Konferenca bo sestavljena iz treh vsebinskih sklopov, v katerih bodo strokovnjaki osvetlili dejavnike in mehanizme, ki jih spletni napadalci izkoriščajo za uspešno izvedbo napadov, predstavili primere dobre prakse ter inovativne pristope pri ozaveščanju različnih ciljnih skupin uporabnikov.

Gre za prvi tovrstni strokovni dogodek pod okriljem ENISE, SI-CERT pa je imel pri snovanju programa ter sami organizaciji zelo aktivno vlogo, na kar smo ponosni. Povabilo slovenskemu odzivnemu centru SI-CERT k soorganizaciji konference je rezultat naših desetletnih aktivnosti pri ozaveščanju uporabnikov v sklopu večkrat nagrajenega programa Varni na internetu in doprinosa v delovni skupini European Cyber Security Month.

Dogodek bo tudi tokrat postregel z zanimivimi predavanji priznanih strokovnjakov. Hibridna gradnja bo predstavljena na primeru projektiranja in izgradnje treh velikih stavb ter predstavitve možnosti prefabricirane hibridne gradnje. Prikazana bo kombinacija različnih gradbenih materialov, kot so beton, les, jeklo, steklo in zbita zemlja, ki so kombinirani na projektih za optimizacijo strukturne celovitosti, estetske privlačnosti in trajnosti. Vsi trije projekti izkazujejo tudi številne inovativne trajnostne zasnove.

18:30
Spremljevalni koncert IV - Aform.Duo (Sara Lešnik, glas & koncept, Ivana Tripković, klavir & računalnik)
Program:
Bernhard Lang: The Cold Trip
Vstop na spremljevalne dogodke z vstopnico na koncert

19:30
Predkoncertni pogovor z Bojano Šaljić Podešva (moderator: Gregor Pompe)
Vstop na spremljevalne dogodke z vstopnico na koncert

Izvajalci: člani ansambla Foruma nove glasbe

Program: 
Ferruccio Busoni, Druga sonatina za klavir (Sonatina Seconda)
Gabriel Iranyi, Kvartet za flavto, violino, violončelo in klavir
Michael Finnissy, novo delo (prva izvedba)
Marco Stroppa, Gla-dya (prva izvedba nove verzije)
Bojana Šaljić Podešva, Avtocesta do Dadaab (Highway to Dadaab)

19:30
Predkoncertni uvod (Sara Zupančič o glasbi Pavla Merkúja)
Vstop na predkoncertni pogovor z vstopnico za koncert


Izvajalci: člani ansambla Foruma nove glasbe

Program: 
Farzia Fallah, Lalayi, uspavanka za Sohraba (Lalayi, ein Schlaflied für Sohrab)
Michael Pelzel, Ko čas mineva (As time goes by)
Enno Poppe, Žival (Tier)
Béla Bartók, Melodija iz Sonate za violo
György Ligeti, Dolga ura iz Sonate za violo
Pavle Merku, Kvartet št. 2
György Kurtág, Hommage Andrásu Mihályju, 12 mikroludijev za godalni kvartet 

19:30
Predkoncertni pogovor z Urošem Rojkom (moderator: Gregor Pompe) 
Vstop na predkoncertni pogovor z vstopnico za koncert

Izvajalci: Sae Lee, klavir; Miha Rogina, saksofon; Simon Klavžar, tolkala; Janez Podlesek, violina; Eldar Saparayev, violončelo

Program:
Vinko Globokar, Terres brulées, ensuite
Uroš Rojko, In memoriam Tomaž Lorenz za klavirski trio (krstna izvedba celotnega dela)
Lojze Lebič, Ekspresije za klavirski trio
Bor Turel, Jesenska pripoved

Armando Brizani, klavir, klaviature; Bernardo Brizani, violončelo; Imer Traja Brizani, glas, el. bas kitara 
Prijatelji: Anja Burnik, flavta; Lovro Ravbar, alt saksofon; Uroš Rakovec, akustična kitara; Neža Drobnič, Miha Vanič, Trinda Haxhiu, glas; Igor Bezget, kitara; Miha Recelj, bobni; Lazaro Amed Hierrezuelo, tolkala; Blaž Avsenik, klavir

Imer Traja Brizani kot sinonim za gibanje v sodobni romski glasbeni kulturi bo tokrat romsko tradicijo združil s flamenkom in jazzovsko improvizacijo ter samosvojimi umetniškimi izrazi mlajše in srednje generacije glasbenih avtorjev. Njegova glasba navdušuje z značilno iskrenostjo, ki izhaja iz romske tradicije ter pomembno bogati slovensko in mednarodno glasbeno ustvarjalnost. Romsko glasbo zaznamujeta temperamentnost ter ritmično in improvizacijsko bogastvo, ki ju Brizani nadgrajuje s samosvojim pristopom – povezovanjem romske glasbe in jazza ter tako ustvarja edinstveno avtorsko poetiko. 

V Prištini rojeni avtor je univerzitetni diplomirani muzikolog, multiinštrumentalist, vokalist, aranžer, producent in glasbeni pedagog, ki v Sloveniji živi od leta 1980. Njegov opus obsega več kot petnajst albumov z izvirno glasbo. Je tudi avtor prvega slovensko romskega muzikala Stekleno jabolko.

Glasbeno pot v Sloveniji je začel kot basist v ansamblih popularne glasbe, s svojim darom za improviziranje pa se je uveljavil tudi v jazzu. Nastopal je z velikimi imeni jazza od Jožeta Privška do Petra Erskina.

Leta 1996 je ustanovil skupino Amala, s katero ohranja bogato romsko glasbeno dediščino, hkrati pa elemente tradicionalne romske glasbe mojstrsko povezuje s primesmi jazza, klasične in zabavne glasbe. Z zasedbo Amala je v preteklosti že nastopil na številnih festivalih jazzovske in etno glasbe, tako pri nas kot v tujini. Samostojne koncerte je imel z Big bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, vselej pa rad k muziciranju povabi številne druge izvajalce romske glasbe domače in tuje.

Muzikologi pravijo, da je njegova glasba sentimentalna in strastna, predvsem vokalna pa izraža usodo in življenjsko filozofijo romskega naroda. Romi pa pravijo: »Amare gila si dukhade!« (Naše pesmi so pesmi bolečine.) 

Leta 2016 mu je tedanji predsednik Slovenije Borut Pahor podelil medaljo za zasluge za ustvarjalni prispevek k uveljavljanju in prepoznavnosti romske kulture v Sloveniji. »Brez tradicije je vsaka kultura prazna, brez inovativnosti in sodobnosti pa revna. Romski narod, ki mu pripadam, je povsod odrinjen na rob družbe. Sam se trudim postaviti zgled, da ne bi bilo tako, moje osnovno vodilo pa je medkulturni dialog,« je v zahvali tedaj povedal Imer Brizani, ki si že vse življenje prizadeva bogatiti romsko kulturo ter vzpostavljati most med tradicijo in sodobnostjo. Tudi zato je v romski skupnosti dejaven kot pedagog in mentor v glasbenem izobraževanju Romov.

Zbral in uredil je številne pesmi iz svetovne romske glasbene zakladnice ter jih nekaj ustvaril tudi sam. V knjigi Le ostanite, Romi gredo! je opisal zgodovino Romov, njihove običaje, veščine, verovanja, pripovedke, poezijo in jezik ter zbral notne zapise najbolj znanih romskih pesmi.
 

Pogovor s Pascale Delpech, soprogo Danila Kiša, prevajalko vseh njegovih del v francoščino, diplomatko in vrhunsko poznavalko Srednje Evrope ter Balkana.

Nihče ne pozna dela Danila Kiša kot Pascale Delpech. Ne gre samo za prevajanje, temveč za interpretacijo, razširjanje znanja o Danilu Kišu, globoko razumevanje njegove poetike. Danilo Kiš je bil tudi sam izjemen prevajalec. Pogovor obeta vpogled v delavnico velikega pisatelja, v skrivnosti njegovega pristopa, v življenje njegovega dela. Pisatelji, pisateljice, prevajalci, prevajalke, zaljubljenci v knjige, vabljeni na dogodek! Pogovor bo vodila prof. dr. Svetlana Slapšak. Potekal bo v srbščini ob simultanem prevodu v slovenščino. Dogodek je brezplačen.

Pascale Delpech je diplomirala iz ruščine, srbohrvaščine in antropologije Balkana. Kot literarna prevajalka je prejela nagrado Halpérine Kaminsky Consécration (2013); iz srbohrvaščine je v francoščino prevedla vsa dela Danila Kiša, več romanov in zbirk pripovedi Iva Andrića (Nobelova nagrada 1961) in dela drugih srbskih ter hrvaških avtorjev. Bila je prevajalka francoskega predsedništva in ministrstva za zunanje zadeve, delala je v OSCE in ZN v času jugoslovanskih vojn. Bila je kulturna svetovalka francoskega veleposlaništva na Kosovu in v Srbiji ter kasneje direktorica l’Alliance française v Šanghaju. Še naprej prevaja in kot delna imetnica avtorskih pravic skrbi za zapuščino Danila Kiša v svetu.

Antropologinja in doktorica antičnih študij dr. Svetlana Slapšak je predavala na številnih jugoslovanskih, evropskih in ameriških univerzah, bila profesorica za antropologijo antičnega sveta, študije spola in balkanologijo (2003–12)  ter tudi dekanja (2003–13) ISH (Institutum Studiorum Humanitatis). Objavila je več kot sedemdeset knjig: znanstvenih študij, zbirk esejev, prevodov, romanov, dram, libretov, potopisov in otroških knjig, okoli štiristo študij in razprav ter okoli dva tisoč esejev.

Pogovor organizira Kulturni center Danilo Kiš v sodelovanju z Cankarjevim domom, v okviru projekta Slovanski zvočni sprehodi/Slavic Soundwalking, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
 

Sodelujejo: Ferida Duraković, Dragan Velikić, Aleksandar Hemon in dr. Svetlana Slapšak.

Nekaj brez prihodnosti je mladost, katere spomin je ukradel brezup. Vse avtorice in avtorji so pisali o svoji mladosti v nekdanji Jugoslaviji, ki jo je nasilno prekinila vojna. Mladi danes, milenijci, so v podobnem položaju, ker jim je mladost ukinil kapitalizem, uničevalec upanja in prihodnosti. V tej točki sogovorniki zastavljajo vprašanja o generacijski pravičnosti, o smislu nostalgije, o kritiki zgodovinopisja in o reševanju preteklosti pred pozabo. Predvsem pa se sprašujejo, zakaj in komu pišejo.

Pridružite se praznovanju v enem najbolj legendarnih jazz klubov v Ljubljani! Klub, ki že od leta 1994 navdušuje z vrhunskimi jazzovskimi večeri, praznuje svojo obletnico v velikem slogu. Za pravo glasbeno poslastico bodo poskrbeli izjemni vokalisti, kot so legendarni Oto Pestner, vrhunska vokalistka in učiteljica petja Irena Vidic, mladí, izobraženi in zelo nadarjeni jazzovski vokalistki Neža Okorn in Veronika Kumar, virtuozi na klavirju Renato Chicco, Peter Mihelič in Blaž Jurjevčič, kitarska mojstra Primož Grašič in Jani Moder ter štirje  »veličastni«, Saša Nestorović, Igor Lumpert, Jure Pukl in Lenart Krečič na saksofonu.

Big Band DOM (Dobrepoljski orkester mladih) pod vodstvom Braca Doblekarja vas bo popeljal na nepozabno glasbeno popotovanje, ki ga nikakor ne smete zamuditi.

Večer bosta dodatno popestrila znana slovenska pisatelja, Milan Dekleva in Aleš Berger.

Jazz Club Gajo je prvi pravi slovenski jazz klub z mednarodnim slovesom, ki je skozi leta gostil svetovne jazzovske velikane, kot so Mark Murphy, Sheila Jordan, Barry Harris, Terence Blanchard, James Morrison, Kenny Garrett, George Cables, Gregory Hutchinson … ter kar nekaj svetovno znanih, tudi z Nobelovo nagrado ovekovečenih pisateljev in pisateljic, vas vabi, da postanete del zgodovine jazza tudi vi!

Nomad je avtorski projekt enega najbolj iskanih in vsestranskih basistov v Sloveniji, Jošta Lampreta. Bas kitaro predstavlja v povsem drugačni vlogi in luči kot smo je vajeni. Namesto, da bi ta ostajala v ozadju kot podporni element, se dvigne v ospredje in razcveti v inštrument z lastno melodijsko in harmonsko vlogo. Jošt Lampet se kot glasbeni popotnik nenehno podaja v raziskovanje različnih glasbenih tradicij, tokrat pa se s svojim najnovejšim projektom poklanja globoki tradiciji flamenka. Njegov pristop prepleta bogato paleto globalnih glasbenih vplivov, ki jih je kot glasbenik skozi leta zbiral in vpletal v svoje ustvarjanje. Njegova bas kitara se morda ravno zato ponaša z izraznostjo, občutkom in tehnično dovršenostjo, v svoji srži pa združuje dušo flamenka, svobodo jazza in subtilnost improvizacije. Z ekipo vrhunskih in široko delujočih umetnikov, Urško Cento, Ninom Mureškićem in Matijo Krečičem, se podaja na nomadsko pot, ki presega glasbene kategorije, briše meje in slavi medsebojno povezanost različnih kultur, kar je v tem času in svetu še kako pomembno.

Nomad ni le projekt glasbenega iskanja, temveč samosvoja glasbena pripoved, skozi katero ustvarjalci raziskujejo transformativno moč glasbe, ki povezuje in združuje. Vlada ji duh inovativnosti - kompozicij tako ne žene tradicionalni flamenko, temveč njegovo preoblikovanje in reinterpretacija skozi oči in občutke nekoga, ki, čeprav ni del te kulture, flamenko globoko občuduje in spoštuje.

Jošt Lampret je v svojih zgodnjih letih glasbene poti ustvarjal z zasedbo Terrafolk in Simbolični orkester, kjer je ob igranju etno glasbe pod mentorstvom Bojana Cvetrežnika odkril svojo ljubezen do glasbe sveta. Po končanem Konservatoriju za glasbo in balet je študij klasičnega kontrabasa nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Zoranu Markoviću. Kot klasični kontrabasist solist je nastopil s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije in Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo. Bil je tudi član znamenitega Gustav Mahler Jugendorchestra ter zmagovalec in prejemnik številnih prvih nagrad na domačih in tujih tekmovanjih.

Ljubezen do jazz glasbe je razvil med delom s prof. Matejem Hotkom in igranjem v akademskem big bandu. Ustanovil je zasedbo P’Jays (ex. Pijammies), ki združuje izjemne slovenske glasbenike mlajše in starejše generacije, s katero je izdal dva albuma avtorske glasbe. Sodeloval je z mnogimi domačimi in tujimi priznanimi glasbeniki, kot so Majid Bekkas, Elliot Mason, Daniel Rowland, Jose Montaña, Irena Grafenauer, Mate Bekavac, Vlado Kreslin, Iztok Mlakar, Saša Nestorovič, Vlatko Stefanovski, Nina Strnad, Jure Pukl, Marko Črnčec in mnogi drugi. Danes redno nastopa v zasedbah Teo Collori & Momento Cigano, Wiyaala & The YagaYagas, Eastern European Bass Ensemble in drugih mednarodnih projektih.

Cikel Noches de tablao predstavlja umetnost na področju sodobnega flamenka. Oblikujejo ga interdisciplinarni umetniški dogodki, osnovani predvsem na živi povezavi glasbe in plesa, ter spremljevalni program izobraževalnih in teoretskih vsebin. Program gradi medkulturni lok med tujimi in domačimi ustvarjalci, ki vzpostavljajo dialog med umetniško prakso flamenka in drugimi glasbenimi žanri in predstavljajo nove ustvarjalne pristope h glasbeni, plesni in performativni umetnosti. Od svojega nastanka leta 2017 daje prostor najnovejšim umetniškim projektom, ki temeljijo na žanrski presečnosti in ponuja širok spekter sodobnih izraznih form. V njem se nizajo koncerti in plesne uprizoritve, v katerih tradicija vstopa v navdušujoča zavezništva z novitetami.