Festival Sonica, ki se letos iz aprila seli na november, predstavlja malo pomladno edicijo s premiernim koncertom slovensko-poljskega dua, dveh izbranih predstavnikov neofolk gibanja v svetu: multiinstrumentalista Iztoka Korena in slovitega kitarista Raphaela Roginskega, ki bosta izvedla koncertno premiero svojega prihajajočega albuma Nocturnal Consolations. Ob njiju se v Ljubljano vrača tudi kultni ustvarjalec ambientalne eksperimentalne elektronske glasbe Abul Mogard.

Raphael Roginski & Iztok Koren (PL, SI)
Ideja za projekt in prvi zvoki skupnega ustvarjanja Iztoka Korena in Raphaela Rogińskega se je rodila v času, ko je Raphael sodeloval s skupino Širom, katere član je Koren, in sicer v projektu prirejanja kompozicij ameriškega skladatelja in posebneža Moondoga. Po nekaj letih čakanja in dela na drugih projektih sta se glasbenika lansko pomlad končno lotila dela na skupnem projektu. Koren in Roginski sta oba instrumentalista, ki iščeta starodavni glas svojih inštrumentov in hkrati tudi zvok jutrišnjega dne. Z občutljivo pozornostjo odkrivanja prostora za zvok, tako akustično kot ideološko, sta na skupnem projektu ustvarila polifonijo nenehno spreminjajočih se zvočnih barv. Sama polifonija, kot ideja srečanja drugega z drugim za izgradnjo platforme, je skupni imenovalec njunega sodelovanja. Kot navdušenca nad tradicionalno glasbo črpata navdih iz nje, vendar je bil njun cilj ustvariti glasbo za sodobnega človeka in univerzalno zvočno podlago. Tako je nastal album Nocturnal Consolations (Nočne tolažbe), ki obsega 11 avtorskih skladb.

Abul Mogard (IT)
Abul Mogard je alter ego italijanskega glasbenika Guida Zena, znanega po svojih sugestivnih albumih in imerzivnih nastopih v živo. Živi v Rimu in je nastopal na prestižnih festivalih in prizoriščih, med drugim na Berlin Atonal, Poesia en Voz Alta (Ciudad de México), Centre Pompidou (Pariz), Centro de Cultura Contemporánea Condeduque (Madrid), Auditorium San Fedele (Milano), Le Guess Who? (Utrecht) in Southbank Centre (London). Na naročilo festivala Organ Reframed je Mogard komponiral skladbo za orgle, elektroniko in pozavne, ki je bila izvedena v Union Chapel (London) z London Contemporary Orchestra. Njegovo delo se razteza tudi na področje filma, vključno s soundtracki za britanskega umetnika Duncana Whitleyja Kimberlin in Phoenix City (2021). BBC je večkrat predvajal njegovo glasbo, Mary Anne Hobbs pa je pohvalila njegove remikse za Carla Craiga in Fovea Hex (feat. Brian Eno) in jih uvrstila med svoje najljubše skladbe. Thom Yorke je Mogardovo glasbo vključil tudi v različne mikse za NTS Radio in BBC. Mogardova glasba je našla svoje mesto na različnih ustvarjalnih področjih, od filma in televizije do mode, sodobne umetnosti in oglaševanja. Njegovo delo je bilo predstavljeno v Ridley Scottovem trailerju za The Last Duel, Shane Meadowsovi TV seriji The Gallows Pole, modnih revijah za Ferragamo in kampanjah za Lancôme. Med njegovimi najnovejšimi izdajami sta Impossibly Distant, Impossibly Close z Rafaelom Antonom Irisarrijem in In uno spazio immenso z Grand River, poleg sodelovanj z umetniki, kot so KMRU, Colin Potter, CoH in Cindytalk. Mogardov novi album Quiet Pieces je izšel lani maja pri njegovi novoustanovljeni založbi Soft Echoes.

Iztok Koren (SI)
Iztok Koren, rojen v prekmurski vasi Beltinci, po poklicu socialni delavec, je slovenski multiinstrumentalist, ki trenutno živi v Ljubljani. Glasbeno pot je začel leta 2000 z dinamično-razigrano-melanholično post rock zasedbo ŠKM banda, nadaljeval z glasno-ekspresivno-kaotičnim postindustrijskim noisecore duom Hexenbrutal in širšo prepoznavnost dosegel z zasanjanim freak folk triom Širom. Poleg drugih občasnih glasbenih projektov je med pandemijo ustvaril tudi intimni, minimalistični in zenovski solo projekt. Leta 2024 je ustanovil še mednarodni trio Na tej strani nebes s sočlanoma iz Belgije ter leta 2025 duet s poljskim kitaristom Raphaelom Roginskim. Iztok ustvarja tudi glasbo za gledališče, plesne predstave in filme. Večkrat je sodeloval z gledališko režiserko Mirjano Medojevič in s plesnim koreografom Matjažem Faričem ter ustvaril glasbo za nemi film Sultanka ljubezni ter za filma Gora se ne premakne in Moje poletne počitnice v režiji Petre Seliškar. Kot solo izvajalec raziskuje glasbene meandre t.i. freak folk glasbe in skladb, ki vključujejo igranje več instrumentov hkrati. Iztok igra banjo, gembri, balafon, kalimbo, tolkala, bobne, steel drum, kitaro, sintetizator in morin khuur.

SOCIALS: https://www.instagram.com/koren.iztok/ 
MUSIC: https://iztokkoren.bandcamp.com/music 
VIDEOS: 
iztok koren - YouTube
Iztok Koren // KRAK

Raphael Roginski (PL)
Raphael Roginski je kitarist, skladatelj, improvizator, kulturni animator in raziskovalec glasbene folklore. Izobraževal se je tako v jazzovski kot klasični tradiciji, kasneje pa je svoj študij razširil na področje muzikologije in etnomuzikologije. Z združevanjem različnih tradicij išče glasbene in performativne sisteme, neodvisne od dominantne popularne kulture. Raphael izvaja glasbo iz turške, beduinske, afriške, kurdske, grške, gruzijske, perzijske, armenske in mnogih drugih tradicij – pogosto neposredno sodeluje z glasbeniki, ki imajo korenine v teh kulturah. Njegova fascinacija nad folkloro Kurpie je privedla do sodelovanja z Genowefo Lenarcik, priznano ljudsko pevko in hčerko Stanisława Brzozowyja. Skupaj z zadnjimi poljskimi romskimi glasbeniki je ustanovil skupino Drom. Njegovo zanimanje za staro glasbo je privedlo do projekta Bach Bleach (Bachova dela na prepariranih kitarah) in albuma Plays Henry Purcell, ki Purcella na novo interpretira skozi prizmo estetike hladnega vala osemdesetih let. Njegove poglobljene raziskave kitarskih tehnik, klasičnih bluesovskih glasbenikov in zvoka instrumentov iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja se odražajo v projektih, kot sta Wovoka in Shy Albatross. Raphael deluje tudi na globalni sceni novega jazza. Njegova glasba pogosto spremlja umetniške projekte – dokumentarne in animirane filme (npr. dela Mana Raya, Vikinga Ellinga, Lidie Skvorcove, Borderland Fairy Tales Collection), performanse (Małga Kubiak, Jerzy Kalina), tradicionalno in multimedijsko gledališče (Lothe Lachmann Videoteatr “Poza”, Paweł Miśkiewicz, Piotr Cieplak, Michał Walczak, Maja Korczakowska) in literaturo (Tadeusz Różewicz, Mieczysław Myśliwski, Mieczysław Abramowicz, Andrzej Stasiuk).

SOCIALS: 
https://www.instagram.com/raphael_roginski  
https://www.facebook.com/raphaelroginskimusician 
MUSIC: https://raphaelroginski.bandcamp.com 
VIDEOS: 
Raphael Rogiński – tema - YouTube
Raphael Rogiński live at The state51 Factory 

SKUPNI VIDEO ROGINSKI & KOREN:     
Raphael Rogiński & Iztok Koren | Wschód Kultury – Inne Brzmienia 2025

Abul Mogard (IT)
Abul Mogard je alter ego italijanskega glasbenika Guida Zena, znanega po svojih sugestivnih albumih in vživajočih nastopih v živo. Živi v Rimu in je nastopal na prestižnih festivalih in prizoriščih, med drugim na Berlin Atonal, Poesia en Voz Alta (Mehika), Centre Pompidou (Pariz), Centro de Cultura Contemporánea Condeduque (Madrid), Auditorium San Fedele (Milano), Le Guess Who? (Utrecht) in Southbank Centre (London). Na naročilo festivala Organ Reframed je Mogard komponiral skladbo za orgle, elektroniko in pozavne, ki je bila izvedena v Union Chapel (London) z London Contemporary Orchestra. Njegovo delo se razteza tudi na film, vključno s soundtracki za britanskega umetnika Duncana Whitleyja Kimberlin in Phoenix City (2021), slednji pa je bil naročen s strani Coventry Bienniala. BBC je večkrat predvajal njegovo glasbo, Mary Anne Hobbs pa je pohvalila njegove remixe za Carla Craiga in Fovea Hex (feat. Brian Eno) in jih uvrstila med svoje najljubše skladbe. Thom Yorke je Mogardovo glasbo vključil tudi v različne mikse za NTS Radio in BBC. Mogardova glasba je našla svoje mesto v različnih ustvarjalnih področjih, od filma in televizije do mode, sodobne umetnosti in oglaševanja. Njegovo delo je bilo predstavljeno v Ridley Scottovem The Last Duel trailerju, Shane Meadowsovi TV seriji Gallowspole, modnih revijah za Ferragamo in kampanjah za Lancôme, med drugimi projekti. Med njegovimi najnovejšimi izdajami sta Impossibly Distant, Impossibly Close z Rafaelom Antonom Irisarrijem in In uno spazio immenso z Grand River, poleg sodelovanja z umetniki, kot so KMRU, Colin Potter, CoH in Cindytalk. Njegov aktualni album Quiet Pieces je izšel lani pri njegovi novoustanovljeni založbi Soft Echoes.

SOCIALS: https://www.instagram.com/abulmogard 
MUSIC: https://abulmogard.bandcamp.com  
VIDEOS: Abul Mogard - YouTube

Trajanje: 90 min

Tumi Mogorosi, bobni; Teis Semey, kitara; Neil Charles, bas; Alice Leggett, altovski saksofon; Josiah Woodson, trobenta

Tolkalist in skladatelj Tumi Mogorosi že več let prednjači na cvetoči južnoafriški ustvarjalni glasbeni sceni. Za bobni je sedel v več zasedbah, ki so premikale meje, med drugimi tudi v čislanem bendu Shabaka and The Ancestors (z njim je navdušil na Jazz festivalu Ljubljana pred devetimi leti) in v avantgardni noise skupini The Wretched. Tokrat bo na Cankarjevih torkih nastopil kot vodja kvinteta, s katerim raziskuje glasbene motive in improvizirane rešitve skozi modalne groove, zasidrane v spiritualnem jazzu in hard bopu, pri čemer se usmerja k zvoku, ki slavi kolektivni izraz. Njegov tretji studijski album, naslovljen Thank You For Your Service (Hvala za vaše službo), je posvetilo arhetipu Upornika znotraj črnske radikalne tradicije – tako zgodovinskim kot mitskim osebnostim v boju za emancipacijo črnske skupnosti v diaspori. Njegova glasba opominja na trajen pomen radikalnega gibanja za svobodo – občutje, ki danes še vedno glasno odzvanja. 
 

Lea Ypi je v Albaniji rojena politična teoretičarka in profesorica politologije na Londonski šoli za ekonomijo in politične vede ter ena najprodornejših glasnic sodobne politične misli.

V mednarodnem okolju se je uveljavila z odmevnim avtobiografskim romanom Svobodna: Odraščanje na koncu zgodovine, v katerem pripoveduje o svojem otroštvu v komunistični Albaniji. Literarizirani spomini so bili prevedeni v več kot trideset jezikov sveta.

Ob slovenskem prevodu njene najnovejše knjige Pokončna pri založbi Mladinska knjiga se bo z avtorico o njenem delu pogovarjal Srećko Horvat.

V delu Pokončna rekonstruira življenje svoje babice Leman Ypi ob sledenju njene poti skozi vojno, migracijo, ljubezen in ideološke pretrese Evrope 20. stoletja. V prepletu filozofije in intimne družinske zgodovine knjiga nagovarja vprašanja dostojanstva, moralne odgovornosti in moči politične presoje.

Pogovor v okviru Kritičnega kabareta bo segel onkraj knjige ter se dotaknil sodobnega sveta in vprašanja, zakaj te teme ohranjajo pomen. Redka priložnost, da v živo prisluhnete eni najpomembnejših mislic danes.
 

Trajanje: 90 min

José Portillo, klavir; Glauco Sölter, bas kitara; Gabriel Moraes, kitara; Matheus Jardim, bobni

Brazilski trio vodi priznani basist Glauco Sölter, ki živi in ustvarja v São Paulu. V svoji dolgoletni karieri je bil tesen sodelavec trobentača Raula de Souze, sodeloval pa je tudi z glasbeniki, kot so João Bosco, Airto Moreira, Ron Carter, Richard Bona in mnogimi drugimi.

Kot skladatelj in vodja zasedbe je izdal pet albumov. V Slovenijo prihaja prvič, z njim pa bosta nastopila kitarist Gabriel Moraes in bobnar Matheus Jardim, ki s svojo energijo, občutkom za ritem in muzikalnostjo navdušujeta občinstva po svetu. Jardima smo lahko slišali tudi lani na Jazz festivalu Ljubljana, v zasedbi rogistke Fanni Posa. José Portillo, eden uglednejših pianistov nove generacije kubanskega jazza, v zasedbo vnaša liričnost, bogat harmonski jezik in globoke kulturne korenine. Njegov umetniški razpon ga je popeljal do nastopov v klasičnih koncertnih dvoranah in sodelovanj z legendami, kot so Omara Portuondo, Bobby Carcassés in Orlando “Maraca” Valle.

Svoj obisk v Sloveniji bodo zaokrožili z nastopom na Cankarjevih torkih in predstavili glasbo, ki združuje izvirne kompozicije, improvizacijo in tradicijo dveh kultur – brazilske in kubanske. 

Zaključek letošnje Fabule bo potekal v znamenju teoretično-humanističnega fokusa, s katerim festival tradicionalno odpira prostor za poglobljen razmislek o svetu, odgovornosti in vlogi posameznika v zgodovini. Philippe Sands, eden najvidnejših sodobnih pravnikov, mislecev in zagovornikov človekovih pravic, bo v Ljubljani predstavil svoje prelomno delo Vrnitev v Lemberg.

Knjiga Vrnitev v Lemberg je izjemen preplet pravne zgodovine, osebne pripovedi in literarne raziskave. Philippe Sands gre po poti skrivne zgodovine svoje družine, pri čemer razkrije presenetljive povezave med življenjskimi potmi svojega dedka ter dveh ključnih pravnikov 20. stoletja – Rafaela Lemkina, utemeljitelja pojma genocida, in Herschla Lauterpachta, očeta koncepta hudodelstev zoper človečnost. V središču pripovedi je mesto Lvov oziroma Lemberg, zgodovinsko razpeto stičišče srednje Evrope, kjer so se oblikovali pravni pojmi, ki še danes oblikujejo našo predstavo o pravičnosti, spominu in odgovornosti.

Sands v knjigi mojstrsko povezuje intimno in globalno: osebno družinsko raziskovanje se prepleta z razvojem mednarodnega prava, pripoved o izgubi in izgnanstvu pa se postopoma zgosti v sodnih procesih v Nürnbergu. Vrnitev v Lemberg ni le zgodovinsko delo, temveč globoka meditacija o tem, kako se zločin, krivda in spomin prenašajo skozi generacije ter kako pravni pojmi nastajajo iz konkretnih človeških usod.

Philippe Sands je študiral pravo na Univerzi v Cambridgeu, je profesor prava na University College London in odvetnik, ki pogosto nastopa pred mednarodnimi sodišči. Je avtor številnih stvarnih in akademskih knjig, redni komentator mednarodnih medijev ter nekdanji predsednik angleškega PEN. Knjiga Vrnitev v Lemberg, ki velja za temeljno delo sodobne pravne humanistike, je prejela nagrado Baillie Gifford za stvarno knjigo leta, nagrado Jewish Quarterly, nagrado Montaigne in naziv Guardianove zgodovinske knjige leta.

Večer bo posvečen pogovoru o tem, kako osebna zgodovina oblikuje razumevanje prava, kakšno vlogo ima pravni jezik pri zaščiti človekovih pravic in kako lahko spomin na storjene zločine postane etična zaveza za prihodnost.

Pogovor z avtorjem bo vodila dr. Vasilka Sancin, dogodek bo potekal v angleščini z vzporednim tolmačenjem v slovenščino.

Sklepni večer Fabule bo skozi izjemno sintezo prava, zgodovine in literarne pripovedi ponudil razmislek o tem, kako posamezne zgodbe oblikujejo naš skupni svet – ter zakaj je razumevanje preteklosti ključno za odgovorno prihodnost.

Festival Fabula v sodelovanju z založbo Analecta in Cankarjevim domom v okviru teoretično-humanističnega programa gosti enega najvidnejših sodobnih psihoanalitikov in mislecev o kulturi in umetnosti, Dariana Leaderja. V ospredju večera bo predstavitev njegove knjige Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti, ki je nedavno izšla pri založbi Analecta.

Leader izhaja iz znamenite kraje Leonardove Mone Lize leta 1911, ko je slika za dve leti izginila iz Louvra, množice pa so kljub temu – ali prav zato – drle gledat prazno steno. Iz tega paradoksa Leader razvije ključno vprašanje: Kaj pravzaprav gledamo, ko gledamo umetnost? Njegova teza je, da umetnost ne deluje le kot razkritje, temveč pogosto kot zavesa – kot nekaj, kar zakriva, preusmerja pogled in nas ščiti pred tistim, česar ne želimo ali ne zmoremo videti. Avtor v knjigi združuje psihoanalizo, umetnostno zgodovino in družbeno kritiko. Skozi primere iz klasične in sodobne umetnosti – od Leonarda, Picassa in Duchampa do Bacona in Lowryja – razmišlja o statusu umetniškega dela, o vlogi pogleda ter o tem, kako na naše doživljanje podob vpliva pogled Drugega. Pri tem se opira na psihoanalitično misel Freuda in Lacana ter pokaže, kako je želja vselej vpeta v družbeni kontekst pričakovanj, norm in projekcij.

Darian Leader je uveljavljen avtor številnih vplivnih knjig iz psihoanalize, kulture in kritike sodobne družbe. Njegova dela so prevedena v številne jezike, predaval pa je na univerzah v Roehamptonu, Louvainu in Londonu ter bil predsednik Freudovega muzeja v Londonu. Zanj je značilen jasen, esejističen slog, ki kompleksne teoretske koncepte približa širšemu občinstvu, ne da bi pri tem izgubil intelektualno ostrino.

Pogovor z avtorjem bo vodil Slavoj Žižek. 
Dogodek bo potekal v angleščini z vzporednim tolmačenjem v slovenščino.

Vabljeni na večer razmisleka o razmerju med vidnim in nevidnim, o pogledih, ki oblikujejo naše doživljanje umetnosti, ter o tem, zakaj umetniška dela ne razkrivajo le sveta, temveč tudi meje našega gledanja.

Obveščamo vas, da se osrednji gost letošnjega festivala Fabula, Sergio Ramírez, zaradi zdravstvenih težav dogodka v ponedeljek, 16. marca, ne bo mogel udeležiti v živo, občinstvu pa se bo pridružil na daljavo prek video povezave.


Sergio Ramírez je eden najznamenitejših pisateljev in intelektualcev sodobne Latinske Amerike, romanopisec, esejist in dobitnik Cervantesove nagrade (2017), najvišjega priznanja španskega jezikovnega prostora. Ramírez je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja tudi podpredsednik Nikaragve, pozneje pa se je zaradi svoje neomajne zavezanosti demokraciji in svobodi znašel v sporu z oblastjo. Po brutalnem obračunu režima z množičnimi protesti leta 2018 je postal eden najvidnejših glasov nikaragovskega izgnanstva; danes živi v Španiji, potem ko mu je oblast odvzela državljanstvo.

V središču večera bo roman Tongolele ni znal plesati (2021), politični noir roman in tretji del nikaragovske kriminalne trilogije z nekdanjim policijskim inšpektorjem Doloresom Moralesom. Dogajanje je postavljeno v Nikaragvo današnjega dne, v državo, ki se je po padcu diktature dinastije Somoza znova znašla pod železno peto represije. V središču oblasti stoji cinični in vseprisotni šef tajne službe, imenovan Tongolele, arhitekt nasilja in političnega nadzora. Morales, odstavljen zaradi preiskovanja povezav med oblastjo in kriminalom, se kot zasebni detektiv znova zaplete v mrežo državnih interesov, ravno v času, ko državo pretresajo množični protesti. Roman združuje napetost kriminalke z ostro politično analizo ter razpira vprašanja odgovornosti, spomina in vloge posameznika v času strahu in cenzure. Ramírez mojstrsko prepleta fikcijo in pričevanje: njegova literatura sledi resničnosti tako od blizu, da je bil roman v domovini prepovedan, avtor pa prisiljen v izgnanstvo. Tongolele ni znal plesati je roman, v katerem kriminalna pripoved postane kronika sedanjosti, detektiv pa vodnik po svetu, kjer zasebna življenja trčijo ob sistemsko nasilje – in kjer literatura prevzame nalogo javnega glasu.

Pogovor bo moderiral Carlos Pascual, bralno interpretacijo izbranih odlomkov bo pripravil Peter Podgoršek. Dogodek bo potekal v španščini z vzporednim tolmačenjem v slovenščino.

Vabljeni na literarni večer, na katerem se napeta pripoved preobrazi v politično pričevanje, literatura pa postane dejanje svobode in državljanskega poguma.

V Ljubljano prihaja Jakuta Alikavazovic, ena najizvirnejših sodobnih francoskih pisateljic bosansko-črnogorskih korenin in glas sodobne evropske proze. Njeno pisanje se giblje med liriko, intimnim pričevanjem in natančno arhitekturo jezika, nagrajena je bila z Goncourtom za literarni prvenec in z nagrado Médicis za esej, v svojih delih raziskuje spomin, izseljenstvo, družinske vezi in nevidne sile, ki oblikujejo našo notranjo geografijo.

V središču večera bo njen najnovejši roman Veliki Nikoli več (Au grand jamais, 2025), lirična in rahlo baročna pripoved o materi in hčerki, o tem, kar se prenaša skozi tišino, zamolke in družinsko neizrečeno. Roman se razvija kot občutljiva mreža spominov, odmevov in fragmentov, v katerih se osebna zgodba nenehno dotika kolektivne zgodovine izseljenstva z območja nekdanje Jugoslavije. Francoska kritika je delo opisala kot roman »neskončne miline«, stkane iz skritih gub spomina in tihega čustvenega naboja.

Alikavazovic roman gradi kot subtilen dialog med bližino in oddaljenostjo, med hčerino potrebo po razumevanju in materino vztrajno izmuzljivostjo. Veliki Nikoli več je mogoče brati kot portret močne in skrivnostne ženske, kot razmislek o dediščini izseljenstva ali kot literarno raziskovanje tega, kako se spomin ne prenaša le z besedami, temveč tudi z molkom. Delo ni linearna pripoved, temveč premišljeno zgrajena literarna kompozicija, ki bralca vabi k počasnemu, pozornemu branju.

Večer bo posvečen pogovoru o spominu, intimnosti in pisanju o tistem, kar pogosto ostaja neizrečeno, pa tudi o avtoričinem posebnem načinu grajenja jezika, v katerem se lirika staplja z natančno pripovedno strukturo. Brali bomo odlomke iz francoskega izvirnika z vzporednim slovenskim prevodom ter razmišljali o tem, kako literatura lahko ohranja, preoblikuje in na novo izreka dediščino tišine.

Pogovor bo moderirala Katarina Marinčič, bralno interpretacijo odlomkov bo pripravila Iva Babić.

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku z vzporednim tolmačenjem v slovenščino.

Vabljeni na večer, ki bo skozi literaturo odpiral tihe prostore spomina ter pokazal, kako se med molkom in besedo rojevajo nove oblike bližine in razumevanja.

Ljubljano prihaja Jonas Lüscher, eden najvidnejših sodobnih švicarsko-nemških pisateljev in esejistov, avtor, ki v svojem delu združuje intelektualno refleksijo, družbeni komentar in izrazito literarno virtuoznost. Njegovo pisanje se giblje na presečišču literature, filozofije in znanosti ter z izostreno mislijo odpira temeljna vprašanja sodobnega sveta.

V središču večera bo roman Uročena usojenost (Verzauberte Vorbestimmung, 2025), esejistično-literarna mojstrovina, ki v petih poglavjih – navidezno samostojnih, vendar globoko povezanih zgodbah – raziskuje razmerja med človekom, tehnologijo, biologijo in zgodovino. Pripovedovalec kot popotnik prehaja skozi različne kraje, čase in usode: od prve svetovne vojne do futurističnih vizij 21. stoletja, od koncentracijskih taborišč do androidov v Egiptu, ki razmišljajo o večnem življenju. Roman odpira vprašanja svobodne volje, odgovornosti in etike v svetu, kjer vse bolj prevladujejo tehnološki, biološki in ekonomski determinizmi.

Lüscherjev roman je grajen kot večplasten konglomerat zgodovine, domišljije, filozofije in literarnega eksperimenta. Delo je mogoče brati kot poglobljen razmislek o človeški naravi v antropocenu, kot esejističen pretres razmerja med stroji in ljudmi ali kot obsesivno literarno iskanje sledi pisatelja Petra Weissa in njegove Estetike odpora. Uročena usojenost ni lahkotno branje, a intelektualno radovednega bralca nagradi z izjemno bogato in zahtevno bralno izkušnjo.

Večer bo posvečen pogovoru o svobodni volji, znanosti in mitih sodobnosti ter o Lüscherjevem posebnem načinu pisanja, ki nenehno niha med romanom, esejem in filozofsko refleksijo. Brali bomo odlomke iz nemškega izvirnika z vzporednim slovenskim prevodom ter razmišljali o tem, kako lahko literatura tudi danes (so)ustvarja prostor kritičnosti, etike in humanizma.

Pogovor bo moderirala Tanja Petrič, bralno interpretacijo odlomkov bo pripravil Peter Alojz Marn.

Dogodek bo potekal v nemškem jeziku z vzporednim tolmačenjem v slovenščino.

Vabljeni na večer, ki bo skozi literaturo raziskoval meje med usodo in izbiro, med človekom in sistemom – ter odpiral vprašanja, na katera ni enoznačnih odgovorov, so pa nujna za razumevanje našega časa.
 

Ljubljansko odprtje festivala Literature sveta – Fabula bo zaznamovalo gostovanje Columa McCanna, enega najvidnejših sodobnih irskih pisateljev in glasnika humanistične literature našega časa. Avtor, rojen v Dublinu in danes delujoč v New Yorku, je znan po svojem liričnem in globoko sočutnem slogu ter močni literarni domišljiji, s katero prepleta resnične osebe in zgodovinske dogodke.

V središču večera bo eden ključnih romanov zadnjih let, Apeirogon (2020), najodmevnejše McCannovo delo, uvrščeno v širši izbor za Bookerjevo nagrado. Knjiga temelji na resnični zgodbi Izraelca Ramija Elhanana in Palestinca Basama Aramina, očetov, ki po nasilni smrti svojih hčera izbereta pot dialoga, prijateljstva in javnega pričevanja za mir. Namesto sovraštva in maščevanja se odločita za vztrajanje v bližini – kljub bolečini, ki je ni mogoče preseči.

Roman je zgrajen iz 1001 kratkega fragmenta, ki se mozaično vračajo k njuni zgodbi, obenem pa širijo pogled na palestinsko-izraelski konflikt, zgodovino, spomin in etiko pripovedovanja. Naslov apeirogon – geometrijski lik z neskončnim številom stranic – postane metafora za neštete perspektive bolečine, izgube in človečnosti. McCann s prepletom dokumentarne natančnosti in literarne inovativnosti ustvarja delo, ki odpira prostor sočutja in razmisleka tam, kjer se dialog zdi nemogoč.

Večer bo združeval branje izbranih odlomkov ter pogovor o prehajanju med pričevanjem in fikcijo, o etičnih okvirih pripovedovanja resničnih zgodb ter o tem, kako literatura lahko vzpostavi prostor srečanja tudi v svetu, zaznamovanem z razklanostjo in nasiljem.

Dogodek bo tolmačen v slovenščino, kratko bralno interpretacijo odlomkov bo pripravil Muhamed Kulauzović.