Trajanje: 90 min

Duane Eubanks, trobenta; Jure Pukl, saksofon; Renato Chicco, hammond orgle; Andy Watson, bobni

Duane Eubanks, ameriški jazzovski trobentač, skladatelj, aranžer in producent, je vsestranski ustvarjalec, katerega filadelfijske korenine je posebej slišati na njegovih zadnjih dveh albumih kot vodje zasedbe: Things of that Particular Nature (2015, Sunnyside) in DE3 – Live at Maxwell’s (2016, Sunnyside). Eubanks je jazz študiral na Temple University, kjer je obiskoval mojstrske tečaje legendarnega dr. Billyja Taylorja. V New Yorku se je pridružil skupini Wingspan pianista Mulgrewa Millerja. Pozneje ga je priznani kontrabasist in vodja zasedb Dave Holland vključil v svoj big band, s katerim je sodeloval na dveh albumih, nagrajenih z grammyjem. Eubanks je kmalu postal eden bolj iskanih trobentačev svoje generacije. Deloval je v zasedbah jazzistov, kot so Elvin Jones, John Hicks, Randy Brecker in Nicholas Payton.

Na ljubljanskem koncertu bo nastopil z domačimi gosti, med katerimi je povabil slovenska vrhunska jazzista Jureta Pukla in Renata Chicca. Pridružil se jim bo ameriški bobnar Andy Watson, znan po sodelovanju z legendarnimi glasbeniki, kot so Bill Frisell, Benny Golson, Tom Harrell, Jon Hendricks, Joe Lovano, Wynton Marsalis, James Moody, Mike Stern idr. 

Skupaj se bodo poklonili glasbi jazzovskega velikana Leeja Morgana. 
 

V sodelovanju s KD Jazz Velenje 

Trajanje: 90 min

Sullivan Fortner, klavir; Tyrone Allen, kontrabas; Kayvon Gordon, bobni

Grammyjevec Sullivan Fortner, eden najizvirnejših pianistov svoje generacije, na novem albumu Southern Nights v družbi kontrabasista Petra Washingtona in bobnarja Marcusa Gilmora v duhu sledi liniji bogate glasbene dediščine rodnega New Orleansa. Album, posnet med njegovo tedensko rezidenco v kultnem newyorškem klubu Village Vanguard, prinaša živo energijo spontanega muziciranja – brez urejanja in ponovitev. Fortner, nekdanji učenec Ellisa Marsalisa in dolgoletni sodelavec Cécile McLorin Salvant (z njo je v Križankah gostoval na 66. Jazz festivalu Ljubljana, 2025), se tokrat poklanja svojim glasbenim koreninam z izborom skladb Allena Toussainta, Clifforda Browna ter s posvetiloma mentorju basistu Billu Leeju in njegovi sestri pianistki Consueli Lee. »To zagotovo ni Amerika. Španski in karibski vplivi so v tej glasbi globoki in to se sliši,« Fortner opisuje, kar slišimo na albumu. »V Fortnerjevem igranju se odraža edinstvena glasbena etika mesta, za katero je značilna odprtost do tradicije in inovacij. Nekaj v glasbi New Orleansa presega značilne ritme, tu se glasba meša, združuje in diha. To širokosrčnost in prekipevajočo radost lahko slišite v vsaki noti, ki jo igra Fortner,« pa dodaja glasbeni zgodovinar Ashley Kahn v spremni besedi k albumu.

Fortner s Southern Nights, nominiran za grammyja za najboljši jazzovski instrumentalni album, potrjuje svoj status enega ključnih glasnikov sodobnega jazza – pianist, ki ga v zvezde kujejo tako kritiki kot občinstvo.

Na evropski turneji se mu bo pridružil basist Tyrone Allen II, ki je pod mentorstvom svojega očeta, glasbenega pedagoga, zgodaj razvil posluh za glasbo. Na Berkleejevem glasbenem kolidžu je magistriral, nato pa se preselil v Brooklyn, kjer je nastopal z legendarnimi glasbeniki, kot so pokojni Ralph Peterson, pa Terri-Lynne Carrington, Gerald Clayton in Jazzmeia Horn. 

Za bobni bo Kayvon Gordon, varovanec trobentača Marcusa Belgrava, ki je študiral na Univerzi v Michiganu in z različnimi zasedbami obredel večino kontinentov. S svojim stilom igranja se trudi prispevati k napredni estetiki sodobnikov, hkrati pa spoštuje glasbeno dediščino rodnega Detroita.

V letu 2026 bodo izdali nove posnetke prav v tej zasedbi. 
 

Trajanje: 90 min

Brina Vogelnik, glas, melodika; Metod Banko, glas, kitara, bršljanov list; Wolfgang Moitz, glas, flavte, dude, nosna flavta, harmonika; Lothar Lässer, glas, harmonika; Andreas Safer, glas, violina, mandolina, mandola, žaga za petje

Njihov svet je glasba. Zato izraz »svetovna glasba« zanje ni pretiran. Čeprav so doma na avstrijskem Štajerskem, so pesmi skupine Aniada a Noar od nekdaj segale tudi čez meje – do Furlanije, Madžarske, Francije, Irske, Švedske … Dolgoletna želja jih tokrat vodi k najbližjim sosedom, da bi raziskali pozabljene ali že izgubljene skupne točke.

Brina in Metod sta prvič skupaj sodelovala in pela v projektu Mala mestna muzika Rudija Pančurja. Njuna glasova sta se ujela v povsem naravnem, neprisiljenem zvoku. Tokrat se nam bosta skupaj predstavila v sodelovanju z avstrijskimi glasbeniki Aniado a Noar.

Brina in Metod veljata za glas Slovenije. V svojih raznovrstnih projektih sta razvila novo glasbeno govorico, ki črpa iz bogate tradicije slovenskih ljudskih pesmi. S svojimi zanimivimi interpretacijami starim pesmim, ki so pomembne za slovensko zgodovino in identiteto, dajeta svež pridih. Brina jih občutljivo preobraža ter vanje vpleta glasbene elemente iz jazza in svetovne glasbe. Metod je pevec, kitarist, igra pa tudi na bršljanov list. Pevska pot ga vodi od zborovskega petja, sodelovanja v muzikalih, šansona in podajanja ljudskega izročila do grlenega petja. Sodeluje pri zasedbah, kot so Teo Collori in Momento Cigano, Uršula Ramoveš in Fantje z jazbecove grape, Mala mestna muzika, ter kot avtor in izvajalec raziskuje povezave med ljudsko dediščino in sodobnim glasbenim izrazom.
 

Na svetlo prihaja nekakšna »črna knjiga« o šoli izpod peresa Tine Vrščaj, Učne ure Eve K.  Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji se mora sestaviti na novo. Zaposli se kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Čas. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha proč od njegovega bistva. Avtorica slika najrazličnejše dogajanje, ki vznika v učilnici, na šolskem hodniku in v zbornici, ter preučuje vzvode (ne)moči. Zraven spleta širši vpogled v to, v kakšnem svetu odraščajo današnji otroci. Če se podate na učne ure z Evo, zagovornico nenasilja, boste spoznali, kakšno razpoloženje vlada v 8. K. Šolski prostor ni le kraj za tiste, ki morajo guliti klopi. Pametna tabla, pribita čez zeleno, je stvar celotne družbe. Mar ni šola v tekmi s časom postala nekakšen inkubator, v katerem se na otrocih izvajajo poskusi za prihodnost?

Tina Vrščaj (1987) je pisateljica, urednica in prevajalka. Piše romane, kratke zgodbe, eseje in pravljice. Takoj po študiju se je ukvarjala tudi z literarno kritiko. Iz angleščine je prevedla roman Jezusovo otroštvo J. M. Coetzeeja. Leta 2019 je osvojila nagrado Sodobnosti za najboljši slovenski esej. Njen roman Na Klancu (2022) je prejel modro ptico, bil v kresnikovi peterici, dobil priznanje EU za književnost in skupaj s Cankarjem postal obvezno maturitetno branje 2026.

V sodelovanju z založbo Beletrina.
 

Hodalič že vrsto let sodeluje s hrvaškimi arheologi in v tem času je nastalo veliko fotografij o izjemnih arheoloških najdbah pod gladino Jadrana, še posebej s potopljenih ladij v okolici otoka Mljet. Potopili se bomo v skrivnostni podmorski svet Jadranskega morja, kjer arheolog Igor Miholjek s strokovno ekipo Hrvaškega restavratorskega zavoda že vrsto let vodi podvodna raziskovanja. Odkritja ladijskih razbitin in njihovega dragocenega tovora razkrivajo pomembne drobce pomorske zgodovine in osvetljujejo nekdanjo dinamiko trgovskih poti na tem območju. 

Del dogodka bo v hrvaščini. 
 

Kaja Draksler, klavir, klaviature, vokoder; Lena Abeba, glas; Marta Warelis, klaviature; Andy Moor, kitara; Samo Kutin, prepariran simfonij (hurdy gurdy); Macio Moretti, bobni, analogni sintetizator

matter 100 je delo, ki je nastalo po naročilu glasbenega centra in prizorišča Bimhuis v Amsterdamu. V projektu matter 100 se Kaja Draksler usmerja proti pesmi in zvoku – pesmi kot oblikovni ravni ter zvoku kot orodju usmerjanja in ustvarjanja idej. Zanimajo jo osnovne harmonske strukture, ki jih barva in razširja z mikrotonalnostjo, pri oblikovanju zvočne podobe skupine pa uporablja ojačevalnike in zvočne učinke. Poezija Deana Younga, ki je včasih odpeta, drugič pripovedovana, se giblje med eksperimentom in nadrealizmom.

Izbor sodelujočih glasbenikov je navdihnil smer in proces komponiranja – Kaja je vanj povabila glasbenike različnih generacij in glasbenih ozadij, da bi razširila možnosti, vnesla svežino in se obenem soočila z novimi izzivi pri ustvarjanju. Vsi člani te mednarodne zasedbe imajo izrazit zvočni pečat in bogato glasbeno zgodovino, ne glede na starost ali državo, iz katere prihajajo.
 

Trajanje: 90 min

Zvezdana Novaković ZveN, avtorica projekta, kompozicije, besedilo, glas, elektronika; godalni kvartet: Ana Mezgec, violina; Mojca Batič, violina; Barbara Grahor Vovk, viola; Zala Vidic, violončelo

V novem projektu Midnight Sun / Polnočno sonce je pevka in avtorica projekta Zvezdana Novaković ZveN pripravila glasbeni odsev naravnega arktičnega fenomena, ko sonce vztrajno sije čez nočno nebo. Glasba nas vabi, da se soočimo s svojimi notranjimi labirinti, obenem pa nam ponuja upanje, da bomo našli mir in svetlobo tudi v najbolj skritih sobanah človeške duše, pravi umetnica. »Če ne poslušamo svoje žalosti, kdo postanemo? In kdo postanemo, če sploh ne poslušamo? Kdaj si nazadnje resnično poslušal/-a nekoga ... ter kdaj si nazadnje resnično poslušal/-a sebe, brez obsojanja in predsodkov?« se sprašuje in odgovarja z glasbo.

S www.zvenmusic.com/midnightsun 

Nika Perunović, glas; Arsenije Krstić, klavir; Tadej Kampl, bas; Janez Gabrič, bobni

Patetico ni klasična glasbena zasedba, pač pa skupina ustvarjalcev, ki zvok in besedo prepleta v zgodbe o človeškosti, ranljivosti in lepoti, besedi “patetika” pa vrača njen prvotni plemenit pomen. Že od svojega »velikega poka« leta 2003 se postavlja ob bok najizvirnejšim glasbenim ustvarjalcem domačega prostora – z močnimi besedili, senzibilnim glasom in ognjevitostjo žive glasbe. Skupina ima za seboj tri albume (Prolog, Patetico in Vse je v redu z mojo dušo), nova ustvarjalna pot pa se razpira z najnovejšim projektom Armadilo.

Armadilo je več kot zbirka pesmi – je prostorsko-čustvena izkušnja in metafora življenja, obenem zaznamovanega s trdoto in ranljivostjo. Kakor pravijo člani, se sliši kot dirkalni konj na začetku svoje poti, hkrati pa je tudi misel o galaksiji, ki obstaja nekje od pete dimenzije naprej. V njihovi glasbi se srečujejo poezija, jazz, utrip popularne glasbe in surova iskrenost, ki ustvarjajo občutek avtentičnosti, sinhronosti in »kurje polti«. 

Projekt Armadilo je nastal z veliko predanostjo in ljubeznijo ter kliče k poslušanju z odprtim srcem in radovednim duhom.
 

Jelena Ždrale, violina in viola; Boštjan Gombač, klarinet, sopraninski saksofon, pojoča žaga, teremin, okarine, pozavna, melodika, zvončki, žepna trobenta, žvižganje, zvočila; Joži Šalej, klavir; Nino de Gleria, kontrabas; Blaž Celarec, bobni

(N)orkester zelo resno igra (ne)resno glasbo. Prekaljeni glasbeni virtuozi in skrajno (ne)resni solisti: Jelena Ždrale, Boštjan Gombač, Joži Šalej, Blaž Celarec in Nino de Gleria bodo igrali na vse, kar lahko pripeljejo s seboj v dveh avtih: klarinet, pojočo žago, žepno trobento, pozavno, harmoniko, flavto, rekonstrukcijo neandertalčeve piščali, drumljo, melodiko, bobne, klaviaturo, kitaro, kontrabas, bendžo, zvončke, gumijaste prašičke, tamburin, trojno okarino, pištolo, megafon, mandolino, človeško glavo, pazduho, in če je treba, celo klavir. Pa še kopico inštrumentov, ki nimajo slovenskega imena, kot so: toy piano, teremin, marakas, kalimba, cajon, matryomin, pandeiro ... Igrali bodo priredbe del največjih, a žal veliko pokojnih svetovnih skladateljev, vse od neandertalcev do sodobne glasbe. 

19.30
Pred koncertom pogovor s Simone Heilgendorff (moderator: Gregor Pompe) 

20.00 
Koncert
Koncert Eksperimentirajmo! prinaša vpogled v eksperimentalne prakse druge polovice 20. stoletja, v katerih se meja med skladbo, interpretacijo in performansom zavestno zabriše. Izvajalec postane soustvarjalec zvočnega dogajanja, partitura pa prostor odprtega raziskovanja. V delih Pauline Oliveros in Karlheinza Stockhausna, v katerih besedilo prevzame funkcijo notnega zapisa, se razkriva premik od tradicionalne notacije h konceptualni zasnovi zvočnega dogodka. Oliveros pri tem razvija prakso poglobljenega poslušanja kot obliko zvočne zavesti, medtem ko Stockhausen v ciklu Iz sedmih dnevov artikulira paradigmo »intuitivne glasbe«. Dela Dieterja Schnebla razširjajo to izkušnjo v polje telesnosti in prostora, Cageove Sonate in interludiji pa vzpostavljajo zgodovinski okvir teh eksperimentalnih iskanj.
Pod umetniškim vodstvom Simone Heilgendorff, ugledne violistke, muzikologinje in raziskovalke izvajalnih praks, koncert odpira prostor refleksije in raziskovanja razmerij med zvokom, tišino ter individualno in kolektivno ustvarjalnostjo.

Program
Izbor skladb iz zbirk:
John Cage, Sonate in interludiji (Sonatas and Interludes)
Pauline Oliveros, Globoko poslušanje (Deep Listening) 
Pauline Oliveros, Antologija tekstov (Anthology of Texts)
Dieter Schnebel, Muzejske skladbe I (Museumsstücke I)
Dieter Schnebel, MoMA muzejske skladbe II (MoMA Museumsstücke II)
Karlheinez Stockhausen, Iz sedmih dnevov (Aus den sieben Tagen)

Izvajalci: Simone Heilgendorff (koncept in umetniško vodstvo), Ina Puntar (glas), Lucija Lorenzutti (klavir), Rok Zalokar (elektronika, intermedija), Urška Rihtaršič (harfa), Weronika Partyka (saksofon), Luka Poljanec (tolkala)
 

Koprodukcija Društva UHO (Forum nove glasbe) in Cankarjevega doma

Forum nove glasbe 2025: Odprta kletka 
Skladatelj v žarišču: John Cage
11.–26. november, različna prizorišča
Več >>