18. mar. 20:00

Veja

Trajanje: 70 min

Goran Farkaš, glas, tradicionalni inštrumenti; Marko Pernić, harmonika; Marijan Jelenić, kitara; Sebastijan Demark, bas; Endi Oblak, tolkala

Etno dragulj iz srca Istre. S takšnimi lovorikami hrvaški mediji radi ovenčajo glasbeno skupino Veja, ki je pognala v Pazinu pred skoraj dvema desetletjema. Takrat je Goran Farkaš, pevec, multiinštrumentalist, muzikolog in zavzet raziskovalec ljudskega izročila, zbobnal družbo glasbenikov, da bi teorijo spravil v prakso. 

V avtorske skladbe so prelili najrazličnejše vplive in glasbene prvine, s katerimi je Istra obdarjena zaradi svoje geografske lege. Razvejani glasbeni stili od dinarskih do italijanskih napevov, pa tudi tistih bolj obskurnih izročil, legend, pripovedi in sag, predstavljajo istrski zvočni konglomerat, ki je postal pečat Veje. Mimogrede, Veja je ime dobila po obrednem bdenju.

Dolgo so se ogrevali in izbirali najboljše skladbe za svoj prvenec Dolina mlinova leta 2014. Pesmi Anka, Marija in Črni orko so nemudoma uspele in si pridobile posebno mesto na hrvaškem glasbenem prizorišču. Predvsem pa je izdaja prvega albuma Veji odprla vrata na domače in svetovne odre. Veja je polnila klube po Hrvaški, nastopala na folk festivalih v Italiji, Franciji, Estoniji, Belgiji, na Portugalskem ... Drugi album Škura ura, ki je izšel pri založbi Menart na vinilu leta 2022, je bil težko pričakovan. Še pred pandemijo ga je napovedal prvi singel Teško majki ter upravičil in utrdil vse večji sloves Veje, ki suvereno pluje po istrski tradicionalni glasbeni dediščini in z modernim pristopom tradicijo približuje novim generacijam.

V debitantskem nastopu v Klubu CD bodo predstavili svoje uspešnice in skladbe z novega, tretjega albuma, katerega izid napovdujejo še letos.


Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.

Nakup vstopnic

Veja

18. mar. 20:00
Več terminov

15,00 EUR

10,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

15. apr. 20:00

Léandre / Harnik / Kaučič

Joëlle Léandre, kontrabas; Elisabeth Harnik, klavir; Zlatko Kaučič, bobni

Legende sveta improvizacije in virtuoznosti – francoska kontrabasistka Joëlle Léandre, avstrijska pianistka in skladateljica Elisabeth Harnik ter naš tolkalist Zlatko Kaučič – so svoje dolgoletno prijateljstvo in kreativnost združili v eksplozivnem triu, s katerim so lani izdali ploščo Live in St. Johann. V Klubu CD pričakujemo energičen nastop, poln ekspresije in izvirnosti.


Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.

Nakup vstopnic

Léandre / Harnik / Kaučič

15. apr. 20:00
Več terminov

15,00 EUR

10,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

2. apr. 19:00

Poklon hoji

Viki Grošelj in Jakob Kenda se bosta s pohodi, ki sta jih opisala v svojih knjigah zadnjega desetletja, posvetila bogatemu vpogledu, ki jima ga je dala hoja v različne pokrajine in ljudi: od himalajskega visokogorja Križa čez Nepal, prostranstev Arktike in Antarktike iz Mojih 33 odprav ter najvišjih domačih vršacev Krone Slovenije do ameriškega sredogorja Apalaške poti, celotnega vpogleda v Slovenijo iz Transverzale ter priljubljenih poti po Skandinaviji in Britanskem otočju iz potopisnega romana Evropa: sever, severozahod. Pri tem se bosta vsaj dotaknila še številnih drugih pozitivnih plati hoje ter opisala svoje osebne motive in razloge, ki so ju vodili na pohode, predstavljene v besedi in sliki. 

Nakup vstopnic

Poklon hoji

2. apr. 19:00
Več terminov

10,00 EUR

7,00 EUR* * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

31. mar. 19:00

Kritični kabaret
Eric Kurlander: Hitlerjeve in današnje pošasti

Z gostom se bo pogovarjal Srećko Horvat
Koncept: Patricija Maličev in Srećko Horvat

Po inavguraciji Donalda Trumpa kot novega predsednika ZDA s pomočjo najbogatejšega čoveka na svetu Elona Muska pričamo še močnejši navezi med politiko in tehnologijo, ki skupaj pomenita plodno podlago za različne teorije zarote in večji fašizem družbe. 

Naslednji gost Kritičnega kabareta v Cankarjevem domu je ameriški zgodovinar Eric Kurlander, čigar knjiga Hitler's Monsters je bolj aktualna kot kadarkoli. Kakor odličen poznavalec sodobne nemške zgodovine Kurlander več let raziskuje nacistično prevzetost z nadnaravnim, okultnim in ezoteričnim, kar je služilo kot podlaga in vodilna ideologija za vzpostavitev Tretjega rajha.  

Eric Kurlander predava zgodovino na Univerzi Stetson na Floridi, doktoriral je na Univerzi Harvard. Do zdaj je, poleg knjige Hitler's Monsters, objavil The Price of Exclusion: Ethnicity, National Identity, and the Decline of German Liberalism, 1898–1933 in Living with Hitler: Liberal Democrats in the Third Reich. Objavljal je znanstvene članke v najpomembnejših svetovnih časopisih, prejel je štipendije številnih cenjenih institucij, za uspehe v profesorskem delu je osvojil več nagrad.

V pogovoru s Srećkom Horvatom se bo Eric Kurlander dotaknil številnih, do zdaj nepoznanih, premalo raziskanih in osupljivih zgodovinskih dejstev o pravem značaju in vplivu teorij zarote, okultnega in ezoternega v nacistični ideologiji. 

Glede na današnje razmere, pospešene s tektonskimi premiki v politiki in z družabnimi omrežji, se nam ta preteklost vrača ne v prihodnosti, ampak v sedanjosti. Vse to so teme ob odprtju novega vznemirljivega Kritičnega kabareta, ki ga v Cankarjevem domu kurirata Patricija Maličev in Srećko Horvat. 

Nakup vstopnic

Kritični kabaret: Eric Kurlander: Hitlerjeve in današnje pošasti

31. mar. 19:00
Več terminov

7,00 EUR

7. apr. 19:00

Bled pred Bledom:
Paolo Giordano

Pogovor z italijanskim pisateljem Paolom Giordanom, doktorjem fizike in avtorjem nagrajenih romanov.

Pisatelj v Slovenijo prihaja kot gost 57. mednarodnega srečanja pisateljev v organizaciji Slovenskega centra PEN in Odbora pisateljev in pisateljic za mir, ki letos poteka pod naslovom Podnebna kriza in vojne, ter na povabilo založbe Mladinska knjiga. 

Osrednja tema pogovora, ki bo uvodni dogodek letošnjega blejskega srečanja mednarodnega PEN, bo najnovejši roman Tasmanija Paola Giordana, v katerem avtor raziskuje medčloveške odnose v času, polnem negotovosti zaradi podnebnih sprememb in svetovnih konfliktov. Roman prikazuje svet, ki ga vsak dan pretresa nova katastrofa – poplave, cunamiji, orkani, teroristični napadi, vojne – in v katerem prihodnost postaja vse bolj negotova. V središču tega dogajanja je Paolo, ki se poleg globalnih kriz sooča tudi z razočaranji v osebnem življenju. Njegova stiska ponazarja širšo krizo celotne generacije in planeta, na katerem vsak išče svojo »Tasmanijo« – kotiček sveta, kjer bi se počutil varno.


Paolo Giordano je avtor več knjižnih uspešnic, v slovenščini so pri založbi Mladinska knjiga izšle Samotnost praštevil (2010), za katero je dobil prestižno nagrado strega, Človeško telo (2013), Raztrgajmo nebo (2020) in V času epidemije (2020). Njegove knjige so bile prevedene v več kot trideset jezikov in prodane v milijonih izvodov.

S pisateljem se bo pogovarjala Breda Biščak, knjižna prevajalka in jungovska psihoterapevtka. Pogovor bo potekal v angleškem in slovenskem jeziku s simultanim prevajanjem.  
 

Nakup vstopnic

Bled pred Bledom: Paolo Giordano

7. apr. 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

8. apr. 20:00

Igor Matković – Pocket.Star

Trajanje koncerta: 70 min
 

Igor Matković, trobenta; Lenart De Bock, saksofon; Jani Moder, kitara; Samo Hude, klaviature; Peter Smrdel, kontrabas; Žiga Smrdel, bobni


Naš priznani trobentač, skladatelj, producent in pedagog Igor Matković z novim projektom Pocket.Star odpira vrata v svet introspekcije in raziskovanja sodobne človekove izkušnje. Na novem albumu v jazz vnaša sodobne glasbene vplive, improvizacijo pa še vedno razume kot dejanje svobode, ki preizprašuje odnose, zahteva empatijo in nosi odgovornost.

Pocket.Star je ideja, ki raziskuje zadostnost – cenjenje trenutnega namesto nenehnega iskanja »več«, ki nas pogosto usmerja stran od bistva. Postavlja vprašanja o tem, kako lahko posameznik in družba odgovorno uporabljata že obstoječe vire, ne le materialne oziroma tehnološke, temveč tudi človeške. Hkrati poudarja povezanost – ne le med seboj, ampak predvsem z lastnimi vrednotami in notranjimi potrebami, ki jih v svetu hitrega tehnološkega napredka in vedno večjih pričakovanj pogosto spregledamo.

Matković je svojo glasbeno pot samozavestno začrtal z albumi, kot so Sonic Motion, Motion in Two Dimensions, State of Ku in Ephemeral Lake. Skoznje je raziskoval spekter izrazov – od tradicionalnega jazza do atmosferičnosti, subtilnosti in zgodb, ki presegajo običajne meje žanra. Kot soustanovitelj zasedbe Ecliptic je izdal albuma Path Of 01 in Trash Society ter z zasedbo Ground Ritual še istoimenski album.

V zadnjem času glasbo raziskuje tudi kot producent, ob digitalnih izdajah singlov. Z duetom Freekind. je ustvaril skladbo Bad Moves, poleg tega pa še svoja singla Corner Light in Pocket Star. Proces ustvarjanja pri tem projektu vključuje kombinacijo snemanja v studiu in produkcijskega dela doma, kar skladbam daje bolj definirano strukturo, hkrati pa ohranja prostor za raziskovanje glasbenih idej. 

Novi album Pocket.Star je preplet Matkovićevega dosedanjega glasbenega raziskovanja – torej glasba, ki briše žanrske meje. Nastal je v sodelovanju z nadarjenimi mladimi glasbeniki, predstavniki nove generacije ustvarjalcev s prepričljivim in samostojnim glasbenim izrazom. Tako je v glasbi čutiti pristnost, povezanost in iskrenost, s katerimi so vsi sodelujoči pristopili k projektu.

Pocket.Star nam zastavlja vprašanje, ali še znamo prisluhniti sebi in svetu okoli nas? Ali smo kot družba preveč zaslepljeni z idejo napredka, da pozabljamo na samorefleksijo, ki bi nam lahko pokazala nove poti? Morda so orodja, ki jih potrebujemo, že zdavnaj na dosegu roke.


Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.

Nakup vstopnic

Igor Matković – Pocket.Star

8. apr. 20:00
Več terminov

15,00 EUR

10,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

13. feb. 2025 19:00

Dr. Jure Simoniti: Kaj od Hamleta ostane po smrti?
Dr. Jela Krečič: Razlogi za dvom v ljubezen

Moderira: dr. Slavoj Žižek

Dr. Jure Simoniti: Kaj od Hamleta ostane po smrti?
Hamlet je drama besed, o besedah in proti njim. Z novo interpretacijo tega morda najbolj interpretiranega besedila svetovne literature bomo skušali odgovoriti na vprašanje, ki je pogosto begalo njegove razlagalce: Zakaj je Hamlet večji od zgodbe, ki ga postavlja na oder? Zakaj zgodba očetovega duha, morilskega strica in prešuštne matere ne more do konca napolniti srca svojega junaka? Zadaj za manifestno površino tragedije maščevanja, igre videzov in iluzij, ter ojdipskega »družinskega romana« bomo prepoznali dramo predmoderne zavesti, ki si skuša zgraditi notranjo republiko kot zadnji prostor imunosti, preden bodo z moderno dobo jedro subjekta končno zasedle zgolj besede.

Dr. Jela Krečič: Razlogi za dvom v ljubezen
V filozofiji, pa tudi v sodobnih študijah ljubezni, pogosto najdemo analize razlogov za dvom vanjo. Ali teorija lahko služi ljubezenski praksi, če ljubezen z Alainom Badioujem razumemo kot dogodek, ki je pomemben dejavnik za nastanek dvojice? Kaj lahko zares vemo o ljubezni? Si lahko v ljubezni zagotovimo kakršnokoli gotovost? Na ta vprašanja produktivno perspektivo odpirajo Descartesove Meditacije, predvsem pa njihova lakanovska interpretacija, še posebej če te premisleke beremo skupaj s fikcijskimi obravnavami ljubezni: od tragičnih Hamleta in Ofelije do hollywoodske komedije ponovne poroke. 


Dogodek je del projekta Filozofija v (upo)rabi, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo. 

Nakup vstopnic

Dr. Jure Simoniti: Kaj od Hamleta ostane po smrti? Dr. Jela Krečič: Razlogi za dvom v ljubezen

13. feb. 2025 19:00
13. feb. 2025 19:00
Več terminov

11. mar. 20:00

Swingatan

Trajanje koncerta: 90 min

Peter Ugrin, violina; Zmago Štih, harmonika; Aljaž Bassin, kitara; Mykhailo Levit, kitara; Nikola Matošić, kontrabas

V sodobnem času instant mašinerije različnih proizvodenj in njihovih izdelkov, pri katerih zlahka pozabimo na primarna občutenja, Fanfare Romantique praznuje in opeva čustva. Pravzaprav je novi album oda romanci, skladbe z dotikom klasičnega oziroma tradicionalnega čara v podobi glasbe iz tridesetih in štiridesetih let prejšnjega stoletja pa izpovedujejo različna čustva, strast in predvsem ljubezen.

Swingatan igra izključno svojo avtorsko glasbo, iz katere vejeta svežina različnosti aranžmajev in kompleksnost kompozicij. Na novem albumu vsaka skladba nosi svoj pečat, saj so jih prispevali vsi člani zasedbe. Glasba Swingatana je veliko več kot gipsy jazz ali swing, na temelju katerih je nastala, potem pa razvila svoj prepoznavni in izvirni zvok s pridihom »slovanskega swinga«. 

Skupina je doslej izdala albuma Swingin' Heaven (2019) in Swingatan Live (2021). Tokrat v bolj romantični preobleki in v prenovljeni, še boljši petorki, pa bo prvič v Klubu CD predstavila svoj novi album Fanfare Romantique.


Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.

Nakup vstopnic

Swingatan

11. mar. 20:00
Več terminov

15,00 EUR

10,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

17. feb. 19:00

Žanr: kriminalka
Avgust Demšar: Pohorska transverzala

23. februarja bosta na sporedu televizije dva nova dela nadaljevanke Primeri inšpektorja Vrenka po literarni predlogi Pohorska transverzala, zato v sodelovanju z RTV organiziramo dogodek, v katerem bo jedro pogovora tudi primerjava žanra v literaturi in tv-serijah. Poleg avtorja bosta na pogovoru tudi Slobodan Maksimović, režiser tv-nadaljevanke, in igralec Dario Varga, televizijski Vrenko.
Pogovor bo vodil Igor E. Bergant.


V romanu Pohorska transverzala, podnaslovljenem kot politična kriminalka, Avgust Demšar klasično zasnovano detektivsko pripoved prepleta s politiko. Kot že v prejšnjih njegovih romanih se tudi v tem zrcali trenutno aktualno stanje slovenske družbe. Pohorska transverzala pa ne izzveni kot dnevnopolitični pamflet, Demšar izkoristi vmešanost politike v kriminalna dejanja za to, da združi obe skupini svojih stalnih likov. S tem ustvari konglomerat odnosov med njimi in kot zanimivost – ter redkost – v enem detektivskem romanu sooči dva glavna, naslovna literarna inšpektorja, Miloša in Vrenka. To stori predvsem zaradi zapletenosti kriminalnih dejanj, ki se na Štajerskem začnejo dogajati pozne pomladi leta 2015, manj pa zaradi domnevnega političnega ozadja in posledično prednostne obravnave, kar nekje v romanu ironično poudari tudi sam, rekoč, da policija in tožilstvo posvečata enako skrb vsem umorom ne glede na to, kdo je vpleten, a kadar zadiši po morebitni vpletenosti politike, se organi pregona pokrčijo in takšen zločin obravnavajo še malo bolj enako kot druge. Avgust Demšar je do sedaj napisal 12 kriminalnih romanov, gre za avtorji, ki pišejo zgolj kriminalne romane in imajo najdaljšo tradicijo pisanja kriminalk pri nas. Demšarjev detektivski opus je zasnovan kot nanizanka, v kateri se usode stalnih likov razvijajo, medtem ko so detektivske zgodbe samostojne, v vsaki knjigi zaključene celote. Zgodbe so umeščene v realno okolje Maribora in Slovenije ter v realni sedanji čas. Demšarjevo pisateljevanje temelji na konsistentni, dinamični in s preobrati posejani pripovedi.

Pisci slovenskih kriminalnih romanov so ambasadorji branja. Zaradi njih se vijejo dolge vrste bralcev na pogovorih, podpisovanjih knjig, predvsem pa so v knjižnicah vrste čakajočih na nov domači slovenski kriminalni roman skoraj daljše od čakalnih vrst v zdravstvu.
So redka sorta avtorjev, ki zrcalijo v romanih čas in prostor dogajanja. Ko nas ne bo več, bodo sodobni slovenski kriminalni romani redki pričevalci našega časa. Politične, gospodarske, cerkvene spletke v primežu vsakodnevnih povsem človeških psihopatologij v teh romanih dobijo konkreten prstni odtis, forenzične sledi in ostanke, dele ali trupla v celoti. Ti govorijo zgodbo o tem, kaj vse se skriva za lepo urejeno slovensko pokrajino. Slovenci nismo samo pridni in delavni v vsakdanjem življenju, takšni smo tudi v literarnih umorih. Še več, kakšen od umorov se zgodi zgolj iz strasti ali pohlepa. S slovenskimi kriminalnimi romani postajamo bolj človeški in včasih tudi malček bolj razčlovečeni.

Ali drži teza, da v urejenih državah, kjer je dejansko manj kriminalnih dejanj, cveti kriminalna literatura?

Avgust Demšar se je prvič predstavil kot avtor kriminalk leta 2007, ko je objavil roman Olje na balkonu. Že s prvim romanom je opozoril, da se žanrskemu romanu na Slovenskem obetajo boljši časi. Čeprav je dosledno pisal kriminalke in je to v intervjujih rad ponavljal, je s svojimi romanesknimi besedili žanr kriminalke predrugačil, izboljšal. Kriminalka, podpisana z njegovim imenom, je postajala vse bolj kompleksna, in čeprav je bila na prvi pogled žanrski izdelek, je to žanrsko formo vse bolj presegala. To dokazuje tudi pisateljev roman Cerkev, objavljen kot prvi del trilogije Vodnjaki leta 2020. Dve leti pozneje je Demšar objavil drugi del trilogije Tajkun in letos njen sklepni del, roman Estonia.
Roman je časovno zelo kompleksen. Prolog in epilog sta obsežni retrospektivi, ki ponujata vpogled v dve preteklosti, prolog v predzgodbo romana, epilog v predzgodbo osebe, ki ubija. Če prva retrospektiva razkriva preteklost nekaterih stranskih likov, je druga že bolj kompleksna, saj razkriva tudi preteklost neke družbe. Roman tako ni samo uganka, ampak ima pomembno spoznavno razsežnost. Pisatelj je namreč tihotapec v najboljšem pomenu besede ter zelo spretno, diskretno vpisuje v svoj roman drobne dogodke iz družbene preteklosti in anomalije. Preteklost je vedno tu in Demšarjevi junaki to vsakič znova odkrivajo. Za nameček si je z romanom Estonia pisatelj zadal nehvaležno vlogo: pisati o trenutkih, urah in dneh osamosvojitvene vojne – vendar ni napisal panegirika, ampak je naslikal usodo, ki bi težko zašla v zveličavno zgodovino. Po pisateljevi zaslugi literatura ponuja zgodbo oziroma pogled več, senzibilizira svojo bralko in bralca ter ju spodbuja, da na preteklost gledata kanec bolj kompleksno, zamišljeno.

Z etičnimi dilemami se seveda srečujejo tudi preiskovalci in preiskovalke. Biti detektiv, biti dejaven pomeni, da se odločaš, da sprejemaš odločitve, da prevzameš odgovornost za dejanje, da včasih tudi kaj pojasniš oziroma se opravičiš. K etični razsežnosti romana prispeva tudi prefinjena psihologija likov: stari znanci iz prejšnjih romanov v romanu Estonia nadaljujejo svoje življenjske poti, hkrati pa postajo še bolj človeški, s tem pa prepričljivi in zanimivi tudi kot estetski fenomeni. Posebno psihološko prepričljivost je pisatelj razvil tudi ob portretiranju mladega para in slikanju dinamike njunega skupnega življenja. Čeprav beremo kriminalko, žanrsko literaturo (in kar je še tovrstnih oznak), beremo tudi sugestivno psihološko študijo mladih ljudi, soočenih z dvomi, strahom in nezaupanjem.
Demšar je vrhunski avtor žanrske literature: to med drugim pomeni natančno konstrukcijo zapleta in razpleta, časovnice dogodkov ter delitev pomembnih informacij z bralkami in bralci. Toda do te točke so to zgolj odlike žanrskega besedila, ki jih avtor preseže in presega z vrsto avtorskih rešitev, med katerimi izstopa specifična zasnova pripovedovalca. Ta resda nastopa kot vsevedni pripovedovalec, toda kot takšen nastopa samo do trenutka, ko se razkrije njegova notranja meja ali nezanesljivost. Sredi gotovosti tako zazija negotovost, pisatelj pa s tako sprevrnitvijo lepo pokaže ontološki status sodobnega sveta: gotovost je obljuba, je varnost, je zanesljivost, toda ta gotovost je tudi pisateljski manever, prevara, igra in negotovost.
Marko Golja

Avgust Demšar je vodilno ime slovenske kriminalke ter eden najbolj branih in odmevnih prozaistov zadnjih dveh desetletij v Sloveniji (4 nominacije za kresnika). Ni pa zgolj odličen žanrski pisec, temveč je tudi izjemen stilist, zgodbar in inovator, ki v svoje kriminalke s pripovedovalskim komentiranjem vpeljuje svojevrsten metadetektivski diskurz, kar daje njegovim delom še dodatno dimenzijo, ki je požela veliko pozornosti tako z literarnokritiške kot tudi bralske javnosti. Gre za izjemno nadarjenega prozaista, ki s svojim žanrskim mojstrstvom (dinamično in s preobrati posejano pripovedjo) in drznimi inovativnimi literarnimi prijemi premika meje klasičnega kriminalnega romana. Čeprav se Demšar v svojih detektivskih zgodbah močno naslanja na klasična žanrska pravila, pa ob njih na osnovni zaplet razpletanja in zapletanja razreševanja zločina nanese še številne veje zgodbe. V svojo romaneskno pripoved tako vpleta aktualne družbenokritične osti in s tem svoje romane zastavi tudi kot refleksijo sodobne slovenske družbe, pa naj gre za oblikovanje osebnosti svojih literarnih likov ali pa tematsko navezanost na pereče družbene teme – tajkunstvo, nestrpnost do drugih in drugačnih, finančne malverzacije, slog vedenja in delovanja finančnih in političnih elit itn. Ob tem so v njegovih romanih veš čas prisotne poglobljene reference na različna umetniška dela in dela popularne kulture, ki jih izjemno uspešno vpleta v pripoved, s tem da izkorišča njihov umetniški potencial – sporočilnost, simboličnost, metaforičnost – za potrebe svoje zgodbe. Z vsemi temi, za kriminalko neobičajnimi pripovednimi prijemi njegovi detektivski romani dobivajo zaznamke poglobljene »intelektualne« literature, ki se ukvarja z relevantnim premislekom različnih plasti sodobnega človeka in sveta.
Nino Flisar

Avgust Demšar je s svojimi dvanajstimi izključno detektivskimi romani dokazal, da so lahko tudi žanrski romani čista literatura, ki s svojo kakovostjo prinašajo svežino v sodobno slovensko književnost. To so mu priznali tudi literarni kritiki, saj je prejel že štiri nominacije za najboljši slovenski roman – kresnik, v glavnem zelo dobre ocene pomembnih recenzentov in predvsem izjemno priljubljenost njegovih knjig med bralci. Omenil bi predvsem letošnji roman Estonia, ki je doživel pravo prodajalsko mrzlico.
Demšar je dokazal, da lahko tudi s kriminalko verodostojno opišeš življenje njegovih protagonistov, socialnega okolja in človeških reakcij ter tako spoznaš realnost, v katero je umeščena. Vsekakor je Demšar dvignil detektivski roman na zavidljivo raven, umor pa je le pretveza za opis tistega »nekaj več«, ki je sol vsake kakovostne književnosti. Dušan Jelinčič

Nakup vstopnic

Žanr: kriminalka I Avgust Demšar: Pohorska transverzala

17. feb. 19:00
Več terminov

Cankarjev dom v sodelovanju z Založbo Pivec in RTV Slovenija

Pretekli dogodek
18. jan. 2025 20:00

Kritični kabaret:
Nikolaj Schultz & Srećko Horvat

Koncept: Patricija Maličev in Srećko Horvat

Kritični kabaret se vrača v Cankarjev dom. Tokrat bo hrvaški filozof Srećko Horvat gostil mlado zvezdo sociologije Nikolaja Schultza, kar je hkrati tudi njegovo prvo gostovanje v Sloveniji. 

Nikolaj Schultz, rojen leta 1990, je danski sociolog, ki je bil bližnji sodelavec cenjenega francoskega filozofa Bruna Latourja (1947–2022), s katerim je tudi napisal knjigo O nastanku ekološkega razreda. Memorandum, izdano tudi v Sloveniji (založba Studia Humanitatis 2024).  

Bruno Latour in Nikolaj Schultz v tem kratkem besedilu, ki ga sestavlja šestinsedemdeset točk, trdita, da mora ekološko gibanje, če želi pridobiti ideološko doslednost in avtonomijo, ponuditi politični narativ, ki prepoznava, sprejema in učinkovito predstavlja njegov projekt v smislu družbenega konflikta. Politična ekologija se mora sprijazniti s tem, da prinaša delitve. Zagotoviti mora prepričljivo kartografijo konfliktov, ki jih povzroča, in na podlagi tega poskušati opredeliti skupno obzorje kolektivnega delovanja. Latour in Schultz za predstavitev in opis teh konfliktov predlagata ponovno uporabo starih pojmov “razred” in “razredni boj”, vendar z novim pomenom v skladu z ekološkimi vprašanji našega Novega podnebnega režima. Pri razvijanju ideje o novem ekološkem razredu, ki ga sestavljajo skupni interesi v boju proti logiki proizvodnje in varovanju pogojev za bivanje na našem planetu, se sprašujejo: kako lahko nastane ponosen in samozavesten ekološki razred, ki bo učinkovito ukrepal in oblikoval našo skupno prihodnost?



Recenzije tujih izdaj

Ostroumna, osvežujoča in globoko prepričljiva.
Modern Times Review

Ta berljiva knjiga vsebuje številna pomembna vprašanja in spoznanja.
The Ecologist

Vodnik za Zemljane  . . .  knjiga, ki bo nedvomno ponosno oživila politični boj.
Le Monde

Knjiga Latourja in Schultza O nastanku ekološkega razreda je manifest in vodnik ter ena najpomembnejših knjig našega časa, ki nam pojasnjuje in kaže pot naprej.
Der Tagesspiegel

 

V tej knjigi, ki je postala tudi Latourjev svojevrstni testament, sta opozorila, da vseobsegajoča družbena in ekološka sprememba ni mogoča brez jasno določenega novega družbenega razreda. 

V vmesnem času je Schultz s svojo zadnjo knjigo Land Sickness, ki je zelo hitro postala prodajna uspešnica v Nemčiji, spodbudil razvoj »novega eksistencializma« v dobi »antropocena«.

To je samo nekaj tem, o katerih se bo Nikolaj Schultz pogovarjal s Srećkom Horvatom.
 

Nakup vstopnic

Kritični kabaret: Nikolaj Schultz & Srećko Horvat

18. jan. 2025 20:00
18. jan. 2025 20:00
Več terminov

7,00 EUR

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI