Tretji program Radia Slovenija – Program Ars bo maja 2025 v Slovenijo prvič pripeljal Mednarodno skladateljsko tribuno Rostrum, najprestižnejši svetovni forum za sodobno umetniško glasbo. Skladateljska tribuna, ki spodbuja ustvarjalnost in prepoznavnost novih glasbenih del, bo v Ljubljano privabila 25 delegatov radijskih postaj z vsega sveta, ki bodo poslušali najnovejše posnetke sodobne glasbe, o njih razpravljali in jih ocenjevali.

Osrednje dogajanje Mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2025 bo potekalo od 13. do 16. maja v Klubu Cankarjevega doma, ko bodo delegati poslušali in ocenjevali prijavljena dela. Izbrana in priporočena dela bodo razglasili na novinarski konferenci 16. maja ob 13. uri v Studiu 26.

Ob popoldnevih in večerih bodo potekali koncerti in spremljevalni program, ki bodo osvetlili sodobno glasbeno ustvarjalnost, s posebnim poudarkom na slovenskih skladateljih. Spremljevalni temi bosta 80-letnica Društva slovenskih skladateljev in predstavitev nove izdaje Klasika 3 ZKP RTV Slovenija s simfonično glasbo mlajše generacije slovenskih skladateljev.

Glasbeni večeri, ki bodo pospremili letošnji Rostrum:

• Sobota 10. maj 2025: Matineja SIM Slovenske filharmonije - Predstavitev Mednarodne skladateljske tribune Rostrum in skladb s sporeda koncerta SOS v dvorani Marjana Kozine Slovenske filharmonije
• Torek, 13. maj 2025: Pogovor s slovenskimi skladatelji v dvorani Julija Betteta (Kazina) in Koncert harmonikarja Luka Juharta v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani z glasbo slovenskih skladateljev, ki so v zadnjem desetletju uspeli na tribuni ter glasbo Vinka Globokarja
• Sreda, 14. maj 2025: Koncert SOS Slovenske filharmonije z naslovom "Nagrajeni" - na sporedu bodo najuspešnejše skladbe različnih obdobij tribune
• Četrtek, 15. maj 2025: Koncert Kromatika SORS
• Sobota, 17. maj 2025: Zaključni koncert iz Arsovega cikla “Obiski kraljice” na Blejskem otoku z Markom Hatlakom, Polono Gantar in Miro Božičem.

Spremljevalni program je nastal v sodelovanju s Slovensko filharmonijo, Društvom slovenskih skladateljev, Cankarjevim domom in Akademijo za glasbo v Ljubljani. Vsem koncertom bo mogoče v neposrednem prenosu prisluhniti tudi na Programu Ars.

Jutranji uvod v konferenco in večerni koncert – edinstvena glasbena izkušnja, ki združuje afriške ritme, slovenske priredbe v afriških in jazzovskih ritmih ter plesno-zabavno glasbo.

Debata želi osvetliti enega temeljnih vzrokov za neenakost in nestabilnost, preučiti posledice izkoriščanja neobnovljivih naravnih virov, tudi kritičnih surovin, v odnosu do načel trajnostnega razvoja, in razpravljati o možnih novih paradigmah. To sodi tudi med prednostne naloge Slovenije v VS OZN v času njenega nestalnega članstva 2023–2025. 

Problem izkoriščanja virov za razvoj je zelo aktualen, čeprav redko govorimo o njem. V zadnjih desetletjih opažamo vse večje zanimanje za uporabo naravnih virov, zlasti ekstraktivnih, kar podpirajo številne mednarodne institucije in vlade. Pravilno izkoriščanje virov skupaj z izboljšanim upravljanjem naj bi namreč postalo nova metoda »zmanjševanja revščine« in upanje za regije ter države, ki jih revščina močno prizadeva, vendar so bogate z viri. Posledično se povečuje obseg tujih naložb v rudarsko industrijo, sprejemajo pa se tudi nove politike in zakoni, ki tak razvoj omogočajo.

Kljub temu pa razprava o pridobivanju neobnovljivih virov ostaja zelo kontroverzna. Na eni strani se raba naravnih virov zdi »naravna« rešitev za zmanjševanje revščine in spodbujanje razvoja, zlasti za države globalnega juga, ki so v največji stiski. Dolgo je veljalo prepričanje, da uporaba narave in njenih virov prinaša blaginjo, bogastvo in napredek. Čeprav je to prepričanje še vedno prisotno, pa se pojavljajo tudi nasprotni argumenti, ki opozarjajo na ponovno aktualnost »prekletstva« naravnih virov. Bogastvo virov pogosto vodi v nasilje, korupcijo in ekološke katastrofe. Tudi če teh skrajnih posledic ni, lahko neenak dostop do naravnih virov negativno vpliva na trajnostni razvoj.

Načela trajnostnega razvoja narekujejo, da morajo vse dejavnosti, tudi gospodarske, zadostiti potrebam sedanjih generacij, ne da bi pri tem ogrožale potrebe prihodnjih. Izkoriščanje naravnih virov zato odpira širok spekter vprašanj, kot so dostop, lastništvo, trajnostna raba okolja ter pretvorba pridobljenega bogastva v oblike, ki bodo enakovredno zadovoljevale potrebe tako današnjih kot prihodnjih generacij.

Program:
Dogodek Dan Afrike 2025 poteka pod pokroviteljstvom njene ekscelence Nataše Pirc Musar, predsednice Republike Slovenije.

Ob začetku bo udeležence nagovorila Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.

8.00–9.00        Registracija in glasbeni uvod v konferenco
9.00                 Otvoritveni nagovor Tanje Fajon, ministrice za zunanje in evropske zadeve 
9.15–10.30      Panel voditeljev: NARAVNI VIRI IN POTENCIAL ZA RAZVOJ
10.30–10.45    Odmor
10.45–12.30    2. panel: IZZIVI RABE NEOBNOVLJIVIH VIROV V LUČI NAČEL TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
12.30–14.00    Odmor za kosilo
14.00–15.15     3. panel: ALTERNATIVE IN PRIMERI DOBRIH PRAKS 
15.15–15.30    Odmor
15.30–17.00    4. panel: NARAVNI VIRI IN GRADNJA MIRU
17.00               večerja 

18.00                koncert Sanou Brothers in Fake Orchestra

Izvajalci: Sanou Brothers – tolkalista Issiaka in Mumuru Sanou ter Igor Leonardi z zasedbo Fake Orchestra.  


 

Partnerske organizacije: Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Chatham House, Generalni direktorat Evropske komisije za mednarodna partnerstva, BSF – Blejski strateški forum, Gospodarska zbornica, Cankarjev dom, nevladne organizacije in institucije v Sloveniji.
 

Nastopajo:  Chet Baker, Carol Baker, Vera Baker, Dean Baker, Missy Baker, Dick Bock, William Claxton, Flea, Hersh Hamel, Chris Isaak, Lisa Marie …
Jezik: angleški, španski, podnaslovljeno v slovenščini
Izvorni nosilec:35mm filmski trak v črno beli tehniki
Predvajana verzija: 4K restavrirana DCP verzija
 

Intimen dokumentarec o eni najbolj enigmatičnih ikon jazza – trobentaču Chettu Bakerju.

Skozi iskrene pogovore z njegovimi prijatelji, družinskimi člani, sodelavci in ljubeznimi film razkriva razburkano življenje umetnika, ki je s svojo inovativnostjo determiniral pojem Cool Jazz-a, očaral poslušalce širom celotnega sveta, a se obenem boril s temačnimi lastnimi demoni. Arhivski posnetki iz njegove mladosti se v filmu prepletajo z nastopi v poznejših letih, ti pa še dodatno poudarijo glasbenikovo genialnost in edinstveno melodičnost, ki jo je ustvarjal s trobento in vokalom.
 

Sodelujejo: dr. Dean Komel, dr. Alix Landgrebe, dr. Gorazd Kovačič

Knjiga Pisma 1925–1975 in druga pričevanja prinaša korespondenco med nemško-ameriško politično teoretičarko in filozofinjo judovskega porekla Hannah Arendt in njenim nekdanjim profesorjem, filozofom Martinom Heideggerjem. Pisma razkrivajo njuno zapleteno osebno in intelektualno razmerje. Korespondenca ponuja edinstven vpogled v njune misli, čustva ter odzive na ključne dogodke 20. stoletja, vključno z nacizmom, vojno in povojnimi refleksijami. Gre za pretanjeno in intimno izpoved dveh izjemnih mislecev.

Pod prevod Pisem se podpisuje dr. Aleš Košar, prejemnik nagrade Fabjana Hafnerja za leto 2019, in sicer za izjemen prevod Kaj se pravi misliti? (Was heißt Denken?, Martin Heidegger, Založba FF). 

V sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana, ki leta 2025 s projektom Arendt 50 večplastno obeležuje 50. obletnico smrti Hannah Arendt, in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. 
 

Trajanje: 60 minut

Dvajset uspešnih sezon Piaf, Edith Piaf

Običajno življenje predstave je praviloma izmerljivo s prsti ene roke. Če so zasedeni trije, je to že uspeh, če vseh pet, je mogoče govoriti o popolnem presežku. Izredno redke so tiste predstave, ki jim uspe leta šteti s prsti obeh rok. To so legendarne predstave. Predstav, za katere pa bi zmanjkalo prstov tudi druge roke, skorajda ni. So osamelci, monoliti, ki kljubujejo času in hkrati potrjujejo neuničljivo moč gledališča, sicer zavezanega minevanju. In zato vsak takšen monolit, ki presega gledališko življenje vseh desetih prstov, še kako zasluži pozornost.

Piaf, Edith Piaf je eden takšnih monolitov. Dvajset, ja, dvajset let je od premiere v Kavarni Union, na idealnem, a žal ne več delujočem odru morda najboljšega kabaretnega prostora v Ljubljani. Kakorkoli, kar se je tistega decembrskega večera zgodilo v Kavarni, nikakor ni bilo zamišljeno kot nekaj, kar bo čez dvajset let še vedno utripalo. Brez produkcijskih sredstev, velikanski kup entuziazma, mlada ustvarjalna ekipa na začetku gledaliških poti, premalo časa, preveč dela in odločnost, da se projekt izpelje ne glede na to, v kakšno obliko se bo razvil. In razvil se je v obliko, v kateri ni odvečnega detajla, v kateri se zato nič ne »postara«, na nobeno Vesnino gesto ne »seda prah«, vse je na mestu, jasno, čisto, neposredno, čustveno nabito, močno. 

Uspeh Vesnine pevsko-gledališke interpretacije Edith Piaf – še danes jo glasbeno (in igralsko!) spremlja Joži Šalej – je potrdila premiera, potrdila jo je Borštnikova nagrada za najboljšo žensko vlogo, potrjujejo jo številna gostovanja in potrjuje jo dvajseta obletnica uprizarjanja. 
In potrdilo jo bo tudi gostovanje v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Zdi se, da je podoba Edith Piaf zacementirana za vse večne čase: nežno, krhko dekletce, ki jo je ulica oblikovala v presunljivo umetnico. Človek, ki poje tako odlično in samosvoje kot Edith, tega ne bi bil sposoben, če ne bi ne samo poznal, temveč tudi doživel dogodkov z druge, »slabše« plati življenja. Trditev, da le ta, ki pozna pekel, lahko govori tudi o raju, še kako velja tudi zanjo.


Predstava je bila izbrana v tekmovalni program Borštnikovega srečanja 2004, kjer je Vesna Pernarčič, večkrat nagrajena za svoje delo, osvojila nagrado za najboljšo igro.

Vesna Pernarčič

V tretjem letniku ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo se je prvič profesionalno spoprijela z gledališčem pod režijskim vodstvom Sama Strelca v vlogi krčmarice Mirandoline P. Turrinija v ptujskem gledališču ZATO. Po akademiji se je zaposlila v Slovenskem stalnem gledališču Trst. V tem obdobju je sodelovala tudi na Primorskem poletnem festivalu (kot Lizeta v predstavi Igra o ljubezni in naključju v režiji J. Kice in kot Govornik v predstavi Stoli v režiji B. Jablanovca). Po triletnem obdobju v SSG Trst se je zaposlila v Prešernovem gledališču Kranj in se preselila nazaj v Ljubljano, kjer so se ji znova odprle možnosti za delo na RTV Slovenija, tako pri sinhroniziranju risank kot tudi pri sodelovanju v otroških oddajah, kakršna je npr. Pod klobukom. V PG Kranj se je prvič predstavila kot Micka v Županovi Micki v režiji V. Tauferja. Je članica igralskega ansambla PG Kranj od leta 2001.

Izbrane nagrade: žlahtna komedijantka (2019, 2012, 2007, 2005), Borštnikova nagrada za igro (2018, 2004), nagrada Prešernovega sklada (2014)

V goste prihaja priznani nemški pisatelj in novinar Norman Ohler, avtor svetovne uspešnice Popolna omama, v kateri je podrobno analiziral vlogo drog v nacistični Nemčiji. Tokrat se predstavlja z novo knjigo LSD za mamo, v kateri nadaljuje raziskovanje vpliva psihoaktivnih substanc na družbo in politiko po drugi svetovni vojni.

Knjiga je žanrsko napeta, skorajda znanstvena kriminalka, ki nas popelje od odkritja LSD-ja in psilocibina do njunega vpliva na sodobno medicino, zakonodajo in javni diskurz. Ohler razčleni tri ključne vloge drog: zdravila, orodja za nadzor in sredstva za omamljanje. Opozori tudi na to, kako politika prepovedi zavira medicinski in terapevtski napredek kljub dokazom o potencialu teh substanc pri zdravljenju bolezni, kot sta depresija ali demenca.

Z avtorjem se bo o njegovih arhivskih raziskavah v Evropi in ZDA, nepozabnih likih iz zgodovine psihedelikov – od Aldousa Huxleyja do Elvisa Presleyja – in poskusu, ki ga je izvedel na lastnih starših, pogovarjala novinarka Patricija Maličev.

Dogodek bo potekal v angleščini s simultanim prevodom.
 

Oliver Frljić velja v zadnjih dveh desetletjih za enega najbolj emblematičnih evropskih režiserjev, ko je beseda o sintagmi upor-gledališče. V njegovih predstavah smo priče družbenemu uporu proti nacionalizmom vseh vrst, politiki katoliške cerkve (ki jo dobro pozna), kapitalizmu, slepoti, ki jo proizvaja, in revščini, ki jo pušča za seboj, homofobiji, posledicam kolonializma, patriotizmu in melanholiji. 

Kot dober poznavalec pojugoslovanskega in evropskega prostora kot takšnega pravi, da se nobeden od njiju nikoli ni rešil zgodovinskega fašizma in njegove dediščine. V svojih predstavah neredko umetniško obdeluje revizionistične pripovedi politične zgodovine, tudi zato, kot pravi, ker živimo v času, ko se države vsaka po svoje strinjajo z vsaj eno ali več oblikami fašizma. Na koncu pa, kot je bilo ugotovljeno v eni od predstav tega režiserja, se vedno preštevajo žrtve, uničena življenja ali celo trupla. Včasih vse našteto postanejo zastavki novih političnih projektov. 

Patricija Maličev se bo v aprilski izvedbi Kritičnega kabareta s Frljićem pogovarjala o vsem zgoraj naštetem, pa tudi o predstavi Inkubator, s katero se čez nekaj tednov ponovno vrača v Slovensko mladinsko gledališče.


Pogovor bo potekal v hrvaščini (simultano prevajanje v slovenščino). 

Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji – Gibanica podeljuje dve nagradi: 
•    Glavno nagrado Gibanice bo letos podelila mednarodna strokovna žirija v sestavi: 
Sandra Neuveut, direktorica CNDC La Briqueterie, Francija
Catja Loepfe, direktorica Tanzhaus Zürich, Švica
Monica Gillette, sodirektorica Tanztriennale Hamburg, Nemčija 

•    Nagrado občinstva se podeli predstavi, ki pridobi največ glasov občinstva. 
Podelitev bo vodil Daniel Petković, nastopile pa bodo plesalke_ci koreografskega laboratorija.

* V Klub CD vas popelje dvigalo iz Male galerije.


Več o mednarodni strokovni žiriji: 
Catja Loepfe, po izobrazbi kulturna antropologinja, je od leta 2014 umetniška direktorica Tanzhaus Zürich. Svojo pot je začela kot samostojna kustosinja in organizatorka delavnic, nato je prevzela vodstvo Züriškega gledališča Rote Fabrik (1999 – 2007) in z delom nadaljevala na Gessnerallee Zürich (2007 – 2012), kjer je nazadnje prevzela tudi delo vršilke dolžnosti direktorice. Za tem je vodila festival Zürich tanzt in bila članica umetniškega odbora Zürcher Theatre Spektakel. 

Sandra Neuveut je od leta 2021 direktorica Nacionalnega centra za koreografski razvoj – La Briqueterie v Franciji. Leta 2024 je izvajala funkcijo predsednice Združenja koreografskih razvojnih nacionalnih centrov, letos pa je njegova blagajničarka. Bila je umetniška svetovalka v Mestnem gledališču Pariz za projekte Chantiers d’ Europe (2019) in namestnica direktorja Musée de la danse v Rennesu, pod vodstvom koreografa Borisa Charmatza (2009 – 2018). Redno poučuje na univerzah in v programih poklicnega usposabljanja ter ima naziv Vitezinja umetnosti in književnosti, ki ga podeljuje francosko ministrstvo za kulturo.

Monica Gillette je umetniška so-direktorica Tanztriennala 2026 v Hamburgu. Pri Tanzhaus Zürich sicer dela kot dramaturginja in se posveča procesom preobrazbe institucije. Delala je na mnogih evropskih projektih, vključno z Dance Well, Migrant Bodies – Moving Borders, Dancing Museums – The Democracy of Beings, Empowering Dance in Aerowaves’ Moving Borders ter kot raziskovalka za EDN – European Dance Development Network, kjer je leta 2024 izšla njena publikacija Practices of Care and Wellbeing in Contemporary Dance: Evidence from the Field.
______

V sklopu prvega večera 17. edicije festivala elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA se bodo predstavili tri edinstveni umetniki, ki ustvarjajo na presečišču elektroakustične in eksperimentalne glasbe. 

Portugalski kitarski vizionar Rafael Toral v Ljubljano prihaja z eno najbolj kritiško cenjenih plošč minulega leta, Spectral Evolution (Drag City Records, 2024), ki je pristala na seznamih najboljših albumov glasbenih medijev, kot so The Wire, Pitchfork, The Quietus in Bandcamp Daily. Nepresenetljivo, saj njegova glasba zveni, kot da bi bila poseljena s fantastičnimi bitji iz fantazmagorij mojstra Hieronymusa Boscha!   

Poljska vokalistka, zvočna umetnica in skladateljica Antonina Nowacka (SHAPE+) nas bo popeljala v svoje sanjske zvočne pokrajine, ki rastejo iz tradicije new age in neoklasične glasbe. Njeni vilinski vokali in eterične barve različnih instrumentov (citre, harfa, okarina in drugih) poslušalce ovijejo v odejo svežega cvetja in jih vodijo na fantazijska mentalna popotovanja. 

Slovenski glasbenik in producent Jan Bajc Funa, znan tudi kot .čunfa, pa bo v živo z bendom premierno predstavil svoj nov projekt Stamor in album The Absurd (samozaložba, 2024), enkratni preplet temačnih atmosfer, obrednih sintovskih melodij ter black metal in doom riffov. 
 

Rafael Toral (PT)
»Pogosto govorimo o vizionarskih albumih, toda Spectral Evolution je treba slaviti zaradi njegove vizualnosti, saj poslušalcu odpre oko duha in razkrije živahno pokrajino, poseljeno z redkimi in eksotičnimi bitji.«
Jennifer Lucy Allan, The Guardian 

Rafael Toral je eden najbolj navdihujočih eksperimentalnih kitaristov naše dobe, aktiven na področju rock, ambientalne, elektronske in free jazz glasbe. V 90. letih se je kot eden pionirjev ambient in rock mutacij podpisal pod album Wave Field (1998), kasneje pa se je posvetil novim ustvarjalnim izzivom, kot je bil leta 2004 ambiciozni album nezemeljskega post-free jazza Space Programe. Toral je razvil idejo glasbe, ki je »melodična brez not, ritmična brez ritma, familiarna, a nenavadna, natančna, a radikalno svobodna, polna paradoksov, a tudi polna jasnosti in prostora«. Njegov izraz so kritiki opisali kot »vizijo elektronske glasbe, ki je veliko bolj visceralna in čustvena od glasbe njegovih bolj cerebralnih kolegov«. Toral tišino razume kot prostor, ki ima ključno funkcijo pri ustvarjanju glasbe. Z albumom Moon Field (2017) prešel v novo fazo, kjer nadgrajuje svojo prakso in jo z zasedbo Space Quartet razširja v nove dimenzije. Z vrnitvijo k električni kitari in novim zanimanjem za harmonijo je na aktualnem albumu Spectral Evolution (2024) sintetiziral vse našteto in dostavil nesluteno mojstrovino, ki je pristala na seznamih najboljših albumov številnih glasbenih medijev. V zadnjih 30 letih je nastopal po vsem svetu in med drugim sodeloval z imeni, kot so Jim O'Rourke, Evan Parker, Phill Niblock in Sonic Youth. 

Antonina Nowacka (SHAPE+, PL)
»Nowacka ima tako poseben glas in način petja, da imam občutek, da poje iz nekje onstran, in odstira vrata v svet, ki ni povsem enak našemu.«
Jennifer Lucy Allan, The Quietus

Antonina Nowacka je vokalistka, zvočna umetnica in skladateljica z izkušnjami na področju vizualnih umetnosti. Z dolgoletnim zvočnim raziskovanjem v naravnem okolju, preučevanjem različnih glasbenih tradicij in glasovnih posebnosti je razvila edinstven, sproščujoč in hipnotičen vokal, ki spominja na zvoke theremina, enega najzgodnejših elektronskih glasbil. Z ustvarjanjem subtilnih in minimalističnih zvočnih pokrajin poslušalce vabi na čustvena fantazijska potovanja, ki jih navdihujejo narava, vesolje, sanje in nezemeljski dogodki. Seznam njenih sodelavcev vključuje imena, kot so Nicolas Jaar, Agnieszka Polska in Sofie Birch. Nastopa po vsem svetu v prestižnih koncertnih prostorih in muzejih, galerijah in gledališčih, kot so Lincoln Centre (New York), Barbican Centre (London), Silent Green (Berlinu), Centro National de las Artes (Mexico City) in Bourse de Commerce (Pariz). V sezoni 2024/25 je varovanka platforme SHAPE+.
 

Stamor (SI)
Koncertna premiera albuma The Absurd (samozaložba, 2024)
»Plošča [...] navduši s prefinjeno, večplastno produkcijo in premišljeno dramaturgijo, predvsem pa z zares turobnim razpoloženjem, ki poslušalca zagrne v črn oblak in ga pahne v globoko melanholijo tudi na najbolj sončen poletni dan. Filmska glasba, ki filma ne potrebuje.«
Gregor Kocijančič, Mladina 

Stamor je nov ambientalni projekt glasbenika in producenta Jana Bajca Fune, znanega tudi kot .čunfa in Kanomotis, ki svoj lanski prvenec The Absurd (samozaložba, 2024) opisuje kot »homage Albertu Camusu in napev njegovemu absurdu«. Projekt predstavlja nadomestek za dejstvo, da Bajc ni član metal benda. Vanj namreč kanalizira svojo ljubezen do molovskih kitarskih tonov in temačnih vajbov. Njegove skladbe delujejo kot uvodi ali instrumentalni intermezzi iz kakih post-metal plošč, le da je Bajc te elemente postavil v središče svojih kompozicij in iz njih ustvari zaokrožena dela. Uvodnim žalobnim kitarskim melodijam ne sledijo blast beati, downtunano žaganje in brezbožno dretje, pač pa se ti prepletajo s sintetiziranimi basovskimi linijami, počasnimi obrednimi tolkali, gotskimi sinti in srhljivimi terenskimi posnetki. Njegov izraz spominja na zaporniške dungeon synth izdaje zloglasnega Burzuma, dromljajoče kitare dua Earth in mestoma mistično godbo kultnega Muslimgauza. Projekt Stamor in ploščo The Absurd preveva iskrena želja po razumevanju poetike absurda. 

Bajcu se bosta na odru pridružila Manuel Brajnik (kitara, elektronika) in Rok Babič (kitara, sampler) iz zasedbe Spiral Mind. 

SONICA 2025: -STREAM
15. - 18. april 2025
www.sonica.si
Koprodukcija: MoTA - Muzej tranzitornih umetnosti, Zavod Festival SONICA in Cankarjev dom. Koncert podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana - oddelek za kulturo. Antonina Nowacka je varovanka platforme SHAPE+ za inovativno glasbo in interdisciplinarno umetnost, ki jo sofinancirata Evropska unija in Pro Helvetia.