmi. Približno

8500 let pr. n. št., ko so se prostoživeče rastline umaknile poljem pšenice, pa je oaza preživljala veliko vas, v kateri se je gnetlo tisoč ljudi. In te so veliko bolj pestile bolezni in podhranjenost.

Valuta evolucije nista lakota in bolečina, temveč kopije vijačnic DNK-ja. Tako kot se gospodarski uspeh podjetja meri le s številom dolarjev na bančnem računu, ne pa z zadovoljstvom zaposlenih, se tudi evolucijski uspeh vrste meri s številom kopij njenega DNK-ja. Če jih zmanjka, vrsta izumre, tako kot bankrotira podjetje brez denarja. Če ima vrsta veliko kopij DNK-ja, je uspešna in cveti. S te perspektive je tisoč kopij vedno boljše kot sto kopij. To je bistvo kmetijske revolucije. Zmožnost, da v slabših razmerah ohrani pri življenju več ljudi. Ampak zakaj bi bil posamezniku mar ta evolucijski izračun? Zakaj bi kdo pri zdravi pameti znižal življenjsko raven le zato, da bi pomnožil število kopij genoma Homo sapiensa? V to ni nihče privolil – kmetijska revolucija je bila past.

Dodatne informacije: T 01 2417 146 E janina.pintar@cd-cc.si

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

Novinarska konferenca, četrtek, 18. septembra, ob 11 h v Klubu Lili Novy Cankarjevega doma

2. Mednarodna filozofska delavnica in konferenca bo v organizaciji KUD Apokalipsa in Srednjeevropskega raziskovalnega inštituta Soeren Kierkegaard Ljubljana (CERI.SK Ljubljana) ter v soorganizaciji Cankarjevega doma in Pedagoškega inštituta potekala na temo: Kako se izogniti totalitarizmu potrošništva: etika drugosti z »zgodovinskega izhodišča« med 23. in 26. septembrom v Škocjanu, Štanjelu in Ljubljani, pod pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, z nekaterimi aktivnostmi programa Kierkegaardovo leto, ki ga podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije pa vse do leta 2015.

Letošnji 11. Mednarodni festival »Revija v reviji 2014« bo potekal od petka 26. septembra do nedelje 28. septembra na različnih lokacijah; v Škocjanu, Sežani, Lokvi in Štanjelu na Krasu. Podobno kot prejšnja leta se ga bo udeležilo okrog 50 urednikov, pisateljev, pesnikov in drugih kulturnih ustvarjalcev iz 12 držav. Program bo postregel z bogatim kulturnim programom, v katerem bodo aktivno sodelovali pomembni in uveljavljeni predstavniki iz sveta književnosti, založništva, literature in kulture nasploh.

2. Mednarodno filozofsko delavnico in konferenco ter zbornik 4. mednarodnega filozofskega simpozija Miklavža Ocepka 2013 bodo predstavili:

Dr. Primož Repar, predsednik organizacijskega odbora, direktor CERI.SK Ljubljana in KUD Apokalipsa

Dr. Dean Komel, član inštituta CERI.SK Ljubljana ter univerzitetni profesor,

Dr. Andrej Ule, član inštituta CERI.SK Ljubljana ter univerzitetni profesor


V drugem delu novinarske konference bosta urednik KUD Apokalipsa dr. Primož Repar ter pesnik Aleksander Peršolja predstavila 11. mednarodni festival »Revija v reviji« 2014, naposled pa bodo prevajalec Borut Krašovec, pesnika Milan Petek Levokov in Aleksander Peršolja ter urednik Primož Repar predstavili naslednje nove izdaje KUD Apokalipsa:

Revija Apokalipsa št. 183-184

Simone de Beauvoir: ETIKA DVOUMNOSTI, Zbirka AUT 72, 232 strani, prevod: Špela Žakelj

Nikolaj Vasiljevič Gogolj: TARAS BULBA, Zbirka Apokalipsa 63, 211 strani, prevod: Borut Krašovec

Aleksander Peršolja: BILKE V KROGU, Zbirka Apokalipsa 64, 67 strani

Milan Petek Levokov: SLOVENSKE PISARIJE, Zbirka Apokalipsa 65, 94 strani

Stanislava Repar: OBEŠANJE NA ZVON, Zbirka Apokalipsa 66, 63 strani

Prisrčno vabljeni!

p.s.: podrobnejše informacije in programa dogodkov ter gradivo za novinarje bo na voljo na sami konferenci

Premiera: ČE, 25. septembra 2014, ob 20h

Ponovitvi: PE, 26., in TO, 30. septembra 2014, ob 20. uri

Niko Goršič in Pavel Mihelčič

Ironični rekviem za igralca in skladatelja

Gledališko-glasbeni performans

Režija: Nick Upper

Nastopata: Niko Goršič in Pavel Mihelčič

Oblikovanje luči: Borut Lampret

Koprodukcija: Globalni teater, CD

Med znamenita dela Samuela Becketta (1906-1989), ki je poznan po drami Čakajoč na Godota, je tudi njegova monodrama Krappov poslednji trak. Napisal jo je za slavnega irskega igralca Patricka Mageeja, imel je okoli sedemdeset let, in je v njej zbral svoje življenjske drobce, ki jih je leta in leta beležil na magnetofonskem traku … In to je izhodišče za dva, tudi že nekaj časa sedemdesetletna slovenska umetnika v gledališko-glasbenem Ironičnem rekviemu za igralca in skladatelja. Igralec, režiser in pisec Niko Goršič ter skladatelj, glasbeni kritik in pedagog Pavel Mihelčič bosta skupaj poiskala v svojem arhivu ‘magnetofonske trakove’ in jih duhovito razkrila. Njun umetniški opus je obširen, zato se bo v njem našlo marsikaj takega, kar bi bilo za vedno skrito ...

Ironija s pomenom

Monodrama za dva. Vsega je kriv stari irski gledališki igralec, ki ga je, kaže, občudoval še bolj slavni Irec – naj bi bil avtor najpomembnejše drame 20. stoletja Čakajoč na Godota – Samuel Beckett. In zanj je leta 1957 napisal mogoče svoje najbolj intimno monodramsko besedilo – Krappov poslednji trak. Mišljeni so Krappovi magnetofonski trakovi, na katere naj bi leta snemal svoje življenje. In jih potem nekega samotnega starčevskega večera poslušal … Iz didaskalij, ki jim dramaturgija uprizoritve zvesto sledi, še izvemo, da je bila ta nenavadna oblika dramskega poslušanja verjetno pogojena prav zaradi neke druge posebnosti tistega irskega igralca – njegovega velikega spoštovanja do polnega kozarca. Med poslušanjem namreč odpre vsaj ducat steklenic. No, igralca Nika Goršiča verjetno ni že desetletje vznemirjal prav ta tekoči del besedila, ampak možnost lastnega zgodovinjenja intime, ki se sočasno prekriva z današnjo »modo« dokumentarnega gledališča. In s tem je razkrita skrivnost predstave Ironični rekviem za igralca in skladatelja. No, ne še vsa. Igralec Niko Goršič bo poslušal svoje »magnetofonske trakove«, ki se jih je skozi njegovo življenje nakopičilo na desetine ter posnelo njegovo paralelno umetniško pot ob igralstvu in režiranju – fragmente njegovega pesništva in dolgoletnega kritičnega poseganja v našo likovno in plesno ustvarjalnost. In kako je v to monodramsko uprizoritev vstopil še skladatelj Pavel Mihelčič? Na sugestivnem skladateljevem avtorskem večeru v Slovenski filharmoniji se je igralec odločil, da Pavel Mihelčič ne bo sodeloval v njegovi predstavi le s scensko kuliso, ampak da bo tudi kar sam poslušal svoje »magnetofonske trakove«. In še glasbeni kritik je bil. In tudi v Beckettovem Krappovem poslednjem traku sta bila dva! To pomeni: vse dobro je – dva.

Dvorana Duše Počkaj,8 in 6* EUR

* Cena s popustom za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

Po predstavi vas vljudno vabimo na druženje ob kozarčku.

______________________________________________________________________

Dodatne informacije: T 01 2417172 E kristina.jermancic@cd-cc.si

_______________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo, nato računalniški program vlog ne sprejme več.

Obvestilo, če je vaša akreditacija odobrena, boste prejeli dan pred prireditvijo.

Veseli smo pozornosti, ki jo namenjate programu Cankarjevega doma, in zato se trudimo, da vam v dvorani vedno zagotovimo dober sedež. Včasih ta ostane prazen, ker vas zadržijo neodložljive obveznosti.

Vljudno vas prosimo, da odobrene novinarske vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD najpozneje petnajst minut pred prireditvijo; tako bomo vaš sedež, če ste zadržani, še vedno lahko ponudili v prosti prodaji.

Hvala za prijazno razumevanje in uvidevnost.

Cankarjevi torki

Jesen 2014

Klub CD, 6. nadstropje

www.cd-cc.si/ct

30. septembra nadaljujemo z sedmo jesensko serijo Cankarjevih torkov, ki ostaja razgibana klubska glasbena ponudba tujih in domačih jazzovskih godb, urbanega folka in alter rocka. Ob tem bomo skušali še naprej izboljševati počutje v Klubu CD v sodelovanju z Vivo catering. Vabimo vas, da se nam pridružite na koncertnih večerih z razgledom na vse strani glasbe in mesta v Klubu CD.

30. septembra

Prvi del: dokumentarni film Glasbenik / Musician (režija: Daniel Kraus)

Drugi del:koncert Elisabeth Harnik/Didi Kern/Ken Vandermark Trio

7. oktobra

Lula Pena fado solo

14. oktobra

Jure Pukl & Big Band RTV Slovenija feat. Clarence Penn, bobni

28. oktobra

ŠKM Banda

4. novembra

Sonic Boom: Han Bennink & Uri Caine

11. novembra

Antoine Berjeaut Wasteland feat. Mike Ladd

25. novembra

Neca Falk

2. decembra

Ingebrigt Haker Flaten Sextet

9. decembra

Andrea Schröder; Limousine

Več informacij v priponki.

Z lepim pozdravom
Darinka Hvalec

Abonma Glasbe sveta je zakorakal v drugo desetletje. Pričeli smo ga februarja 2004 in medtem letno različico ponudbe spremenili v sezonsko. Seznam izvajalcev, ki ga prilagamo, obuja izjemno lepe spomine na koncerte, ki so se zasidrali v spominu kot nepozabna srečanja. Večina nastopajočih se je prav v tem sklopu premierno predstavila v Sloveniji. Tako bo tudi v sezoni 14/15, ko ponujamo štiri slovenske in eno ljubljansko premiero. In spet bodo z nami same lokalne heroine in heroji, ki jim je le v nekaj korakih, predvsem pa s svojim glasom, uspelo osvojiti občinstvo po vsem svetu. Nihče izmed njih ne prihaja k nam z zamudo. No, morda Chico Cesar, a on se vrača z novim zagonom in svežino. Vse ostale izvajalce še vedno nosi val uspeha, ki so ga doživeli z zadnjimi izdajami ali pa gre za dogodek, ki tega sploh ne potrebuje, ker je vedno znova edinstvena ritualna izkušnja. Z njo tudi odpiramo letošnji nabor izvajalcev glasb sveta.

Že vnaprej hvala za zaupanje.

Bogdan Benigar

ČE, 25. septembra 2014, ob 20. uri
Noureddine Khourchid & vrteča se derviša, Sirija
Sufijske pesmi in plesi iz Damaska
Linhartova dvorana

PO, 27. oktobra 2014, ob 20.30
Buika, Španija
Zvezdnica flamenka in latino glasbe
Gallusova dvorana

ČE, 22. januarja 2015, ob 20. uri
Chico César, Brazilija
Izvrsten performer osvaja z izzivalnimi plesnimi skladbami in svojevrstno glasbeno govorico.
Linhartova dvorana

NE, 8. marca 2015, ob 20. uri
Ana Moura, Portugalska
Ob Marizi najpopularnejša pevka fada v zadnjem desetletju.
Gallusova dvorana

PE, 27. marca 2015, ob 20. uri
Kasse Mady Diabate, Mali
Legendarni zahodnoafriški pevec iz družine griotov z navdušujočo zasedbo na tradicionalnih glasbilih.
Linhartova dvorana

Več informacij v priponki.

Z lepim pozdravom
Drainka Hvalec

Spoštovani,

Na današnji novinarski konferenci so generalni direktor CD in programski vodje kulturno-umetniškega programa predstavili program prihajajoče sezone. Konferenci je sledilo odkritje kipa Pan akademskega kiparja Stojana Batiča (iz dediščine dr. Zorana Kržišnika) pred Cankarjevim domom.

Ena od dedinj zapuščine dr. Kržišnika se je odločila, da skulpturo Pan akademskega kiparja Stojana Batiča podari generalnemu direktorju CD, Mitji Rotovniku, sicer Kržišnikovemu dolgoletnemu sodelavcu in prijatelju. Ker sta tesno sodelovala pri ustanavljanju in pozneje tudi oblikovanju likovnega programa Cankarjevega doma, je Mitja Rotovnik predlagal, da dobi Pan prostor na trati ob CD.

Priloženo vam pošiljamo besedilo generalnega direktorja CD ob odkritju kipa ter nekaj fotografij.

Na fotografijah: Stojan Batič, Mitja Rotovnik (foto: Iztok Dimc).

Lepo vas pozdravljam,

Janina Pintar

Služba za odnose z javnostmi

01 24 17 146

Srebrni abonma 2014/15

Gallusova dvorana

SR, 8. oktobra, ob 19.30

Yuja Wang, klavir

Očarljiva umetnica, ki svet navdušuje z briljantno tehniko in iskrivo zvočnostjo.

Program:

Franz Schubert/ F. Liszt, Ljubezensko sporočilo, Postanek (Labodji spev, D 957)

Franz Schubert / F. Liszt, Mlinar in potok (Lepa mlinarica, D 795)

Franz Schubert, Sonata v A-duru, D 664

_*_

A. Skrjabin, Preludij za levo roko, op. 9, št. 1

A. Skrjabin, Preludij v Fis-duru, op. 11, št. 8

A. Skrjabin, Fantazija v h-molu, op. 28

A. Skrjabin, Preludij v b-molu, op. 37, št. 1

A. Skrjabin, Dve pesmi, op. 63

A. Skrjabin, Sonata za klavir št. 9 v F-duru, op. 68, “Črna maša”

Mili Balakirev, Islamej, orientalska fantazija za klavir

Ognjevitost z Vzhoda

Yuja Wang velja za eno najbolj cenjenih pianistk svoje generacije. Nastopa z najbolj prestižnimi ansambli sveta, kot so Bostonski, Chicaški, Clevelandski, Losangeleški, Newyorški, Philadelphijski, Sanfranciški in Washingtonski orkestri v Severni Ameriki, v svetu pa Berlinska državna kapela, Kitajski filharmonični orkester, Filarmonica della Scala, Izraelski filharmoniki, Londonski filharmoniki, Pariški orkester, Španski nacionalni orkester, Simfonični orkester Simóna Bolívarja, Simfonični orkester NHK iz Tokia, Kraljevi orkester Concertgebouw in Orkester Santa Cecilia. Sodeluje z najodličnejšimi dirigenti sveta, kot so Claudio Abbado, Daniel Barenboim, Gustavo Dudamel, Charles Dutoit, Daniele Gatti, Valerij Gergijev, Mikko Franck, Manfred Honeck, Pietari Inkinen, Lorin Maazel, Zubin Mehta, Kurt Masur, Antonio Pappano, Jurij Temirkanov in Michael Tilson Thomas. Poleg tega, da Yuja redno prireja recitale po Aziji, Evropi in Severni Ameriki, je stalna gostja poletnih festivalov komorne glasbe, vsako leto s svojim nastopom navduši tudi obiskovalce Festivala v Verbierju.

To sezono je Yujo Wang Londonski simfonični orkester uvrstil v svoj cikel Portreti umetnikov, ki vključuje tri klavirske koncerte, solistični recital in nastop komorne glasbe v matični londonski dvorani, čemur sledi gostovanje po Kitajski pod vodstvom dirigenta Daniela Hardinga. Prvič se bo predstavila z Madžarskimi narodnimi filharmoniki pod vodstvom Zoltana Kocsisa s poustvaritvijo Bartokovega Klavirskega koncerta št. 2. Pianistka poleti pogosto nastopa v komornem partnerstvu z violinistom Leonidasom Kavakosom, v tej sezoni pa se bosta skupaj podala tudi na gostovanje po Evropi s programom velikih Brahmsovih sonat za violino in klavir. Z Losangeleškimi filharmoniki bo izvedla več abonmajskih koncertov in z njimi gostovala po ZDA pod taktirko Gustava Dudamela. Yuja bo vnovič sodelovala tudi z Bostonskim simfoničnim orkestrom in Clevelandskim orkestrom.

Diskografija Yuje Wang, ki snema izključno za založbo Deutsche Grammophon, obsega tri posnetke sonat in album klavirskega koncerta v sodelovanju s Claudiom Abbadom in Mahlerjevim komornim orkestrom. Nedavno je s Simfoničnim orkestrom Simóna Bolívarja in pod taktirko Gustava Dudamela izdala zgoščenko s koncertnim posnetkom Klavirskega koncerta št. 2 Prokofjeva in Klavirskega koncerta št. 3 Rahmaninova.

Yuja je študirala na Centralnem glasbenem konservatoriju v Pekingu pri mentorjih Ling Yuanu in Zhou Guangrenu ter na Konservatoriju Mount Royal v Calgaryju. Leta 2008 je diplomirala tudi na Curtisovem glasbenem inštitutu v Philadelphii v razredu Garyja Graffmana. Leta 2010 je prejela prestižno štipendijo Averyja Fisherja.

»Wangova je fenomenalna pianistka, navdušujoča glasbenica, skrajno izvirna poustvarjalka in, brez pretiravanja, genialna umetnica.« Lawrence B. Johnson, The Detroit News, 25. oktobra, 2008

Glavni pokrovitelj koncerta: Porsche Slovenija, d.o.o.

Informacije: T (01) 2417 171 E primoz.kristan@cd-cc.si

Gallusova dvorana, 20, 23, 27, 32 EUR

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo

Torek, 7. oktobra ob 19.30. uri, Gallusova dvorana

Balet Preljocaj: Noči

Ballet Preljocaj: Les Nuits

Koreografija: Angelin Preljocaj

Glasba: Natascha Atlas in Samy Bishai, 79D

Kostumografija: Azzedine Alaia

Scenografija: Constance Guisset

Oblikovanje luči: Cécile Giovansili-Vissiere

Produkcija: Balet Preljocaj

Koprodukcija: Marseille-Provence 2013/Evropska prestolnica kulture, Narodno gledališče Chaillot Pariz, Glasbeno središče Los Angeles, Versajski festival Spectacles, Državni balet iz Berlina, Gledališče iz Kölna, Mestno gledališče iz Luxembourga, Gledališče iz Caena, Veliko provansalsko gledališče Aix-en-Provence, Hiša umetnosti Créteil, Festival Montpellier Danse 2013, Gledališče Saint-Quentin-en-Yvelines, Glasbeno gledališče Amsterdam

Noči (Les Nuits)

»V okviru projekta Marseille/Provansa – evropska prestolnica kulture leta 2013 in poudarka na sredozemski regiji sem se odločil raziskovati zbirko Tisoč in ena noč. Skrivnostnost tega besedila izpod peresa različnih piscev, te zbirke pripovedk, ki vznikajo ena iz druge kot ruske lutke babuške, je številne generacije bralcev nezadržno pritegnila v svoj domišljijski in erotični svet. Pravljice vsebujejo izredno čutne prvine, to poltenost sem želel podati s plesom. Leta 1988 sem ustvaril delo Liqueurs de chair, ki z estetiko nadrealizma nagovarja temo erotike. Temi čutne ljubezni sem želel pridati razkošnejšo razsežnost, jo predstaviti v koreografiji, ki bi poustvarjala vso nedoumljivo in omamno privlačnost Vzhoda za skupno zavest. Izjemen čar delu Tisoč in ena noč podarja poseben pripovedni prijem, okvirna zgodba o Šeherezadi, ki si s pripovedovanjem zgodb rešuje življenje. S svojimi besedami, kultiviranostjo in umom lik Šeherezade pomeni branik pred barbarizmom in od nas zahteva ponovni premislek o družbeni vlogi žensk. Literarna mojstrovina razpira številne poti, vsaka od njenih tem me žene v razvijanje plesa kot koncepta in nadaljnje stopnjevanje gibalnega orisa. Delo Noči se potaplja v najbolj mistične globine bajeslovnega Orienta, kjer telo predstavlja simbole tako, kot kaligrafija izraža razpoloženje in čustva.«

Angelin Preljocaj

maj 2013

Angelin Preljocaj je bil rojen v Parizu in sprva študiral klasični balet, nato pa se je preusmeril na sodobni ples, iz katerega se je izobraževal pri Karin Waehner. V želji po sodelovanju z Zeno Rommett in Merceom Cunninghamom je leta 1980 odšel v New York, zatem pa se je vnovič predal študiju v Franciji, kjer se je med drugimi izpopolnjeval pri ameriški koreografinji Violi Farber in francoskem koreografu Quentinu Rouillierju. Preden je decembra 1984 ustanovil lastno plesno skupino, je sodeloval z Dominique Bagouet.

Angelin Preljocaj sodeluje z umetniki, kot so Enki Bilal (Romeo in Julija, 1990), Goran Vejvoda (Paysage apres la bataille, 1997), Air (Near Life Experience, 2003), Granular Synthesis (»N«, 2004), Fabrice Hyber (Les 4 saisons…, 2005), Karlheinz Stockhausen (Eldorado – Sonntags Abschied, 2007), Jean Paul Gaultier (Sneguljčica, 2008), Constance Guisset (Le funambule, 2009), Claude Léveque (Siddharta, 2010) ter Laurent Garnier in Subodh Gupta (And then, one thousand years of peace, 2010). Njegove koreografije so v svoj redni repertoar uvrstili številni plesni ansambli, nemalo jih od Preljocaja naroča tudi avtorska dela, med njimi baletni sestav milanske Scale, Newyorški balet in baletni ansambel Pariške opere. Udejanja se tudi kot filmski ustvarjalec, snema kratke in celovečerne filme, omenimo predvsem deli Un trait d'union in Annonciation (1992 in 2003), za kateri je leta 2003 prejel veliko nagrado za umetniški film, 1992 prvo nagrado za plesni video in 1993 nagrado na Praškem festivalu videofilma. Leta 2009 je posnel film Blanche Neige (Sneguljčica) o lastnem plesnem delu in sodeloval pri številnih filmih o svojem koreografskem ustvarjanju: leta 1988 Les Raboteurs s Cyrilom Collardom, 2006 Pavillon Noir s Pierrom Coulibeufom in 2007 Eldorado/Preljocaj z Olivierjem Assayasom. O koreografovem delu je nastalo več knjižnih izdaj, med njimi Angelin Preljocaj (2003), Pavillon Noir (2006), Angelin Preljocaj, Topologie de l'invisible (2008), Angelin Preljocaj, de la création a la mémoire de la danse (2011).

Na svoji umetniški poti je bil Preljocaj odlikovan s številnimi priznanji, med drugimi mu je francosko Ministrstvo za kulturo leta 1992 podelilo veliko državno odlikovanje za ples; leta 1995 je za koreografijo Le Parc prejel Benoisovo nagrado za ples, za koreografijo Annonciation leta 1997 nagrado bessie, za Romea in Julijo 1997 priznanje victoires de la musique ter za Sneguljčico 2009 kristalni globus. Angelin Preljocaj je prejemnik nazivov častnik reda umetnosti in književnosti ter vitez častne legije, maja 2006 pa je bil imenovan za častnika reda za zasluge. Balet Preljocaj in njegovih 24 stalnih plesalcev od oktobra 2006 domuje v Črnem paviljonu (Pavillon Noir) v Aix-en-Provenceu, prizorišču, v celoti namenjenem plesu, katerega umetniški vodja je Angelin Preljocaj.

www.preljocaj.org

Prepoznavni zvok, s katerim Natacha Atlas lahkotno prehaja glasbene in kulturne pregrade, so sooblikovale pevkine bogate glasbene izkušnje in večkulturno ozadje. Rojena je bila v Bruslju staršem angleško-egiptovskih korenin, se pojavila na glasbenem prizorišču v zgodnjih devetdesetih, tako občinstvo kot kritike je kmalu navdušila s svojim uspešnim spojem zahodnjaške glasbe in orientalskih melodij ter še zlasti z inovativnimi elektronskimi ritmi z arabskimi primesmi in inštrumentacijo. Po nekaj posnetkih pri založbi Nation Records ter nizu albumov v sodelovanju s slovitim glasbenim kolektivom Transglobal Underground je izdala prvenec Diaspora (1994). Sledil je album Gedida (Beggar's Banquet), za katerega je prejela nagrado victoire; preostalo je zgodovina. Kritiško priznani album Ana Hina (2007) in Mounqaliba (2010), ki ga je razkošno priredil dolgoletni sodelavec Samy Bishai, predstavljata radikalen razvoj Natachinih umetniških obzorij. Svoj zadnji album Expressions: Live in Toulouse izdala leta 2013. Natacha Atlas sodeluje tudi z raznovrstnim krogom priznanih umetnikov ter ustvarja v različnih glasbenih zvrsteh, kot so pop (Peter Gabriel, Sinead O'Connor, Indigo Girls in Jean-Michel Jarre), klasika (Nigel Kennedy, Jocelyn Pook), jazz (Nigel Kennedy), filmska glasba (Danny Elfman, Clint Mansell, David Arnold, Harry GregsonWilliams, Rachel Portman) in glasba sveta (Nitin Sawhney, Transglobal Underground, Talvin Singh). Njen prepoznavni glas lahko slišimo tudi na številnih posnetkih glasbe za film in videoigre.

Samy Bishai je odraščal v Egiptu, kjer je študiral klasično violino. Leta 1999 se je preselil v London, kjer se je predajal ljubezni do improvizacije, jazza in drugih neklasičnih glasbenih zvrsti. Nastopa in snema po vsem svetu, predstavil se je že v več kot petintridesetih državah z umetniki, kot so Shakira, Tom Jones, Gwen Stefani, Angleška državna opera, Basement Jaxx, Nitin Sawhney, Brian Eno, Terry Hall, Julian Joseph in prejemnica nagrade mercury Zoe Rahman. Virtuozna igra pa je samo ena od Samyjevih odlik. Je tudi izjemno cenjen skladatelj, aranžer in producent. Kot oblikovalec zvoka in izveden tonski mojster je sooblikoval široko paleto projektov, kot sta Kvintet Seckouja Keite, zahodnoafriškega mojstra na kori, in skupina eksperimentalne elektronike Digitonal. Med njegovimi zadnjimi produkcijami sta albuma Mounqaliba in Expressions: Live in Toulouse Natache Atlas.

Umetniška pot modnega oblikovalca in kostumografa tunizijskih korenin je bila vse prej kot običajna. Azzedine Alaia je na Akademiji za lepe umetnosti v Tunisu je študiral kiparstvo. Vseskozi se je navduševal nad eleganco in pristnim modnim slogom Parižanov, zato se je konec petdesetih odločil odpotovati v Pariz. V žepu je imel samo nekaj naslovov, vendar je kmalu sodeloval z nekaterimi prestižnimi pariškimi strankami. Po petnajstih letih delovanja kot modni krojač mu je uspel veliki met. Leta 1980 je predstavil prvo kolekcijo, v kateri so bili vsi kosi črni. V zgodnjih osemdesetih letih je pripadal valu mladih modnih oblikovalcev. Svojo prvo modno trgovino je odprl leta 1984 v nekdanjem hotelu na Rue du Parc Royal.

Azzedine Alaia je zagovornik sodobnosti v tradiciji. Njegove kolekcije z odličnim krojenjem in prileganjem ženski postavi so dar véliki francoski modi, nenavadne kombinacije materialov (usnje in pudrne blazinice, tvid in karo) ter osredotočenost na bistvo oblačil, brez nakita, ki odvrača pogled, pa predstavljajo sodobnost.

Gallusova dvorana, 16, 19’50, 23’50, 28’50 EUR

Generalna pokroviteljica: Krka, d.d.

Medijska pokroviteljica: Parada plesa

Informacije: Primož Kristan T (01) 2417 171 E primoz.kristan@cd-cc.si

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

Jubilejni, 30. simpozij, ki ga prireja ljubljanski Inštitut za klinično nevrofiziologijo, bo letos namenjen spastičnosti in živčnemu upravljanju gibanja, in sicer tako novim temeljnim spoznanjem s tega področja kot zdravljenju. Letošnje spominsko predavanje dr. Janeza Faganela bo imel profesor Milan R. Dimitrijević, ki je bil sam pobudnik te serije simpozijev in spominskih predavanj. Govoril bo o tem, čemur sam pravi »hrbtenjačni možgani«, kako hrbtenjača sama pripomore k živčnemu upravljanju gibanja, kakšna je nova organizacija hrbtenjačnih mehanizmov v bolezni in kako to védenje uporabiti za zdravljenje. To temo raziskuje vse svoje strokovno življenje. Profesor Dimitrijević rad razloži, da ni pomembno le, ali človek nenadno nastalo bolezen ali okvaro (npr. možganska kap, prečna poškodba hrbtenjače) preživi, ampak tudi kako kakovostno od tedaj naprej živi. Navadno se za take bolnike skrbi le v akutni fazi in nekaj mesecev po začetku bolezni. Koncept tako imenovane restavrativne nevrologije, še vedno ne dovolj uveljavljene veje medicine, pa je, da je bolezensko spremenjene mehanizme delovanja možganov v dobro bolnikov mogoče uporabiti in spremeniti tudi v kronični fazi bolezni. Takšne metode zdravljenja so npr. električno in magnetno draženje živčevja skozi kožo in celični vsadki. Tudi o tem bo tekla beseda na simpoziju, tako s teoretskimi prispevki kot z dvema delavnicama, na katerih se bodo udeleženci lahko poučili o tem, kako dve od metod zdravljenja uporabiti v praksi.

Simpozij bo v predavalnici UKC Ljubljana (4. in 5. september), delavnici pa v predavalnici URI Soča (6. september).

Program simpozija najdete na spletni strani: www2.kclj.si/ikn/DEJA/FAGA/F14_OS/Programme_0829.pdf.
Sekretariat simpozija je v rokah Cankarjevega doma.

Spoštovani!

V četrtek, 4. septembra 2014, vas ob 11. uri pričakujemo v Veliki sprejemni dvorani na predstavitvi programa sezone 2014/15, ki ga bodo strnjeno povzeli:

vodje posameznih zvrsti programa Cankarjevega doma
Ingrid Gortan, vodja programa resne glasbe, opere in baleta,
Bogdan Benigar, vodja programa jazza in glasb sveta,
Nina Pirnat Spahić, vodja razstavnega programa,
Barbara Rogelj, vodja kulturnovzgojnega in humanističnega rograma CD, in
Mitja Rotovnik, generalni direktor.

Predstavitvi programa bo sledilo odkritje skulpture Pan akademskega kiparja Stojana Batiča v Parku Sveta Evrope (iz dediščine dr. Zorana Kržišnika).

Služba za odnose z javnostmi Cankarjevega doma

Cankarjev dom je v sezoni 2013/2014 privabil 427.811 obiskovalcev na 1892 prireditev v programu javne službe[1] in dejavnosti na trgu[2].

V zadnji sezoni sta bili v kulturno-umetniškem programu Cankarjevega doma, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo, 602 različni predstavi, s ponovitvami skupaj 1045 uprizoritev, ki si jih je ogledalo 305.824 obiskovalcev. Za 804 prireditve so obiskovalci kupili 197.085 vstopnic po povprečni ceni 11,70 EUR, 241 prireditev javnega kulturnega programa v sezoni 2013/2014 je bilo brez vstopnine.

V dvoranah CD in na nekaterih drugih prizoriščih je bilo v sezoni 2013/2014 168 glasbenih prireditev s 112.214 obiskovalci, 76 gledaliških uprizoritev s 14.850 obiskovalci, 24 plesnih in baletnih predstav s 6017 obiskovalci, 417 filmskih projekcij (vključno s festivali) s 54.743 obiskovalci, 319 kulturno-vzgojnih, humanističnih in drugih prireditev s 60.250 predvsem mladimi obiskovalci, 40 razstav, ki si jih je ogledalo vsaj 56.450 obiskovalcev. Na prireditvah javnega kulturnega programa je nastopalo več kot 14.300 izvajalcev iz Slovenije in tujine.


>> Celotno poročilo v priponki.


[1] kulturno-umetniški program CD

[2] kongresno-komercialni program CD

Torek, 7. oktobra ob 19.30. uri, Gallusova dvorana

Balet Preljocaj: Noči

Ballet Preljocaj: Les Nuits

Koreografija: Angelin Preljocaj

Glasba: Natascha Atlas in Samy Bishai, 79D

Kostumografija: Azzedine Alaïa

Scenografija: Constance Guisset

Oblikovanje luči: Cécile Giovansili-Vissière

Produkcija: Balet Preljocaj

Koprodukcija: Marseille-Provence 2013/Evropska prestolnica kulture, Narodno gledališče Chaillot Pariz, Glasbeno središče Los Angeles, Versajski festival Spectacles, Državni balet iz Berlina, Gledališče iz Kölna, Mestno gledališče iz Luxembourga, Gledališče iz Caena, Veliko provansalsko gledališče Aix-en-Provence, Hiša umetnosti Créteil, Festival Montpellier Danse 2013, Gledališče Saint-Quentin-en-Yvelines, Festival Les Nuits de Fourvière Lyon, Glasbeno gledališče Amsterdam

Angelin Preljocaj je eden najbolj cenjenih francoskih koreografov in odmevnost njegovih predstav, ki jih večinoma oblikuje za svojo baletno skupino z domovanjem v Aix-en-Provenceu, že vrsto let presega izključno plesno področje. Navdih za oblikovanje te odmevne in na gostovanjih nadvse uspešne predstave je črpal iz zakladnice zgodb Tisoč in ene noči. Gotovo jih je ustvarjalo več piscev in zato ponujajo izhodišče za kompleksno parabolo o nravi in morali vzhodnjaških ljudstev, ki je vplivala tudi na današnjo sredozemsko kulturo. Preljocaj upodablja predvsem domišljijske in čutne vidike pravljic ter raziskuje skrivnostni čar, ki ga Orient še zaseda v skupnem nezavednem. Osrednji lik Šeherezade je s svojo kulturo in razumom postavljen kot branik pred barbarizmom – nagovarja nas v novo določitev ženske vloge v sodobni družbi. Predstava ne preigrava klišejev orientalizma, temveč izraža današnji pogled na vse, kar lik Šeherezade prinaša v današnji čas. Uspešna razsežnost predstave je tudi glasba Natache Atlas, kostume pa je oblikoval sloviti modni oblikovalec Azzedine Alaïa.

Gallusova dvorana, 16, 19’50, 23’50, 28’50 EUR

Generalna pokroviteljica: Krka, d.d.

Medijska pokroviteljica: Parada plesa

Informacije: Primož Kristan T (01) 2417 174 E primoz.kristan@cd-cc.si

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

Ponedeljak, 8., in torek, 9. septembra

Piramide in starodavna tehnologija

Predavanja štirih vodilnih mednarodnih in neodvisnih raziskovalcev

Po izjemno odmevnem predavanju dr. Semirja Osmanagića z naslovom Bosenske piramide – odkritje in pot do priznanja, ki smo ga gostili 24. januarja, vas vabimo na predavanja z naslovom Piramide in starodavna tehnologija, na katerih bodo izbrane teme predstavljali dr. Semir Osmanagić, Klaus Dona, Valerij Uvarov in Michael Tellinger.

Ponedeljek, 8. septembra

Ob 17. uri

Semir Osmanagić, BiH

Razkrite skrivnosti piramid

Dr. Semir Osmanagić, ki mednarodno deluje pod imenom Sam Osmanagich,je ustanovitelj in izvršni direktor Fundacije Bosenska Sončeva piramida ter lastnik podjetja s predelovalno industrijo v severnoameriškem Houstonu. Najbolj slovi po tezi, da so bosenske piramide delo človeških rok. Aprila 2005 je začel raziskovati hrib Visočica in postavil teorijo, da gre za ostanke starodavne piramide, ki naj bi bila ena od petih velikanskih kamnitih struktur v obliki piramide in z obsežnim prazgodovinskim omrežjem podzemnih predorov. Strukture je poimenoval »bosenske piramide« in ustanovil fundacijo Arheološki park: Bosenska Sončeva piramida za financiranje promocije in raziskovanja najdišča.

Ob 19.20

Klaus Dona, Avstrija

Artefakti na nepričakovanih krajih

Klaus Dona je neodvisni avstrijski publicist, ki se ukvarja tudi s prirejanjem razstav. V sodelovanju z Reinhardom Habeckom in Karlom Schmeisserjem je objavil več del, posvečenih nerazrešenim ugankam človeške preteklosti. Že dolga leta predano raziskuje skrivnostna odkritja in izkopavanja. Med drugim meni, da bi lahko dokazal obstoj starodavne, globalne civilizacije, katere pomemben dosežek so bile tudi prve piramide.

Torek, 9. septembra

Ob 17. uri

Valerij Uvarov, Rusija

Piramidna energija

Valerij Uvarov je ruski znanstvenik, strokovnjak za paleoznanost in paleotehnologijo, izvedenec za NLP. Več kot dvaindvajset let se ukvarja z raziskovanjem dediščine starodavnih civilizacij. Je avtor številnih publikacij o NLP, egiptologiji in ezoteriki, ki so izšle v ruskem in mednarodnem tisku. Je pobudnik in udeleženec številnih odprav v Indijo, Egipt, Mehiko, Kambodžo, Indonezijo, Kitajsko in drugam v iskanju materialnih dokazov starodavnega znanja.

Ob 19.20

Michael Tellinger, Južna Afrika

Megalitska najdišča in prosta energija

Michael Tellinger je južnoafriški pisec, znanstvenik, raziskovalec in pobudnik gibanja UBUNTU Liberation. Njegova prva knjiga Slave Species of God (Božje suženjske vrste), izdana leta 2005, je dosežek petindvajsetletnega raziskovanja zapisov Zecharie Sitchina, ki naj bi prevedel starodavne sumerske glinene ploščice in postavil teorijo o zgodnječloveškem izvoru iz Anunnakov, tistih, ki so iz nebes prišli na zemljo. Michael Tellinger o tej temi pogosto objavlja članke na svoji spletni strani.

Vsa predavanja bodo v Linhartovi dvorani.

Dnevna vstopnica 19 EUR, vstopnica za vsa predavanja 33 EUR

10-odstotni popust za skupine nad 10 oseb

­­­­­­­­­­­INFORMACIJSKO SREDIŠČE CD od 7. julija do 29. avgusta 2014 ZAPRTO.

Pri spletnem nakupu vstopnic na www.cd-cc.si nudimo 5 % popust.

Predavanje ni del kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo.

Dodatne informacije: T 01 2417 146 E janina.pintar@cd-cc.si

________________________________________________________________

Novinarske akreditacije

Prosimo, da vloge oddate na spletni strani www.cd-cc.si(novinarska soba / akreditacije) najpozneje dva dni pred prireditvijo,nato jih računalniški program ne sprejme več.

Obvestilo o odobritvi vaše akreditacije boste prejeli dan pred prireditvijo.

Razpis je objavljen na Portalu javnih naročil dne 26.6. 2014 pod številko NMV2026/2014.
Kontaktna oseba je: Vinko Sever tel: 012417179, fax: 012417272, e-pošta vinko.sever@cd-cc.si.



V v soboto, 21. junija 2014, se pridružuje MUZEJSKI NOČI z brezplačnim ogledom nadvse zanimive arheološke razstave AQUA IASAE, ki z najnovejšimi najdbami iz rimskih term na območju Varaždinskih Toplic daje vpogled v tedanje obdobje na širšem ozemlju in tako imenitno dopolnjuje projekt Emona 2000. Galerija CD boodprta od 10. ure do 22. ure.

Ob razstavi Aqua Iasae smo pripravili tudi več sobotnih arheoloških ustvarjalnic za otroke od 4. do 12. leta, na katerih udeleženci na zabaven način spoznajo marsikaj o Rimljanih in arheologiji. V okviru Muzejske noči bo tudi ustvarjalnica brezplačna.

Pripeljite otroke ob 10. uri pred Galerijo CD na zanimivo spoznavanje rimske mode in kratkočasno ustvarjanje. Izdelali bomo puder, s katerim so si Rimljanke belile polt, naučili se bomo ogrniti s togo, oblikovali bomo nakit in pečatnike ter rimska obuvala za vroče poletne dni. Seveda bomo poskrbeli tudi za varstvo otrok.

Strokovni program kolegija bo v okviru krovne teme Prispevek zobozdravstva h kakovosti življenja predstavil raven zobozdravstva v Srednji in Vzhodni Evropi. Popoldanski Odprti forum bo pod naslovom Sodelovanje ICD pri izboljšanju kakovosti življenja povzemal človekoljubne projekte zobozdravnikov in načel razpravo o prihodnosti Evropske sekcije Mednarodnega zobozdravniškega kolegija ICD.

Poleg strokovnih in človekoljubnih prizadevanj je glavni cilj ICD krepitev vezi med člani kolegija ICD z namenom ustvarjanja novih znanstvenih povezav ter v spodbudo podajanja novih zamisli kolegiju ICD. S tem v mislih bo na Bledu (G&CC) organiziran predkongresni turnir golfa »Grand Tour de Slovénie«, na voljo pa so tudi številne možnosti odkrivanja države gostiteljice Slovenije na izbirnih ekskurzijah in turističnih ogledih.

V torek, 10. junija, ob 11. uri vas vljudno vabimo na novinarsko konferenco na terasi Kluba Cankarjevega doma, kjer vas bomo seznanili z letošnjim, 55. jazz festivalom Ljubljana.

Novinarsko konferenco bomo v sredo, 11. junija, ob 11.30 pripravili tudi v prostorih Auditorium di Casa della Musica (Via Capitelli 55) v Trstu.

Za 55. jazz festival Ljubljana smo pripravili prav poseben program z dvema žariščema: klavir in norveški jazz. Tako s ponosom predstavljamo Joachima Kühna, nemškega pianističnega genija. Norveški fokus prikaže vso raznovrstnost in izrazno moč norveške jazzovske scene, od huronskih prvakov jazzovske psihadelije Jaga Jazzist, prek poetičnega tria In the Country do Cortex.

Poleg dveh tematskih sklopov lahko z veseljem napovemo tudi najbolj prepoznavnega pevca, ki jazz in soul spaja v sinergiji, kot je svet že dolgo ni izkusil, enega in edinega Gregoryja Porterja, letošnjega dobitnika grammyja.

Vedno sveži Jazz festival Ljubljana v živo predstavlja aktualni jazz v vseh njegovih stilnih odtenkih.

Več o programu nam bosta povedala umetniška direktorja Bogdan Benigar, vodja festivala in jazzovskega programa v Cankarjevem domu, in Pedro Costa, solastnik jazzovske založbe Clean Feed in jazzovske trgovine Trem Azul v središču Lizbone.

Pričakali vas bomo z obširnim gradivom.

Novinarji lahko vloge za akreditacijo najdete na naši spletni strani. Izpolnjeni obrazec nam pošljite najpozneje do 26. junija v Cankarjev dom.

Glavna pokroviteljica festivala: NLB, d.d.

Medijski pokrovitelji: VAL 202, DELO, Bolha.com

Za podporo se zahvaljujemo: Ameriškemu veleposlaništvu v Ljubljani, Veleposlaništvu Norveške, Institut français in Turistično informacijskemu centru.

www.ljubljanajazz.si

Informacije: Darinka Hvalec T (01) 2417 153 E darinka.hvalec@cd-cc.si

­­­­­­­­­­­INFORMACIJSKO SREDIŠČE CD bo od 7. julija do vključno 29. avgusta 2014 ZAPRTO (razen uro pred prireditvami Festivala Ljubljana). Za informacije lahko pokličete T (01) 24 17 170 ali (01) 24 17 100.

Vstopnice za razstavo Aquae Iasae , Arheološko razstavo v okviru projekta Emona 2000, so na voljo pred Galerijo CD, vhod s Prešernove ceste 10.

Pri spletnem nakupu vstopnic na www.cd-cc.si nudimo 5 % popust.


Vstopnice za prireditve na voljo pri pooblaščenih prodajalcih:

  • Petrolovi servisi po Sloveniji
  • Festival Ljubljana
  • Kompasove poslovalnice po Sloveniji
  • Mholidays poslovalnice po Sloveniji
  • prodajna mreža mojekarte.si po Sloveniji
  • poslovalnice Last Minute Center, Alpetour, , Eventim
  • New sound (Trg maršala Tita 2, Matulji, Hrvaška)
  • La Multimedia (Soc. coop. ar. I, Via di Campo Marzio, 6, Trst, Italija)

Fotografska razstava: NINA ĐURĐEVIĆ – Objekt(iv)na in Prostor vmes

Prizorišče: Mala galerija Cankarjevega doma

Termin: 28. maj–30. junij 2014

Odprtje: sreda, 28. maja 2014, ob 20. uri

Kustosinja projekta: Iva Prosoli, Muzej mesta Zagreb

Kontaktni telefon Ive Prosoli:

00 38591 585 80 90

Razstavo smo pripravili v okviru že tradicionalnega meseca fotografije FOTONIČNI TRENUTKI.

Kratko o projektu:

Nina Đurđević je bila rojena leta 1980 v Brežicah. Diplomirala je iz filmskega in televizijskega snemanja na zagrebški Akademiji dramske umetnosti. Trenutno končuje izobraževanje na podiplomskem programu za fotografijo na Akademiji umetnosti v Novem Sadu. Je članica ULUPUH-a. Od leta 2000 razstavlja tako skupinsko kot samostojno. Za svoja dela je bila že večkrat nagrajena v različnih fotografskih kategorijah, kot so založništvo, časopisne fotografije, dokumentarne fotografije.

Predstavila se bo z dvema serijama fotografij: Prostor vmes in Objektivna.

Serija Prostor vmes je nastala v zadnjih nekaj letih na različnih lokacijah, na katerih je Nina stanovala ali kjer se je znašla na potovanjih. V trenutkih odmora, kontemplacije je snemala zidove. Zahvaljujoč intuitivni nagnjenosti h geometrizaciji videnega je ustvarila kompozicije čistih linij, naravni svetlobi pa je prepustila preobrazbo realnih površin. S časovnim odmikom je ozavestila, da tisto, kar snema, niso (le) zidovi, temveč, kakor sama pravi, »prostori vmes«.


O seriji Objektivna:
Sledeč sodobnim percepcijam ženskega telesa in njegovega vrednotenja, prav tako pa avtoričinim aktualnim intimističnim raziskovanjem, se serija avtoportretov oziroma avtoaktov igra s pojmom ženske v kvazierotičnem, splošno sprejetem družbenem in intimno neznanem individualnem okolju. Skozi sistem vrednot preizprašuje lastno erotičnost, pri čemer se (avto)ironično ozira na estetičnosti, ki jih zadajajo vsiljene vizualne, s tem pa nekako tudi intelektualne predpostavke v družbi, ko gre za percipiranje in ravnanje z ženskami. (Nina Đurđević)

Besedilo za razstavno publikacijo je prispevala Iva Prosoli:

Avtoportret bi lahko opredelili kot projekcijo samih sebe v sliko – v dobesednem ali prenesenem smislu. V delu Nine Đurđević se tema avtoportreta vedno znova ponavlja. Če vzamemo v obzir avtoričine težnje, bi lahko na prvi pogled povsem različni fotografski seriji Prostor vmes in Objekt(iv)na umestili v zvrst avtoportreta.

Pred nekaj leti je Nina Đurđević brez globljih namenov začela dokumentirati stene v intimnosti sob, v katerih je bivala na obiskih in potovanjih. V trenutkih oddiha nastali posnetki so predvsem rezultat procesa in ne pazljivega komponiranja. So izid kontemplacije ali – v drugem primeru – neposrednega odziva. Zaradi intuitivne naklonjenosti geometriziranju videnega je nepogrešljivo ustvarila kompozicije čistih linij. Pritegnil jo je bodisi detajl, bodisi se je posrkana v prostor poigravala z različnimi perspektivami in središči snemanja. Tako je naravni svetlobi prepustila, da spreminja stvarne površine. S časovno razdaljo je ozavestila, da to, kar snema, niso le zidovi, ampak, kot pravi sama, »prostori vmes« – odziv na novo okolje, intimno razmišljanje, nemir, strahovi, tesnoba, vznemirjenje, mir. Nastale so fotografije z dinamičnimi ali umirjenimi površinami, s prepoznavnimi elementi ali celo čiste geometrijske abstrakcije. Preprostost poteka pripovedi je skozi njen prostor vmes postala bogastvo vsebine.

Druga serija, poimenovana Objekt(iv)na, je na pogled bolj neposredna in ponuja dve ravni branja. Nina Đurđević tokrat izbere svoj akt. Svoje telo postavlja v psevdoerotične položaje, posnema podobe iz časopisja in samoironično izziva prevladujoče družbeno zaznavanje ideala ženske lepote. Tako kritizira in pričakuje gledalčev odziv. A to udejanja z duhovitim preskokom, saj pozira poleg starega avtomobila in v razpadajoči učilnici, štopa ob cesti in se pojavi v povsem neprivlačnem okolju. S širitvijo zornega kota daje gledalcu obilje jasnih znakov, pri tem pa zavestno objektivizira lastno telo z namenom ironiziranja izkrivljenih družbenih vrednot. S preizpraševanjem lastne erotičnosti avtorica v prvi vrsti predstavlja svojo negotovost. Postavlja se v položaje, ki so zanjo očitno neugodni, medtem ko njena drža in pogled proti kameri variirata. Podobno kot v predhodni seriji njena motivacija temelji na samoštudiji. Kot navaja avtorica, ta serija za razliko od cikla Prostor vmes pomeni »potreben korak od zunanjega proti notranjemu, saj ko sprejmem tisto najočitnejše, je naslednji korak morda že sprejetje tudi tistega notranjega«.

ŽIVLJENJEPIS

www.ninafotka.com

ninafotka@gmail.com

- dipl. akad. fotografinja, Akademija dramske umetnosti Zagreb (2002–08)

- program master za fotografijo, Akademija umetnosti Novi Sad (2011–13)

- članica ULUPUH od 2011

- predstavljena na spletni strani Sodobna hrvaška fotografija (Suvremena hrvatska fotografija) (www.croatian-photography.com)

- fotografije iz serije Objekt(iv)na hrani fond Muzeja za umetnost in obrt v Zagrebu

RAZSTAVE

Samostojne:

- 2014 Odhodi, Teater IT&D, Zagreb

- 2013 Narava in družba, Klub Tribina mladih, Kulturni center Novega Sada, Srbija

- 2013 Objekt(iv)na, Merkur5, Foton – Dnevi fotografije Makarska

- 2013 Objekt(iv)na, Još manje kino, Motovun (filmski festival)

- 2013 Objekt(iv)na, Akademija umetnosti Novi Sad, Srbija

- 2011 Prostor vmes, Foto galerija Lang, Samobor

- 2010 Skini; Zidi, Galerija Branko Miljković, Beograd, Srbija

- 2008 Role, Galerija Pravi put, Zagreb

- 2006 Skini; Zidi, Kula Lotršćak, Zagreb

- 2005 Mutnjikavci, Klub mladih– Orlando, Dubrovnik

- 2002 Pirs; Ako, Kulturno združenje Grand Manitou Bordeaux, Francija

- 2002 Ma.Šta, Pučko otvoreno učilište Samobor

- 2001 Knjiga; Pejsaži, Galerija Hrvaške matice, Zagreb

- 2000 Knjiga, Likum, Zagreb

- 2000 Knjiga; Pejsaži, Pučko otvoreno učilište Samobor

- 1998 Pučko otvoreno učilište Samobor

Skupinske (izbor):

- 2013 Hrvaška časopisna fotografija

- 2013 Photodays Rovinj 2013; Rovinj – Multimedijski center, Zagreb – Muzej za umetnost in obrt

- 2013 Introspekcija; razstava del študentov fotografije Akademije umetnosti – SKCNS Fabrika, Novi Sad, Srbija

- 2012 Masteri 2011/12; razstava del študentov podiplomskega študija na Oddelku za likovne umetnosti, Kulturni center Novi Sad, Srbija

- 2012 Aktualno 3, ULUPUH; Zagreb, Pazin, Rovinj

- 2011 Hrvaška časopisna fotografija

- 2010 Hrvaška časopisna fotografija

- 2006 Akt v hrvaški fotografiji od 1865 do 2006, Mesec fotografije v Bratislavi, Slovaška

- 2006 Photonic moments, Mesec fotografije Ljubljana, Slovenija

- 2006 razstava študentov Akademije dramske umetnosti, Galerija ULUPUH, Zagreb

- 2006 Odraz v zrcalu – Avtoportret v hrvaški fotografiji, Galerija ULUPUH, Zagreb

- 2005 Prva revija fotografij – razstava fotografij študentov filmskega in televizijskega snemanja Akademije dramske umetnosti, Galerija ULUPUH, Zagreb

- 2004 Manifestacija aktualne umetnosti OPENDOORS OPENEYES, Bordeaux, Francija

- 2004 IZ MOJEGA KOTA TEATER – razstava na mednarodnem festivalu študentskega gledališča, Študentski center, Zagreb

Pohvale, nagrade (izbor):

- Hrvaška časopisna fotografija 2013 – tretje mesto v kategoriji Narava in okolje

- Rovinj Photodays 2013ožji izbor iz serije Objekt(iv)na v kategoriji Umetniški koncept

- Rovinj Photodays 2013pohvala za serijo fotografij Narava in družba v kategoriji Pejsaž

- Rovinj Photodays 2011pohvala za fotografijo Staal v kategoriji Dokumentarna fotografija

- Hrvaška časopisna fotografija 2011pohvala žirije v kategoriji Portret

- Hrvaška časopisna fotografija 2010portret Matka Maravića med stotimi najboljšimi fotografijami leta 2010

- Rovinj Photodays 2009, kategorijaZaložništvo, prva nagrada

Urbani plesni film
4. in 5. junij 2014 ob 20.00
Kosovelova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana


"Drznimo si biti srečni." (Gertrude Stein)

Koncept, koreografija: Kjara Starič Wurst
Režija: Vesna Zorman, Kjara Starič Wurst
Snemalci: Uroš Cotman, Ivo Houben, Vesna Zorman; produkcija: Kjara's Dance Project, Ambrosia

Film je edinstvena predelava istoimenske uspešne predstave, ki je marca 2013 prevzela ljubitelje plesa s pripovedjo, polno čustev, odnosov, težkih odločitev in rasti (Tomaž Letnar), očarljivo koreografijo (Kjara Wurst) in odlično izvedbo plesalcev skupine Kjara's Dance Project. Vse to je kar klicalo k razgibani filmski upodobitvi, ki so jo v celoti posneli na različnih urbanih prizoriščih Ljubljane od zapuščene tovarne Rog do obrežja Ljubljanice, kar daje občutek, da se zgodba dogaja v resničnem življenju.
Koliko lažje je ostati v območju udobja in si ustvariti utvaro, da je življenje nekaj, kar se nam zgodi, ter da nimamo moči in pogojev, da bi ga živeli, kot si želimo. Toda koliko bogatejše je naše življenje, če se odločimo za pogum in sprejmemo svoje odločitve.

EKIPA:
Produkcija: Kjara's Dance Project in Ambrosia
Režija: Vesna Zorman in Kjara Starič Wurst
Koncept in koreografija: Kjara Starič Wurst
Plesalci: Liza Šimenc, Jure Gostinčar, Katarina Čegovnik, Simona Kočar, Drejc Derganc, Mateja Železnik, Maja Sonc, Ajda Bergant, Živa Vrečko in Barbara Žvar.
Gost (senca): Christopher Wurst
Kamera 1: Uroš Cotman
Kamera 2: Ivo Houben
Kamera 3: Kjara Wurst
Kamera 4: Vesna Zorman
Zgodba: Tomaž Letnar
Kostumografija: Almina Duraković
Asistenti: Leon Cotman, Gaja Lužnik, Špela Bajc, Kristina Veranič

URADNI TRAILER - Urbani plesni film "Razpotja"


Kjara's Dance Project - Crossroads movie / official ...

View on youtu.be
Preview by Yahoo

Priloženo pošiljamo fotografijo. Avtor fotografij je Uroš Cotman.


Za dodatne informacije sem vam z veseljem na voljo.


Kristina Jermančič
Cankarjev dom
T: 01 24 17 172
M: 051 675 248
E: kristina.jermancic@cd-cc.si

Cankarjev dom, kulturni in kongresni center,

objavlja prosto delovno mesto

FINANČNI KNJIGOVODJA (št. 134) v Službi za finančno-računovodske zadeve (J016047 - FINANČNI REALIZATOR VI)

Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke, predvidoma do 31. 8. 2015, s 5-mesečnim poskusnim delom in za polni delovni čas.

Pogoji, ki jih morajo kandid