Pretekli dogodek
30. jun. 2019 19:00

Literarni festival LitLink

Slovenska edicija

Festival LitLink, ki že nekaj let poteka na Hrvaškem, predstavlja alternativni model literarnih festivalov. Poleg standardne publike branje domačih literatov spremljajo tudi predstavniki uglednih založb iz vsakič drugih držav in velikih jezikov. S tem so dogodki ciljno naravnani na dejavno promocijo prevajanja avtorjev iz manjših v večje jezike. LitLink je bil v preteklosti odskočna deska za nekatera pomembna imena hrvaške književnosti. Poleg branja hrvaških in nemških avtorjev v Pulju, na Reki in v Zagrebu bomo letos priče tudi branju slovenskih in nemških pisateljev v Ljubljani.

Predstavili se bodo Vesna Lemaić, Eva Markun, Andrej Tomažin, Jurij Hudolin, Goran Janković; Nada Topić in Darko Šeparović s Hrvaške ter uveljavljena imena književnosti v nemškem jeziku Anke Stelling, Jonas Lüscher, Laura Freudenthaler in Jovana Reisinger. Navzoči bodo Kristine Listau in Jörg Sundermeier iz založbe Verbecher Verlag, Berlin, ter Jessica Beer iz založbe Residenz Verlag, Salzburg.

Slovenski del festivala kurira in povezuje Muanis Sinanović.

Anke Stelling je bila rojena leta 1971 v Ulmu. Živi v Berlinu. Je avtorica številnih romanov. Z Bodentiefe Fenster (Okna do poda) je bila leta 2015 uvrščena med nominirance za prestižno nagrado Deutscher Buchpreis in na seznam izbranih del neodvisnih nemških založnikov. Za zadnji roman Schäfchen im Tockenen (Ovčice na suhem, 2018) je prejela nagrado Leipziškega književnega sejma za leto 2019.

Jonas Lüscher je bil rojen 1976 v Bernu. Živi v Münchnu. Leta 2013 je objavil novelo Pomlad barbarov (prevedeno pri Založbi Litera, 2017), ki je bila nominirana za nagrado Deutscher Buchpreis ter za enakovredno švicarsko nagrado Schweizer Buchpreis. Za Deutscher Buchpreise je bil leta 2017 nominiran tudi roman Kraft, ki je osvojil Schweizer Buchpreis.

Laura Freudenthaler je bila rojena leta 1984 v Salzburgu. Živi na Dunaju. Prvo zbirko zgodb Der Schädel von Madeleine (Madeleinina lobanja) je objavila 2014. Tri leta pozneje je sledil roman Die Kӧnigin schweigt (Kraljica molči), za katerega je na Festival du premier Roman leta 2018 v Chambéryju prejela nagrado za najboljši roman prvenec v nemščini. Drugi roman, Geistergeschichte (Zgodba o duhovih), je objavila februarja 2019.

Jovana Reisinger je bila rojena leta 1989 v Münchnu, kjer, potem ko je odraščala v Avstriji, živi danes. Študira na Visoki šoli za televizijo in film. Snema kratke filme in glasbene videospote. Leta 2016 je objavila multimedijsko konceptualno knjigo Donna Euro is Poisoned by Rich Men in Need, za katero je posnela tudi 45 videov. Leta 2017 je objavila še romaneskni prvenec Still halten (Mirovati).

Vesna Lemaić (1981) se je kot pisateljica predstavila leta 2008 s prvencem Popularne zgodbe. Leta 2010 je objavila roman Odlagališče, ki mu je 2014 sledil Kokoška in ptiči in 2018 kratkoprozna zbirka Dobrodošli. Za Radio Slovenija je napisala radijsko igro Podpotnik. Ena od njenih zgodb je bila uvrščena v antologijo Best European Fiction. Za svoje delo je prejela nekaj nagrad, med drugimi nagrado Slovenskega knjižnega sejma, Fabule za kratkoprozno zbirko, zlato ptico za literaturo in nagrado za najboljšo zgodbo Radia Slovenije. Med drugim kot avtorica vodi delavnice pisanja za mlade in eksperimentalne delavnice skupinskega pisanja. Več kot pet let pa sodeluje tudi v organizaciji literarno-glasbenega festivala Živa književnost v Ljubljani.

Eva Markun (1990) je pisateljica, prevajalka in čebelarka. Končala je študij francoščine in filozofije, med študijem pa je več let sodelovala pri slovenskem čebelarskem projektu v Kambodži. Občasno piše poezijo, veliko pogosteje pa nedokončane romane in kratke zgodbe. Zbirka kratkih zgodb Menažerija, ki jemljejo navdih iz razkola med naravo in človekom, je izšla kot nagrada za zmago na Festivalu mlade literature Ušrka. Menažerija je bila na festivalu Novo mesto short izbrana za najboljšo kratkoprozno zbirko leta 2017, prejela pa je tudi nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Zbirka je bila letos uvrščena v izbor 10 books from Slovenia.

Andrej Tomažin (1988) se v pisateljevanju pretežno ukvarja s sodobnim družbenim položajem v tesni navezavi s tehnološkim razvojem. Pri tem prepleta različne pripovedne načine, ki dajejo prostor različnim plastem sodobne družbe: od podeželskih melodram, neizogibne ekološke katastrofe prek subtilnih sprememb človeške subjektivnosti v 21. stoletju do hipertehnoloških potencialov prihodnosti. Kratkoprozni prvenec Stramorjevi koraki (Založba Litera, 2014) je bil v ožjem izboru za nagrado SKS za najboljši prvenec leta 2014. Je avtor romana Črvi (Založba Litera, 2016), pesniške zbirke Izhodišča (Hiša poezije, 2018) in kratkoprozne zbirke Anonimna tehnologija (LUD Literatura, 2018), ki je bila izbrana med štiri nominirance za nagrado kritiško sito, ki jo podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov. Posamezni odlomki njegovih del so bili prevedeni v nemški, španski, madžarski, angleški, estonski in srbski jezik. Svoje prozne, esejistične in pesniške tekste je objavljal v vseh pomembnejših slovenskih revijah. Živi v Ljubljani.

Goran Janković je bil rojen leta 1959 v Zenici, Bosna in Hercegovina. Diplomiral je iz filozofije in splošne književnosti leta 1983 na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu. Do začetka vojne v Bosni leta 1992 je živel v rojstnem mestu, objavljal eseje in kratke zgodbe v sarajevskih ter beograjskih časopisih, si ustvaril družino in opravljal razna dela (kriminalistični inšpektor za krvne in seksualne delikte, vodja zasebne knjigarne, pleskar, korektor v tiskarni). Leta 1992 je pobegnil v Ljubljano in se vključil v delo KUD France Prešeren. Tu je med drugim začel in utemeljil knjižno založniško dejavnost. Na osnovi svojega dela je dobil izredno državljanstvo RS. Objavil je štiri avtorske knjige in eno antologijo (Antologija kratkih zgodb ex YU 1990–2000). Občasno objavlja eseje, kratke zgodbe, pesmi in haikuje ter prevode iz slovenščine v regionalni publicistiki. Zaradi svojih stališč (vojne v Jugoslaviji so bile tatinsko-prevarantske; obstajata samo dve naciji: ena so ljudje, druga pa neljudje; naš jezik je eden in se imenuje srbohrvaški) se ne vklaplja v vladajoče kanone ter živi in dela na t. i. margini.

Jurij Hudolin (1973, Ljubljana) je že od pesniškega prvenca pri osemnajstih letih eden najbolj prepoznavnih pesnikov in pisateljev v Sloveniji. Odraščal je med Ljubljano in Istro ter študiral primerjalno književnost in srbohrvaščino v Ljubljani. Piše kolumne za največje slovenske časopise. Poleg številnih prevodov in kratkih zgodb, desetih pesniških zbirk in sedmih romanov, piše besedila za nekaj znanih slovenskih glasbenih skupin ter filmske scenarije. Njegov roman Ingrid Rosenfeld (2013) je bil eden od finalistov za nagrado kresnik, ki jo podeljujejo za najboljši roman leta.

Darko Šeparović je bil rojen leta 1987 v Veli Luki na otoku Korčula, kjer je tudi odrastel. Diplomiral je na Fakulteti za arhitekturo v Zagrebu. Objavlja poezijo in prozo ter književne kritike. Najprej je bil opažen kot pesnik in je bil za rokopis Privikavanje (Navajanje) pohvaljen na natečaju za nagrado Goran za mlade pesnike 2012. Pesniški rokopis Autopilot je prejel nagrado Na vrh jezika in je bil objavljen leta 2015. Bral bo iz romana Krvotok  (2018), teksta, v katerem je še kako opazna Šeparovićeva pesniška razsežnost. Ima dovoljenje za krmarja ladjice. Vseeno živi v Zagrebu.

Nada Topić (Split, 1977) piše poezijo in kratko prozo. Objavila je tri zbirke pesmi: Svetac u trajektnoj luci (2005, Svetnik v pristanišču trajektov), Meteorologija tijela (2015) in Bezbroj i druge jednine (2017, Neskončno in druge ednine), slikanico Kako se rodila roda (2007, Kako se je rodila štorklja) ter zbirko kratkih zgodb Male stvari (2016). Doktorirala je iz informacijskih in komunikacijskih znanosti ter je avtorica znanstvene monografije Knjižara Morpurgo v Splitu (1860 – 1947). Živi in dela v Solinu.

Blaž Božič (Ljubljana, 1991) je glasbenik, pesnik in prevajalec. Na FF v Ljubljani je zaključil študij starogrškega jezika in književnosti ter primerjalnega indoevropskega jezikoslovja. Izdal je tri pesniške zbirke, chapbook Grč (Kud Kentaver, 2011), Potem smo si vranice odprli na nežno valujoči livadi (KUD France Prešeren, 2013) in K območnim poročilom (Center za slovensko književnost, 2016). Udeleženec festivala Pranger 2017. Je kitarist eksperimentalnega glasbenega kolektiva nevem nevem in človek za breakcore/glitchcore/noise projektom SsmKOSK. Književna besedila je prevajal iz stare grščine, latinščine, nemščine in madžarščine.

Literarni festival LitLink

30. jun. 2019 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice
Prosimo, da si v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) zagotovite brezplačne vstopnice.

Ivanka

Ivanka

Ivanka
najboljša spremljevalka na prireditve.

Uršula Cetinski

Blog Uršule Cetinski

Generalna direktorica CD,
Uršula Cetinski,
svoje misli o prireditvah
in drugem aktualnem dogajanju
v CD in širše
strne v kratke zapise.

Vabljeni k branju.

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija: ENKI