20. apr. 20:00

SONICA 2024 | KMRU, NZE NZE, Bridget Ferrill, rouge-ah & Pixel Bambi

Premiera SONICA rezidence

Eden najbolj vznemirljivih mladih talentov ambientalne glasbe.
Pitchfork o KMRU-ju

Zaključni večer 16. edicije festivala elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA z zastavonošo sodobne ambientalne glasbe, kenijskim glasbenikom KMRU-jem, ki bo poskrbel za omamno zvočno masažo vse čutil! 

Večer prinaša tudi nastop transžanrskega fenomena NZE NZE, enega najbolj impresivnih francoskih elektronskih projektov ta hip, ki v svojem eksplozivnem »elektronsko post-punkovskem« izrazu prepleta bojevniške pesmi srednjeafriškega bantujskega ljudsva Fangov, hipnotične poliritme in industrijske zvočne barve. 

Večer bomo otvorili s premiero SONICA rezidence 2024, ekskluzivno predstavitvijo novega skupnega projekta ameriške skladateljice Bridget Ferrill ter slovenske harfistke rouge-ah in vizualne umetnice Pixel Bambi. 


KMRU (KY)
Kenijski zvočni umetnik in eden vidnejših predstavnikov sodobne ambientalne glasbe Joseph Kamaru (KMRU) zvok razume kot čutni medij, s katerim v svojih delih evocira različne družbene, materialne in konceptualne interpretacije. Zaznamovan s slušnimi izkušnjami iz rodnega Nairobija in drugod svoje zvočne prakse širi in predstavlja po celem svetu z željo po ozaveščanju o zvočnih okoljih, ki nas obdajajo. Njegova praksa, ki med drugim temelji na domiselni manipulaciji terenskih posnetkov, vključuje zvočne kompozicije, instalacije in performanse. V zadnjih letih si je prislužil mednarodno slavo z odmevnimi izdajami za založbe, kot so Editions Mego, Warp in Subtext, ter nastopi v eminentnih prizoriščih in na festivalih, kot so Barbican, Berlin Atonal in Présences électronique. KMRU-ja upravičeno štejemo med najbolj plodovite in inovativne predstavnike ambientalne eksperimentalne glasbe 21. stoletja.

NZE NZE (FR)
Obsedeni ritmi in grleni vokali! Trio NZE NZE, ki ga sestavljajo Matthieu Ruben N'Dongo iz projekta Sacred Lodge ter Tioma Tchoulanov in Gaëtan Bizien, znana tudi kot čislani techno dvojec UVB76, se je rodil leta 2021 po rezidenci v pariškem studiu Red Bulla. Projekt. V svojem hipnotičnem izrazu križa strašljive napeve, kirurško natančno produkcijo in mračna vzdušja. Jedro njihove glasbe predstavljajo bojni kriki in zgodbe bojevnikov iz srednjeafriškega ljudstva Fangov, ki jih obdajajo intrigantne poliritmije in omamne plasti modularnih sintov. Enkraten koktajl industrial, dub, post-punk in tradicionalnih bantujevskih estetik!

Bridget Ferrill, rouge-ah & Pixel Bambi: Premiera SONICA rezidence (USA, DE, SI)
SONICA tudi letos predstavlja ekskluzivno rezidenco in premierno izvedbo novega materiala na festivalu. V sklopu rezidence se bodo predstavile ameriška eksperimentalna skladateljica Bridgett Ferrill, varovanka platforme SHAPE+ za leto 2023/24, mednarodno uveljavljena slovenska harfistka in umetnica rouge-ah, ki se je že lani predstavila na SONICI, ter prodorna slovenska oblikovalka in VJ-ka Pixel Bambi, ki jo poznamo tudi kot članico projekta mala roza muca. Pričakujte kompleksno, a igrivo avdiovizualno pustolovščino med hipervizualizacijami, eksperimentalno elektroniko, razširjenimi zvoki, ambientalnimi harmonijami, dekonstruiranim popom in hrupom.

 

 


 

SONICA 2024: Glocalisation
18.¦20. 4. 2024

16. edicija mednarodnega festivala elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA prinaša pester izbor izvajalk in izvajalcev, ki so v zadnjem času močno zaznamovali dogajanje na področju elektronske in eksperimentalne glasbe.  

SONICA 2024 | KMRU, NZE NZE, Bridget Ferrill, rouge-ah & Pixel Bambi

20. apr. 20:00
Več terminov

15,00 EUR

dnevna vstopnica - predprodaja: 15 EUR; dnevna vstopnica - dan dogodka (vrata): 18 EUR; festivalska vstopnica - 65 EUR

Koprodukcija: MoTA - Muzej tranzitornih umetnosti, Zavod Festival SONICA in CUK Kino Šiška.
 

www.sonica.siKoncert podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana - oddelek za kulturo. 
 

Nastopa Bridget Ferrill in NZE NZE omogoča platforma Shape+, ki jo sofinancira Evropska unija.

10. apr. 16:00

CH Beyond Smile 2024

En dan, en cilj: Odkrijte moč biološkega zobozdravstva s Centrom Hočevar
Prireja: Center Hočevar (Ran d.o.o.)

Biološko zobozdravstvo, kot integracija tradicionalnih pristopov k zobozdravstveni oskrbi s celostnim zdravstvenim pogledom, postaja vse bolj pomembno sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja. Ta pristop temelji na harmoniji med napredno dentalno medicino ter sodobnimi načeli zdravljenja.

Dogodek je namenjen spoznavanju in razpravi o pomenu biološkega zobozdravstva, ki je primereno za vse, ki iščejo celostne pristope k ohranjanju vitalnosti in dolgoživosti, s ciljem omogočanja dostopa do zdravega in bolj kakovostnega načina življenja ter polne izrabe biološkega potenciala.

Namen je predstaviti, kako biološko zobozdravstvo lahko izboljša kakovost življenja, poveča življenjsko energijo ter podpre celostno zdravje. Pprocesi, ki se odvijajo v ustih, pomembno vplivajo na celotno telo.

Udeležite se osrednjega dogodka v Sloveniji na temo biološkega zobozdravstva in pomena zdravja ustne votline na celo telo.

Biološko zobozdravstvo predstavlja harmonijo med napredno dentalno medicino in sodobnimi principi zdravljenja.

CH Beyond Smile 2024

10. apr. 16:00
Več terminov

9. mar. 2024 20:00

Literarna nagrada Evropske unije za književnost: recept za mednarodni uspeh?

Nagrada Evropske unije za književnost (EUPL) predstavlja vrhunec priznanja za evropske avtorje/avtorice ter poudarja bogato tkivo evropskega literarnega daru in različne zgodbe, ki izhajajo iz njenih številnih kultur. Nagrada ne le slavi ustvarjalnost in moč pripovedovanja zgodb, temveč je tudi pomemben katalizator za mednarodni uspeh avtorjev. O razumevanju delovanja nagrade EUPL, njene vloge kot potencialnega varuha avtorskega uspeha ter receptov za doseganje mednarodnega priznanja bodo na odprtem omizju svoja mnenja soočili avtorica Fabule in češka prejemnica nagrade EU Lucie Faulerová, ter izbrani, dosedanji slovenski lavreati (Gabriela Babnik, Jasmin B. Frelih, Anja Mugerli …). 

Odprto omizje Literarna nagrada EU: Recept za mednarodni uspeh? bo vodil Dražen Dragičević, ki bo z avtorji/avtoricami spregovoril o tem, kako je EUPL vplivala na njihovo uspešno pot, kakšni so izzivi pri premagovanju jezikovnih in kulturnih ovir ter kakšen je njihov pogled na razvijajočo se evropsko literarno pokrajino. 

EUPL se vsako leto podeli novim in uveljavljajočim se avtorjem iz različnih držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa, s čimer je zagotovljena izmenična usmeritev, ki poudarja različnost v Evropski uniji in njenih pridruženih državah. Postopek izbora je skrben, saj nacionalne žirije, ki jih sestavljajo pisatelji, založniki, uredniki in kritiki, kandidate predlagajo na podlagi literarnih dosežkov, izvirnosti in zmožnosti odmeva onstran kulturnih meja. Nagrada EUPL je lahko pomemben mejnik na avtorjevi uspešni poti, saj pogosto pomeni vstopnico za mednarodni uspeh. Nagrada namreč opozarja na dela, ki bi sicer ostala omejena na lokalno okolje, in avtorjem/avtoricam ponuja platformo za širše priznanje, pri čemer ne le povečuje prepoznavnost nagrajenih del, temveč tudi omogoča njihov prevod in objavo v drugih jezikih.
 

Literarna nagrada Evropske unije za književnost: recept za mednarodni uspeh?

9. mar. 2024 20:00
9. mar. 2024 20:00
Več terminov

16. mar. 2024 20:00

Fabulin literarni večer: Kapka Kassabova – Meja

Meja je ena redkih tovrstnih literarnih umetnin: knjiga potovanj, ki je v resnici zbirka čudes.

Avtorice ne bo v Ljubljano, javljala se bo prek spletnega prenosa.

Bolgarsko-turško-grško obmejno območje je eno najbolj nepoznanih in redko raziskanih delov Evrope. Divja narava v sebi nosi spomine na burno zgodovino teh krajev, od rimskih časov, ko je bil v te kraje izgnan Ovidij, pa vse do razpada Osmanskega cesarstva, hladne vojne in danes, ko po gozdovih Strandže poti iščejo begunci, ki tako kot številni pred njimi na drugi strani meja iščejo boljši jutri. Obrobje Evrope, prepredeno s starimi rimskimi cestami, še vedno priča o prejšnjih obdobjih; v prepadnih gozdovih se skrivajo tračanska grobišča, v hribih samostani, na gozdnih jasah pa častilci ognja. Avtorica se v knjigi ne giblje le na meji med svetovi, med celinami in političnimi sistemi, temveč, izhajajoč iz prostora, raziskuje tudi meje med resničnim in intuitivnim, med zavednim in nezavednim. Njeni vodniki na potovanju v prostoru in času se od nekdaj gibljejo med omenjenimi svetovi; tihotapci, lovci na zaklade, gozdni čuvaji, prebivalci izginjajočih vasi, begunci. Zanima jo namreč, kaj imajo o meji povedati tisti, ki jo naseljujejo, izkaže pa se, da obrobje s svojimi zgodbami veliko pove tudi o tistem, kar se šteje za center.

Roman je prevedla Petra Meterc.

Kapka Kassabova (1973) je otroštvo preživela v Bolgariji, leta 1992 se je z družino preselila na Novo Zelandijo, 2005 pa na Škotsko. V svojih delih raziskuje razmerja med kraji in ljudmi, geopolitična obrobja, stičišča in križišča kultur, najpogosteje na Balkanu. Poleg devetih proznih del, za katera je prejela kopico nagrad, je doslej izdala tudi štiri zbirke poezije ter redno objavlja v časopisih in revijah, denimo The Guardian in The Times Literary Supplement, njena dela pa so bila prevedena v več kot dvajset jezikov. 

Pogovor z avtorico bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.
 

Fabulin literarni večer: Kapka Kassabova – Meja

16. mar. 2024 20:00
16. mar. 2024 20:00
Več terminov

14. mar. 2024 20:00

Fabulin literarni večer: Marija Stepanova – Z one strani

Zbirka izbranih esejev Z one strani Marije Stepanove, ene najpomembnejših literarnih likov posovjetske Rusije, je sestavljena iz skrbno izbranih besedil, ki zajemajo dve desetletji avtoričinega ustvarjanja. Stepanova, pesnica, prozaistka in pionirka neodvisnega novinarstva, v svojem delu združuje formalno inovativnost in akutno zaznavanje jezikovnih odtenkov, s čimer daje globok vpogled v ključne politične dogodke in družbene dileme svojega časa. V zbirki Stepanova raziskuje zgodovinske pretrese in preučuje čas konfliktov ter vpliv, ki ga imajo na jezik, s posebnim poudarkom na ukrajinski krizi in političnih nemirih. Izbor esejev, ki je nastal v tesnem sodelovanju z avtorico, razkriva prepletanje osebnega in kolektivnega spomina, v središču njenih raziskovanj pa so teme izgube, identitete in potvarjanje resnice med vojno. Stepanova se v svojih delih ukvarja tudi z odzivom na dela literarnih velikanov, kot so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva in Susan Sontag, s čimer prinaša svež, edinstven pogled na dokumentiranje družbenih sprememb in ruševin. Avtorica s pisavo, značilno za transformativni pristop, že znane koncepte predstavlja v izvirni, nenavadni luči, pri čemer nas izziva, da jih dojemamo na novo in globlje razumemo. Knjiga izbranih esejev Marije Stepanove poleg literarne vrednosti prinaša dragocen prispevek k razumevanju sodobnih političnih in družbenih tokov ruske in globalne zgodovine. Je odraz avtoričine izjemne sposobnosti, da s preseganjem mej tradicionalnega pisanja ujame duh nekega časa.

Zbirka esejev Z one strani je kolektivni prevod, izbor esejev je avtorica napravila ekskluzivno za Festival Fabula.

Marija Stepanova je ruska pesnica, romanopiska in novinarka judovskega rodu, rojena leta 1972 v Moskvi. Je avtorica dvanajstih pesniških zbirk in dveh knjig esejev. Njena literarna dela so osvojila precej ruskih in mednarodnih nagrad, med njimi leta 1993 nagrado literarne revije Znamja, 2005 Pasternakovo nagrado in nagrado Andreja Belega, 2006 nagrado Hubert Burda, 2023 tudi Leipziško knjižno nagrado za evropsko razumevanje. Njene pesmi so prevedene v številne jezike. Stepanova je tudi glavna urednica neodvisnega spletnega časopisa, osrednjega dnevnega ruskega medija na področju kulture in umetnosti COLTA.RU. Živi v pregnanstvu v Nemčiji.


Pogovor z avtorico bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.

Fabulin literarni večer: Marija Stepanova – Z one strani

14. mar. 2024 20:00
14. mar. 2024 20:00
Več terminov

10. mar. 2024 20:00

Fabulin literarni večer: Milena Marković – Otroci

Z ugledno srbsko nagrado za roman NIN ovenčani Otroci tako pri bralcih kot pri publiki priljubljene pesnice in dramatičarke Milene Marković predstavlja pogumen literarni hibrid, saj spaja poezijo in roman. Avtobiografska pripoved v verzih nas z ritmom in drugimi pesniškimi sredstvi vodi na vzneseno popotovanje po preteklosti, zaznamovani z iskanjem same sebe sredi številne, a odtujene družine in zgodovinskega kaosa. Izrazito neposredno, robustno, včasih boleče iskreno izpovedno pisanje, potopljeno v umazan vsakdan, sočasno dobiva tudi mitsko avro, ki jo daje senzibilna liričnost. Skozi tako speljano pripoved pa se odpirajo ključna vprašanja o položaju klasične družine in statusu otrok v sodobnem svetu ter specifično na Balkanu, ujetem v neskončne zgodovinske vrtince. Jeza, krivice, cinizem, vulgarnost, obžalovanje se v značilnem slogu prepuščajo s prahom prežeti pesniški lepoti kristalnih spominov. Knjiga, v kateri bodo koščke sebe našli mnogi pripadniki zadnjih nekaj urbanih generacij.

Roman je prevedel Muanis Sinanović.

Milena Marković (1974) je srbska pesnica, režiserka, scenaristka in univerzitetna profesorica. Za knjigo Ptičje oko na tarabi je leta 2010 prejela ugledni pesniški nagradi Biljane Jovanović in Đure Jakšića. Njene drame so izvajane na številnih domačih in mednarodnih odrih, kjer uživajo velike uspehe. Med številnimi nagradami za drame je leta 2007 prejela tudi nagrado Miloša Crnjanskega za knjigo 3 drame. Napisala je scenarije za filme Olega Novkovića: Jutri zjutraj (2007), Beli beli svet (2009) in Zapuščina (2015). Je izredna profesorica na Fakulteti za dramske umetnosti v Beogradu, kjer dela na katedri za dramaturgijo.


Pogovor z avtorico bo potekal v srbskem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.
 

Fabulin literarni večer: Milena Marković – Otroci

10. mar. 2024 20:00
10. mar. 2024 20:00
Več terminov

7. mar. 2024 20:00

Fabulin literarni večer: Lucie Faulerová – Objela me bo smrt

In v teh trenutkih se pretvarjam, da verjamem temu, da temu verjamem, pretvarjam se, da imam zgolj zaprte oči ali pa da samo čakam nanjo, pa čeprav zelo zelo zelo globoko, v najbolj odročnem kotičku, pod loputo na tleh v kleti svoje glave, nekje tako zelo globoko vem, da imam oči na stežaj odprte in da sploh nikogar ne čakam.

Dvajsetletnica se mora spopasti z družinsko tragedijo, ki jo skoraj uniči. Kako lahko preživi po tem, ko njena sestra stori samomor? Poetično literarno delo Lucie Faulerove bralcem predstavi travmatično temo, ovito v nežen humor. Vlak pelje naprej. Notri, sama v kupeju, sedi mlada ženska z ranjenim telesom in dušo. Skozi okno spremlja pokrajino, razmišlja o svoji družini in obuja spomine na vesele trenutke, preživete s sestro, ki je naredila samomor. Zakaj? Nihče ne ve. Marie, protagonistka romana, za sestrino smrt krivi sebe. Kolesa se vrtijo, vlak ropota in vzdihuje, pokrajina izginja. Popotnica Marie razmišlja o vseh mogočih načinih samomora pa tudi o tem, kako se spopasti z življenjem in njegovimi tragedijami, kako živeti kljub vsaki zadani rani. Odgovore na vprašanja, ki jo tarejo, in rešitev za mučne misli, ki jo navdajajo, išče v novodobni duhovnosti in starih čeških običajih. Bralec postopoma izve, da je Marie po smrti svoje sestre večkrat poskušala storiti samomor, a vedno z dovoljšno mero obotavljanja, da je preživela. Kljub grenki temi je literarno delo mlade avtorice polno subtilnega humorja in ironije, medtem ko težko tematiko v prijetno branje spremenita značilen ritem avtoričinega jezika in izredna čistost njenega sloga.

Roman je prevedla Anja Simič.

Lucie Faulerová (1989) je češka pisateljica, urednica in scenaristka. Diplomirala je iz bohemistike na Univerzi Palackega v Olomucu. Njen romaneskni prvenec Lapači prachu (Nabiralci prahu) je ob izidu pritegnil pozornost bralcev in kritikov, leta 2017 je bil nominiran za nagrado magnesia litera za prozo in za nagrado Jiříja Ortena za mlade avtorje do tridesetega leta. Pozneje je s češko konceptualno umetnico Kateřino Šedo sodelovala pri ustvarjenju knjige BRNOX – A guide to Brno’s Bronx o socialno prikrajšanem predelu Brna, ki je leta 2016 prejela nagrado magnesia litera za novinarstvo. Leta 2020 je Lucie Faulerová izdala svoj drugi roman Smrtholka (Objela me bo smrt), ki je bil 2021 nominiran za nagrado magnesia litera za prozo in za katerega je prejela nagrado Evropske unije za književnost.


Pogovor z avtorico bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.
 

Fabulin literarni večer: Lucie Faulerová – Objela me bo smrt

7. mar. 2024 20:00
7. mar. 2024 20:00
Več terminov

1. mar. 2024 20:00

Odprtje festivala Literature sveta Fabula: Pol Guasch – Napalm v srcu

Ko pišem, si poskušam zamisliti nekaj, za kar mislim, da še ne obstaja, izhajajoč iz predpostavke, da je vse že napisano. Tako v književnosti kot v filozofiji me zanimajo imaginarnost znanstvene fantastike, vprašanja posthumanizma … predvsem pa vsi ti načini bivanja v svetu, ki še ne obstajajo. Obenem sem želel raziskati svet, ki ni nujno futurističen v smislu tehnologije in kiborgov. Želel sem ustvariti literaturo, ki se nagiba k znanstveni fantastiki, toda izhajajoč iz korenin, iz materialnosti sedanjosti.

»Včasih imam občutek, da beležim prihodnost. Pravim si: nasproti nerazumevanju imam besede. Nekdo, morda, jih bo zmogel razumeti,« pravi pripovedovalec in protagonist romana Napalm v srcu. Ta mladi moški živi v nekem nedoločenem času, v nedoločenem kraju in v nedoločenih okoliščinah. Pravzaprav ne poznamo niti njegovega imena. Celoten roman preveva občutek nedoločenosti, ki uhaja dojemanju stvarne logike. Ob branju se znajdemo v postapokaliptičnem svetu, v katerem se prepletata dve močni sili: boj za preživetje in kompleksna ljubezenska sla. V romanu nastopajo tri osrednje osebe: pripovedovalec, njegova mama in Boris, prijatelj, ki živi v mestu. Protagonist živi v naselju, ločenem od mesta z gozdom, v katerem se dogajajo stvari. Roman je postavljen v čas in prostor, oblikovan po nekem dogodku, ki ga lahko le slutimo. Tam je Tovarna, ki je nekoč zagotavljala preživetje, dokler se ni zgodila nesreča in so prišli obritoglavci, ki govorijo neki drug, nerazumljiv jezik. Edina možnost preživetja (in ljubezni) je odhod. Napalm v srcu je alegorija različnih oblik represije, ki določajo usode ljudi, človeštva, obenem pa je tudi alegorija tega, da je lahko meja med žrtvijo in krvnikom zelo tanka. Naslov romana Napalm v srcu meri na distopičnost notranje, čustvene krajine protagonistov in njihovega eksistencialnega boja.

Roman je prevedla Veronika Rot.

Pol Guasch (1997) je katalonski pesnik in pisatelj. Na Kraljevem kolidžu v Londonu je zaključil magisterij iz sodobne književnosti, kulture in teorije, trenutno pa se ukvarja z doktorsko disertacijo o ljubezni in poetiki na Univerzi v Barceloni. Je avtor pesniških zbirk Tanta grana (Vsa ta krma, nagrada Francesca Garrige 2018) in La part del foc (Ognjeni del, López-Picójeva nagrada 2020), s svojo poezijo je sodeloval na mednarodnih pesniških branjih od Južne Afrike do Švice in Nemčije. Redno se udeležuje tudi pisateljskih rezidenc. Z romanesknim prvencem Napalm al cor (Napalm v srcu, 2021) je leta 2021, pri štiriindvajsetih, postal najmlajši dobitnik nagrade za najboljši roman Llibres Anagrama, ki je bil preveden že v španščino, angleščino, francoščino, italijanščino in nemščino, pripravljajo ga tudi za gledališče in film.


Pogovor z avtorjem bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.
 

Odprtje festivala Literature sveta Fabula: Pol Guasch – Napalm v srcu

1. mar. 2024 20:00
1. mar. 2024 20:00
Več terminov

26. feb. 2024 20:00

Fabula pred Fabulo – Mircea Cărtărescu

Najbolj neumna utvara je, da verjameš, da bo po tvoji smrti pravici zadoščeno.

V okviru programa Fabula pred Fabulo se nam bo s pogovorom o knjigi Lepe tujke kot prvi izmed Fabulinih avtorjev in avtoric predstavil izjemni Mircea Cărtărescu. Avtorja ne bo v Ljubljano, javljal se bo prek spletnega prenosa.

Knjiga Lepe tujke se poigrava z avtofikcijo, saj v njej spremljamo pisatelja Cărtărescuja in njegove dogodivščine. Kot je zapisal v uvodu, zgodbe »temeljijo na resničnih dogodkih in osebah, je pa v njih dosti več fikcije, kot se zdi na prvi pogled«. V zgodbi Antraks prejme nenavadno in nepričakovano pismo z Danskega, ki vsebuje sumljiv beli prah, ob čemer občuti precejšnjo paniko, zato nevarno pošiljko preda policiji, kjer pa se začnejo dogajati absurdne stvari. V drugi, najdaljši in naslovni zgodbi Lepe tujke mu sledimo v Francijo na gostovanje romunskih pisateljev, kjer spet doživljamo razne bizarnosti, začinjene z dobro mero humorja. Zadnja zgodba, Bacovijanska, pa je satirična obravnava literarne scene in njene samozadostnosti. V njegovih delih, polnih humorja, satire in grotesknosti, se brišejo meje med fantastičnim in običajnim, nadnaravnim in naravnim, med objektivnim in subjektivnim. Cărtărescu ustvarja lastno enciklopedijo resničnosti in sna, ki ju postavlja v okvir biografizma, avtoreferenčnosti in magičnega realizma. Tako nastane nova poetika, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno literarno zvrst, zato je prevajanje kateregakoli od Cărtărescujevih del praviloma velik prevajalski zalogaj. Zbirka (avto)biografskih kratkih zgodb Lepe tujke, začinjenih s precejšnjim odmerkom (samo)ironije – Cărtărescu se namreč zna zelo dobro pošaliti tudi na svoj račun –, je neusmiljena satira o tuzemskem življenju pisateljev.« Lepe tujke so pravo zmagoslavje slogovne spretnosti in humorne sproščenosti, ki ne bo nikogar pustilo ravnodušnega.


Roman je prevedel Aleš Mustar.

Pisatelj, pesnik, esejist, univerzitetni profesor, literarni kritik in publicist Mircea Cărtărescu (1956) je najpomembnejši živeči romunski avtor, nominiran tudi za Nobelovo nagrado za književnost. Je domača in tudi že svetovna literarna zvezda in najbolj prevajan sodobni romunski avtor ter prejemnik številnih domačih in mednarodnih literarnih nagrad, med drugimi tudi vilenice leta 2011. Slovenski bralci in bralke so ta svojstveni glas romunske književnosti že spoznali v prevodu njegovih del Nostalgija in Zakaj ljubimo ženske, v slovenščini pa je izšel je tudi izbor njegove poezije Motorno kolo, parkirano pod zvezdami. Med najpomembnejša prozna dela v opusu Mircee Cărtărescuja spadajo Sen (1989), Nostalgija (izdaja Sna v celoti, 1993) in trilogija Orbitor (1996, 2002, 2007).

Pogovor z avtorjem bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.

Dogodek je del programa Bralna kultura, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

 

Fabula pred Fabulo – Mircea Cărtărescu

26. feb. 2024 20:00
26. feb. 2024 20:00
Več terminov

21. mar. 19:00

Kritični kabaret

Kritični kabaret, nov cikel pogovorov, bo s pomočjo vodilnih svetovnih intelektualcev, pisateljev, filozofov, ekonomistov in umetnikov naslavljal izzive našega časa ter v razmislek ponujal smernice in rešitve za prihodnost. Cikel je Cankarjev dom zasnoval s filozofom Srečkom Horvatom ter novinarko Sobotne priloge Dela in programsko direktorico čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji / Omaggio a una visione, Patricijo Maličev, ki jima bo pripadel uvodni večer cikla 21. marca 2024 ob 19. uri v Klubu CD. 

»Zgodovina je prežeta s kontingenco. Prihodnost ne. Kako torej govoriti o njej? Ker se zdi prihodnost človeštva na tem planetu z vsakim dnem bolj negotova, je eksistenčno tveganje v 21. stoletju postalo predmet vse večjega področja resnega znanstvenega raziskovanja: od postatomske dobe globalnega segrevanja, sintetične biologije in umetne inteligence, do vseh sort eshatologij, ki jih prežemajo. Kako torej misliti prihodnost, si jo v kakršnikoli obliki predstavljati, kako razmišljati o koncu vseh reči na Zemlji in možnosti, da se bo postčloveška prihodnost prej ali slej zgodila?« razmišlja Patricija Maličev.

Srečko Horvat  je »eden najbolj vznemirljivih glasov svoje generacije« (Der Freitag). Njegov nastop v Cankarjevem domu se bo dotikal perečih izzivov sodobnega trenutka: podnebnega zloma in vojn kot vseprisotne in vseobsežne krize človeštva. Dodatna spodbuda za Horvatovo gostovanje je tudi lanski izid slovenskega prevoda njegove knjige Po apokalipsi (KUD Apokalipsa), ki raziskuje različne predele sveta in ponuja razmisleke za bivanje onkraj apokalipse. V njej se ukvarja s sedanjostjo kot dobo antropocena ali kapitalocena, z načini soočanja s postapokaliptično melanholijo pa tudi s pomenom fetišizacije apokalipse. Horvat bo v okviru kritičnega kabareta predstavil tudi nekaj lahkotnejših tem, denimo svoj utopični projekt na otoku Vis z imenom ISSA, Šola družbene avtonomije, ob katerem se sprašuje o pogojih »dobrega življenja« med planetarno krizo. Kako misliti prihodnost, si jo v kakršnikoli obliki predstavljati, kako razmišljati o koncu vsega na Zemlji in možnosti, da se bo postčloveška prihodnost prej ali slej zgodila, so ključna vprašanja, ki se jima bosta govorca posvetila v uvodnem večeru. 

Čeprav se zdi, da je prihodnost začrtana in da z vso gotovostjo galopiramo proti izumrtju, popolnemu uničenju in preobrazbi planeta, ne bi rekel, da prihodnost ni odprta za nepredvidene dogodke. Razumem, da se v svetu, prežetem s podnebnimi krizami in vojnami, zdi, da je lahko vse le še slabše, in res je vsak dan slabše, vendar je prihodnost – tako kot preteklost – še vedno odprta.
Srečko Horvat v predstavitvi Kritičnega kabareta, programska publikacija Cankarjevega doma, feb. 2024

Srečko Horvat je filozof in avtor odmevnih knjig, kot so Poezija prihodnosti (Penguin, 2019), Radikalnost ljubezni (Wiley, 2015) in Kaj želi Evropa? (v soavtorstvu s Slavojem Žižkom, Columbia University Press, 2013). Njegova besedila lahko najdemo v uveljavljenih revijah in časopisih The New York Times, The Guardian, Der Spiegel, Newsweek, Al Jazeera, Jacobin in Granta. Velja za enega izmed osrednjih likov nove levice v pojugoslovanskem prostoru, dejavno je sodeloval v več protestnih gibanjih po svetu, vključujoč študentske proteste na Hrvaškem v letu 2009, Occupy Wall Street 2011 ter World Social Forum v Senegalu in Tuniziji. Je eden od ustanoviteljev festivala Subversive, Gibanja za demokracijo v Evropi DiEM25 in projekta ISSA, Šole družbene avtonomije, ki deluje na otoku Vis.  
 

Kritični kabaret

21. mar. 19:00
Več terminov

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI