Marec 2024

Festival Literature sveta – Fabula

Festival literature sveta – Fabula je najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden pomembnejših v širši regiji. Poteka od leta 2003, v tem času pa je gostil številne najpomembnejše sodobne avtorje in avtorice: Herto Müller, Irvina Welsha, Jonathana Franzna, Hanifa Kureishija, Davida Grossmana, Janice Galloway, Richarda Flanagana, Taiye Selasi, Tatjano Tolstoj, Erica Vuillarda, Rachel Cusk, Deborah Levy, Džoho Alharti, Bernardine Evaristo, Bernharda Schlinka in številne druge. Koncept festivala se je v letih razvijal in izpopolnjeval. Danes temelji na premišljenem kuratorskem delu, ki si vsako leto prizadeva izbrati do pet avtorjev, že uveljavljenih književnih klasikov, ali pa so v zadnjih letih s svojim delom izrazito zaznamovali svetovno literaturo, pri čemer v sklopu programa Fabula Hub festival pozornost namenja tudi obetavnim, še uveljavljajočim se imenom. 

Poleg literarnega dela ima festival tudi teoretski fokus, ki vsako leto prevprašuje novo relevantno družbeno temo. Doslej so v teoretskem fokusu že gostovali Slavoj Žižek, Terry Eagleton, Chantal Mouffe, Eva Illouz, Jean-Claude Milner, Patrick Boucheron, Umberto Galimberti in vrsta drugih. Festival Fabula ob tem odlikuje tudi izjemno razgiban spremljevalni program, ki je namenjen vsem generacijam bralstva ter prinaša vse od otroškega in mladinskega programa (Mlada Fabula), interaktivnih literarnih instalacij v javni prostor (Fabula polis), sodelovanj s slovenskimi založniki, knjigarnami in knjižnicami (Fabulin izbor), žanrskega prepletanja med literaturo in gledališčem ter drugimi umetnostnimi žanri (Fabula izven literature), do projektov vzpostavljanja festivala kot inkubatorja novih literarnih idej ter prihodnjih literarnih usmeritev (Fabula Hub), s čimer krepimo prostor širše literarne in družbene skupnosti. Festival Fabula tako predstavlja integriran pristop k literaturi, ki združuje in povezuje različne vidike umetniškega in družbenega življenja, ob tem pa ustvarja prostor za dialog in razmislek o temah, ki so ključnega pomena za sodobno družbo. S svojim celovitim in inovativnim programom postavlja nov standard v svetu literarnih festivalov ter odpira nove poti za razvoj literarne kulture in izraza.

V letu 2024 bo festival pod drobnogled vzel tematiko človeške identitete, preučeval, kako ta oblikuje naše zaznave, izkušnje in interakcije v sodobnem, povezanem, a raznolikem svetu, pri tem pa predstavil odmeve zgodb, ki raziskujejo kompleksno naravo identitete in spomina, spodbujajo k dialogu čez kulturne in nacionalne meje ter osvetljujejo skupne človeške izkušnje in vrednote, nas zmožne združiti v času brezprimernih sprememb in negotovosti. Pod sloganom »Kar nas oblikuje«, bo festival združil mednarodno uveljavljene avtorje in avtorice, prepoznavne tako doma kot v svetu, vsak od njih pa bo prinesel unikatne in sugestivne zgodbe, ki razgrinjajo različne razsežnosti identitete ter dajejo vpoglede v univerzalne teme človeških izkušenj v različnih kulturah, narodih in časovnih obdobjih. Festival bo v začetku marca v Cankarjevem domu odprl španski mladi literarni up Pol Guasch, s katerim bomo ob otvoritvenem dogodku predstavili tudi letošnjo festivalsko mednarodno sodelovanje, rezidenčni program Fabula Hub – Balkanska literarna Odiseja, znotraj katerega Fabula sodeluje s partnerskima festivaloma iz Hrvaške in Srbije. Avtor se bo predstavil s svojim večkrat nagrajenim delom Napalm v srcu, postavljenim v dvoumno geografsko okolje, ki prikazuje življenje posameznikov, odraščajočih na militariziranem območju, zaznamovanih z negotovimi življenjskimi razmerami, nestrpnostjo okolja in izkoreninjenostjo družinskih struktur. Roman, ki spregovori o pomanjkanju perspektivne posameznika in kolektiva, skozi skušnjavo nasilja in razkrajajočega jezika ponudi pobeg na drugo stran, pri tem pa svojim protagonistom in bralcem na eni strani daje težo preteklosti in odgovornost do prihodnosti ter prinaša pomembno zaklinjanje proti neusmiljenosti današnjega sveta. Temu bo sledilo gostovanje češke pisateljice Lucie Faulerove, ki bo občinstvo s svojim romanom Objela me bo smrt popeljala na pot zgodbe mladega dekleta med družinskimi tragedijami, njenim raziskovanjem kompleksnosti izgube, sprejemanja in notranje sprave. Roman, ki skrbno združuje ritmično prozo in slogovno čistost, pripoveduje na videz sicer mračno zgodbo, ki pa je na drugi strani prepletena tudi s humorjem ter niansiranim prikazom odnosov in samospoznavanja, zaradi česar bo občinstvu ponudil pretresljiv razmislek o človeškem stanju ter neusmiljenem iskanju razumevanja in ljubezni. Globoko čustveno doživetje bo občinstvo doživelo tudi ob obisku srbske pisateljice, pesnice, dramaturginje in scenaristke Milene Marković, ki predstavlja svoje hibridno delo Otroci – roman v verzih, morda roman, morda lirično pesem, a v vsakem primeru izjemno raziskavo disfunkcionalne družine, v kateri avtorica ubesedi svojo pot od otroštva skozi razvijajoče se odnose s starši do poznejših odnosov z otroki, hkrati pa prinaša prepričljivo zgodbo o onemogočenem, za vedno nedokončanem odraščanju, obteženem z zgodovinskim pomenom in travmo. Pripoved pri tem daleč presega osebno izkušnjo in odzvanja z univerzalnimi temami, ki obljubljajo, da bodo odmevale kot nepogrešljiv del eksistencialnega potovanja vsakega zahtevnega bralca. Iz območja spominjanja in spominov bo na odru Cankarjevega doma nastopila tudi ena najbolj prepoznavnih ruskih pisateljic Marija Stepanova, odločna nasprotnica Putina in ruskega režima, ki že vrsto let živi med Parizom in Berlinom. S svojim izborom esejev, ki jih je avtorica izbrala ekskluzivno za Fabulo, bo slovenskemu občinstvu ponudila globok vpogled v ključne politične dogodke in družbene dileme svojega časa. Izbor esejev bo pri tem razkril prepletanje osebnega in kolektivnega spomina, v središču pa bodo na dan prišle teme izgube, identitete in potvarjanje resnice med vojno. Tematika razseljevanja, identitete in spomina ter raziskovanje vplivov zgodovinskih travm na posameznika in skupnost so lastni tudi bolgarski pisateljici Kapki Kassabovi, ki bo obiskovalcem predstavila svoje delo Meja, presunljivo in lirično raziskovanje mejnih območij, v katerem se prepletajo zgodovina, osebne pripovedi in dolgotrajne posledice travm iz preteklosti. Avtorica pri tem v svoji živahni in empatični prozi odkriva zgodbe ljudi, ki živijo na meji, razmišlja o temah razseljevanja, identitete in trajnih brazgotinah, ki so jih pustili konflikti in ozemeljski spori, ter občinstvu ponudi globok in večplasten vpogled v kompleksno tapiserijo prostora in časa ter z njim povezanega spomina in človeške identitete. Iz prostora, časa in spomina, skozi odmev človeške identitete in osebnih zgodb bodo iz literature v širni svet letošnji avtorji in avtorice Fabule predstavljeni v pogovorih z izbranimi moderatorji, poskrbljeno bo tudi za profesionalno branje njihovih del v slovenščini in spremljevalni program, s katerim bomo omogočil kar največji mogoči prenos med literaturo in občinstvom, javnim prostorom oziroma diskurzom. Ob osrednjem dogajanju srečevanj s knjižnimi avtorji in avtoricami v Cankarjevem domu bo festival že tradicionalno ponudil tudi humanistični program Fabula v teoriji, ki bo pretresal vprašanje spomina kot sredstva človekove identitete, kot gost pa bo na omenjeno temo v Cankarjevem domu nastopil bookerjev nagrajenec Georgi Gospodinov, pri čemer bo v programu Fabula pred Fabulo Ljubljano obiskal tudi romunski pisatelj Mircea Cartarescu. V pred- in pofestivalskem dogajanju se bomo posvetili še nekaterim domačim literarnim imenom ter avtorjem in avtoricam iz bližnje regije, v sklopu spremljevalnega programa pa program zgradili privlačen za vse generacije in strukture občinstva. S tem bo festival Fabula tudi v letu 2024 ponudil poglobljene razmisleke o človeški identiteti, presegal nacionalne in kulturne meje ter osvetlil univerzalne človeške izkušnje in vrednote, s svojo bogato paleto dogodkov pa prispeval k širšemu razumevanju in vrednotenju literature v Sloveniji in širše.

Osrednji gostje festivala in izbrano mlado literarno ime iz programa Fabula Hub vsako leto pospremijo tudi sveže prevode knjig v slovenščino. Pogosto se ob tem zgodi, da so s festivalom Fabula pomembni avtorji sploh prvič prevedeni v slovenščino. Pomembno poslanstvo festivala je seznanjati slovensko bralstvo s pomembno knjižno produkcijo, ki je v tujini že bila deležna širšega odmeva, pri nas pa je še precej neznana. Vse knjige, ki izidejo v festivalski zbirki, so kot Beletrinine žepnice na voljo po ceni 10 evrov, saj festivalska želja tudi v prihodnje ostajata dostopnost knjižnega programa in širjenje bralne kulture med javnost oziroma bralstvo.

Pol Guasch (1997) je katalonski pesnik in pisatelj. Na Kraljevem kolidžu v Londonu je zaključil magisterij iz sodobne književnosti, kulture in teorije, trenutno pa se ukvarja z doktorsko disertacijo o ljubezni in poetiki na Univerzi v Barceloni. Je avtor pesniških zbirk Tanta grana (Vsa ta krma, nagrada Francesca Garrige 2018) in La part del foc (Ognjeni del, López-Picójeva nagrada 2020), s poezijo je sodeloval na mednarodnih pesniških branjih od Južne Afrike do Švice in Nemčije. Redno se udeležuje tudi pisateljskih rezidenc. Z romanesknim prvencem Napalm al cor (Napalm v srcu, 2021) je leta 2021, pri štiriindvajsetih, postal najmlajši dobitnik nagrade za najboljši roman Llibres Anagrama, roman pa je bil preveden že v španščino, angleščino, francoščino, italijanščino in nemščino, pripravljajo ga tudi za gledališče in film.

Marija Stepanova je ruska pesnica, romanopiska in novinarka judovskega rodu, rojena leta 1972 v Moskvi. Je avtorica dvanajstih pesniških zbirk in dveh knjig esejev. Njena literarna dela so osvojila precej ruskih in mednarodnih nagrad, med njimi leta 1993 nagrado literarne revije Znamja, 2005 Pasternakovo nagrado in nagrado Andreja Belega, 2006 nagrado Hubert Burda, 2023 tudi Leipziško knjižno nagrado za evropsko razumevanje. Njene pesmi so prevedene v številne jezike. Stepanova je tudi glavna urednica neodvisnega spletnega časopisa, osrednjega dnevnega ruskega medija na področju kulture in umetnosti COLTA.RU. Živi v pregnanstvu v Nemčiji.

Kapka Kassabova (1973) je otroštvo preživela v Bolgariji, leta 1992 se je z družino preselila na Novo Zelandijo, 2005 pa na Škotsko. V svojih delih raziskuje odnose med kraji in ljudmi, geopolitična obrobja, stičišča in križišča kultur, najpogosteje na Balkanu. Poleg devetih proznih del, za katera je prejela kopico nagrad, je doslej izdala tudi štiri zbirke poezije ter redno objavlja v časopisih in revijah, denimo The Guardian in The Times Literary Supplement, njena dela pa so bila prevedena v več kot dvajset jezikov. 

Lucie Faulerová (1989) je češka pisateljica, urednica in scenaristka. Diplomirala je iz bohemistike na Univerzi Palackega v Olomucu. Njen romaneskni prvenec Lapači prachu (Nabiralci prahu) je ob izidu pritegnil pozornost bralcev in kritikov, leta 2017 je bil nominiran za nagrado Magnesia Litera za prozo in za nagrado Jiříja Ortena za mlade avtorje do tridesetega leta. Pozneje je s češko konceptualno umetnico Kateřino Šedo sodelovala pri ustvarjenju knjige BRNOX – A guide to Brno’s Bronx o socialno prikrajšanem predelu Brna, ki je leta 2016 prejela nagrado magnesia litera za novinarstvo. Leta 2020 je Lucie Faulerová izdala svoj drugi roman Smrtholka (Objela me bo smrt), ki je bil 2021 nominiran za nagrado magnesia litera za prozo in za katerega je prejela nagrado Evropske unije za književnost.

Milena Marković (1974) je srbska pesnica, režiserka, scenaristka in univerzitetna profesorica. Za knjigo Ptičje oko na tarabi je leta 2010 prejela ugledni pesniški nagradi Biljane Jovanović in Đure Jakšića. Njene drame so izvajane na številnih domačih in mednarodnih odrih, kjer uživajo velike uspehe. Med številnimi nagradami za drame je leta 2007 prejela tudi nagrado Miloša Crnjanskega za knjigo 3 drame. Napisala je scenarije za filme Olega Novkovića: Jutri zjutraj (2007), Beli beli svet (2009) in Zapuščina (2015). Je izredna profesorica na Fakulteti za dramske umetnosti v Beogradu, kjer dela na oddelku za dramaturgijo.

Georgi Gospodinov (rojen leta 1968 v Jambolu), bolgarski pisatelj, pesnik in dramatik, sodi med uveljavljene evropske avtorje in je najbolj prevajan bolgarski avtor po padcu komunizma leta 1989. Njegov prozni prvenec Naravni roman (1999; slovenski prevod leta 2005) je izšel v več kot dvajsetih jezikih. Za drugi roman, Fiziko žalosti (2011; slovenski prevod 2015), je osvojil več nagrad, med drugimi za roman leta v Bolgariji, uvrščen pa je bil tudi med finaliste sedmih različnih priznanj za najboljšo knjigo. Gospodinov piše tudi poezijo in drame, je avtor grafičnega romana, nekaj knjig kratkih zgodb in libreta za opero. Slepa Vajša, kratki animirani film, narejen po njegovi istoimenski zgodbi, je bil leta 2017 v najožjem izboru za oskarja. Živi v različnih krajih, kamor ga odvedejo knjige.

Pisatelj, pesnik, esejist, univerzitetni profesor, literarni kritik in publicist Mircea Cărtărescu (1956) je najpomembnejši živeči romunski avtor, nominiran tudi za Nobelovo nagrado za književnost. Je domača in tudi že svetovna literarna zvezda ter najbolj prevajan sodobni romunski avtor in prejemnik številnih domačih in mednarodnih literarnih nagrad, med drugimi tudi vilenice leta 2011. Slovenski bralci in bralke so ta svojstveni glas romunske književnosti že spoznali v prevodu njegovih del Nostalgija in Zakaj ljubimo ženske, v slovenščini pa je izšel je tudi izbor njegove poezije Motorno kolo, parkirano pod zvezdami. Med najpomembnejša prozna dela v opusu Mircee Cărtărescuja spadajo Sen (1989), Nostalgija (izdaja Sna v celoti, 1993) in trilogija Orbitor (1996, 2002, 2007).

Blog Uršule Cetinski

Generalna direktorica CD,
Uršula Cetinski,
svoje misli o prireditvah
in drugem aktualnem dogajanju
v CD in širše
strne v kratke zapise.
 

Vaš dogodek pri nas

Veliko več kot samo najem

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI