Urbanistični inštitut Republike Slovenije v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor ter Ministrstvom za naravne vire in prostor RS organizira predavanje in okroglo mizo s profesorjem Carlosom Morenom na temo mest kratkih poti.

Carlos Moreno je profesor in znanstveni direktor katedre za “Podjetništvo – ozemlje – inovacije” na pariški univerzi Sorbona v Franciji. Pri svojem delu se ukvarja z izzivi, s katerimi se soočajo mesta, regije in metropole v 21. stoletju. Vodi razvoj Globalnega observatorija dostopnosti v okviru Svetovnega urbanega foruma v sodelovanju z organizacijami UN-Habitat, Mesta C40, Združenje mest in lokalih oblasti (UCLG) ter drugimi partnerji. Je avtor različnih konceptov urbanega razvoja, med drugim “Humano pametno mesto” in “30-minutno območje”. Mednarodno odmevnost je doživel leta 2020 z vključitvijo koncepta “15-minutno mesto” v mestni načrt Pariza. Koncept temelji na ustvarjanju naselij, mest in mestnih območij, kjer so vse bistvene potrebe stanovalcev zlahka dosegljive v 15 minutah peš ali s kolesom. Gre za poskus transformacije avtomobilsko usmerjenih urbanih območij s kombinacijo uporabe klasičnih orodij prostorskega in prometnega načrtovanja ter novejših orodij, načrtovanja digitalne dostopnosti. Njegovi pogledi na urbani razvoj so utemeljeni v okviru publikacij Urbano življenje in bližina v času Covid-19 (2020), Svoboda mesta – Od globalnega do 15-minutnega mesta (2020) in vrsti znanstvenih člankov. Več informacij (v francoskem jeziku): www.moreno-web.net

Na predavanju v Ljubljani bo predstavil trenutne trende v urbanističnem načrtovanju in njihove potenciale za razvoj naselij v Sloveniji.

Za podrobnejše informacije o dogodku kliknite TUKAJ.  

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.

Knjiga avtorice Bojane Leskovar je izpoved enega največjih sodobnih psihiatrov, psihoterapevtov in sodnih izvedencev. Je knjiga o človeku, ki je živel psihiatrijo.

V knjigi založbe Beletrina Gorazd V. Mrevlje: Psihiater na kavču Bojane Leskovar je dr. Mrevlje izpraševalki in soavtorici Bojani Leskovar odstiral vse plasti posameznikove notranjosti in seciral sloje družbenih fenomenov: od tesnobe, samomora, izgorelosti, alkoholizma, shizofrenije, samodestruktivnosti, medsebojnih odnosov do seksa in legalnih drog. 

V svetu, ko se vse postavlja na glavo, se na novo definirajo tudi vloge. V pričujoči knjigi se psihiater ne pojavlja več kot razlagalec, temveč kot pripovedovalec. Eden največjih sodobnih psihiatrov, psihoterapevtov in sodnih izvedencev se je dobesedno ulegel na kavč in nastala je nenavadna knjiga. Knjiga, v kateri izpraševalka Bojana Leskovar posluša, zapisuje, sooča in vrta. Zahteva pojasnila. In ne skriva navdušenja nad sočno pripovedjo pacienta. Dr. Gorazd V. Mrevlje je na kavču kot pacient. Pacient, ki brez sramu prazni svojo glavo in dušo. Deli svoja čustva in širi sočutje. Pacient, ki se smeji, jezi in kriči. Kot glas puščavnika, ki ga moramo slišati. Ta glas razlaga vse plasti posameznikove notranjosti in secira sloje družbenih fenomenov: od tesnobe, samomora, izgorelosti, alkoholizma, shizofrenije, samodestruktivnosti, medsebojnih odnosov pa do seksa in legalnih drog. V  sedemindvajsetih seansah je prehodil pot od neformiranih adolescentov do zgrajenih starostnikov. Od socializma do kapitalizma. Od Škofljice do Polja. Knjiga ni le dokument časa. Je dokument razvoja. Posameznika, stroke in družbe. Je intimna izpoved, ki nikogar ne pusti pri miru. Dotika se vseh nas. Predstavitev bo vodila novinarka in voditeljica mag. Nina Jerman. 

Bojana Leskovar ima sicer pravniške korenine, ki pa so se hitro razvile v medijsko, novinarsko in uredniško delo na Delu, Mladini, Teleksu, Studiu City, Ars Vivendiju in Vivi. Njene veje so se razširile na odnose z javnostmi v agenciji Pristop in različnih ministrstvih v Mercator, na Gospodarsko zbornico in Banko Slovenije. Ves čas pa so cvetele njene ljubezni: knjige, pogovori, intervjuji in zvedavost, ki je pripeljala tudi do urejanja in soavtorstva knjig. Knjiga Gorazd V. Mrevlje: Psihiater na kavču Bojane Leskovar je njena sedma po vrsti.

Povezava do knjige >>

Nastopili bodo članice in člani Nemške akademije za jezik in slovstvo, ugledne in mednarodno priznane pisateljice in pisatelji, ki so uveljavljena imena tudi v Sloveniji. Pet jih piše v nemščini, eden v švedščini. Popeljali nas bodo k »epicentrom« svojega dela in nam obenem ponudili vpogled v svoje pisateljske delavnice.
 

Pozdravne besede  
Ernst Osterkamp, predsednik Nemške akademije za jezik in slovstvo 

Branja in pogovori z Arisom Fioretosom, Dursom Grünbeinom, Felicitas Hoppe, Terézio Mora, Robertom Schindlom in Janom Wagnerjem
Moderirata: Amalija Maček in Aleš Šteger

Slovenščina/nemščina s simultanim prevajanjem (z odmorom)
 

Predstavitev dvojezične antologije Mein Nachbar auf der Wolke. Slowenische Lyrik des 20. und 21. Jahrhunderts (Moj sosed na oblaku. Slovenska lirika 20. in 21. stoletja)

Premiera! Obsežna dvojezična (nemško-slovenska) antologija z osemdesetimi slovenskimi pesniki in pesnicami, izdana na pobudo Nemške akademije za jezik in slovstvo, bo izšla julija pri založbi Carl Hanser iz Münchna. Antologija ponazarja vse bogastvo slovenske poezije od začetka 20. stoletja do danes. Na pesniškem večeru jo bodo predčasno in premierno predstavile priznane slovenske pesnice in pesniki, katerih dela so objavljena v antologiji.
 

Pozdravne besede
Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, Ernst Osterkamp, predsednik Nemške akademije za jezik in slovstvo, dr. Alix Landgrebe, direktorica Goethe-Instituta Ljubljana, Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo, Juergen Boos, direktor Frankfurtskega knjižnega sejma

Branja in pogovori s pesnicama in pesnikoma Miljano Cunta, Milanom Deklevo, Stanko Hrastelj, Urošem Zupanom in z uredniki antologije Matthiasom Göritzem, Amalijo Maček in Alešem Štegrom
Moderirata: Maja Haderlap in llma Rakusa

Tradicionalni festival dijaškega ustvarjanja je v okviru spodbujanja ustvarjalnosti in ustvarjanja prostora za izražanje namenjen prikazu gledališke, plesne, literarne, likovne, fotografske in video ustvarjalnosti dijakov iz vse Slovenije. Je prostor srečevanja mladih z različnimi umetniškimi izrazi, stališči in idejami, ki jih druži želja po ustvarjalnosti. 

Ob zaključku Festivala so dela dijakov ocenili selektorji, priznani strokovnjaki z različnih umetnostnih področij. Letos je dela dijakov iz likovne umetnosti izbral in ocenil Arjan Pregl, iz fotografije Miha Colner, gledališke predstave so ocenjevali Katja Markič, Matej Bogataj in Jernej Gašperin, plesne Meta Lavrič, selektor za video področje pa je bil Gorazd Trušnovec.   
Po podelitvi priznanj sledi koncert skupine Prismojeni profesorji bluesa. 

Slovenska glasbena skupina Prismojeni profesorji bluesa igra blues, funk, r&b ter podobne zvrsti, ki nas spominjajo na glasbo šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. 
Zasedba: Julijan Erič, električna kitara, vokal; Zlatko Djogić, bobni, vokal; Miha Ribarić, bas kitara, vokal; Aleš Uhan, klaviature
 

Joaquim Coll Amargos, Barcelona (1967).
Doktoriral je iz novejše zgodovine na Univerzi v Barceloni. Za biografijo Narcís Verdaguer i Callís i el catalanisme possibilista (1863-1918) je prejel nagrado mesta Barcelona. Je avtor različnih knjig o zgodovini Katalonije ob koncu 19. in v 20. stoletju ter o odmevih afere Dreyfus v Španiji. Med njegovimi zadnjimi deli je besedilo Francisco Pi y Margall y el sueno federal, ki je bilo objavljeno v knjigi več avtorjev Catalanes en la historia de Espana (Katalonci v zgodovini Španije, Ariel, 2020). Letos je uredil knjigo La Diputación Municipalista, La Gran Transformación (1979-2019), za katero je napisal poglavje La construcción del gobierno local intermedio (Diputació de Barcelona). Od leta 2010 tedensko objavlja v časopisu El Periódico de Catalunya, od 2019 v časopisu 20 Minutos, od 2016 v spletnem občilu Crónica Global. V preteklosti je pisal tudi za časopis El País. Leta 2012 je bil eden od ustanoviteljev in podpredsednik društva Federalistes d'Esquerres (Levi federalisti), 2014 pa društva Societat Civil Catalana (Katalonska civilna družba).

Luka Lisjak Gabrijelčič, Šempeter pri Gorici (1980).
Je zgodovinar in publicist, urednik revije Razpotja in vseevropske mreže Eurozine (Dunaj) ter redni kolumnist Dela in portala N1. Je avtor del o intelektualni zgodovini srednje-vzhodne Evrope (A History of Modern Political Thought in East-Central Europe (1918-2018), OUP 2018, v soavtorstvu z Balazsem Trencsényi idr.; A Legacy of Division: East and West after 1989, CEU Press 2020, s Ferencem Laczóm). 

S tem se bo Slovenski PEN poklonil mjanmarskim pesnikom, pisateljem in aktivistom ter njihovemu pogumnemu kljubovanju vojaški hunti, ki je zadušila demokratične procese v deželi. 

Televizijska novinarka Nina Jerman bo vodila pogovor s pisateljico in aktivistko Ma Thido, ki pri Mednarodnem PEN-u vodi odbor Pisateljev v zaporu. Thida je bila osebna zdravnica nekdanje mjanmarske predsednice vlade in Nobelove nagrajenke za mir Aung San Su Či, zaradi česar je bila šest let zaprta v nehumanih pogojih. Je prejemnica številnih nagrada na področju človečanskih pravic, med drugim nagrade Vaclava Havla. Med pogovorom bodo slovenski igralci in igralke brali odlomke iz Thidine knjige Zapornica vesti (Prisoner of Conscience, 2016) in poezijo mjanmarskih pesnikov in pesnic.

Pogovor bo potekal v angleščini s simultanim prevodov v slovenščino.
 

Tarta Relena
Marta Torrella, Helena Ros, glas in elektronika
Katalonski duet Tarta Relena je še en dokaz, da je glas inštrument, ki ga nič ne more zamejiti. Še vedno odpira najgloblje brezčasne teme z različnih delov tega planeta. In težave, ki izhajajo iz človeške notranjosti, so danes enake kot pred več stoletji in prav z njimi je vrednost človeka enaka ne glede na okolje in čas, v katerem živi. Marta in Helena sta ustanovili Tarta Relena leta 2016 in od takrat njuna glasova potujeta skozi stoletja iskanja tradicije. Raziskujeta zvočnost različnih stilov vokalne glasbe. Daleč od tega, da bi želeli pečat tradicionalnega; ustvarjata svoj repertoar, ki izhaja iz glasbe ustnega izročila, povezanega z geografskim prostorom Sredozemlja. Ob glasu je ključno orodje elektronika, s katero na novo označujeta melodije, ne da bi pustili ob strani njihov izvor. Njune vokalne tehnike se raztezajo od flamenka do jazza. To jima omogoča obsežno raziskovanje glasov, ko zapojeta v katalonščini, španščini, grščini, ladinu in latinščini. Sredozemlje, ki še nikoli prej ni bilo tako mistično. Tarta Relena sta njegova zgodovina in vizija. 


Kadinelia
Thanasis Zikas, kitara, tsabouna (dude), glas; Evi Seitanidou, kitara, lira, beatbox, glas
Ko so se pred leti pojavili prvi koncertni posnetki dueta Kadinelia, je bilo takoj jasno, da je v Grčiji vzplamtel nov izviren in nadvse prepričljiv glasbeni projekt dveh strastnih glasbenikov, ki sta svoj blues in rock vpela v grško glasbeno tradicijo, da bi s svojo barko, polno zvokov, zaplula v vsa morja sveta. In to jima je tudi uspelo. Gre za glasbeno potovanje, na katerem se brezčasni zvoki Grčije spremenijo v nekaj novega skozi privlačne melodije akustične kitare in harmoničnega petja obeh glasbenikov. To nadgradita še z beatboxom in igranjem na tradicionalne grške dude in liro. Glasbenika na oder prineseta vso svojo eksplozivnost in energijo ter dokazujeta, da lahko tudi majhne skupine ponudijo »polno« izkušnjo. Njuna predanost in brezhibni nastopi v živo so jima prinesli prepoznavnost ter odprli vrata številnih domačih in tujih prizorišč. Nova tradicija, ki se vrti v psihedeličnem ozračju oljčnih nasadov in vinorodnih dežel.

Harmelogic: Kris Korat, klavir; Damir Mazrek, tolkala  
Harmelogic je izkušen glasbeni duo z desetletno popotnico ustvarjanja svojevrstne sodobne zvočnosti, ki zajema iz različnih glasbenih kultur Balkana, Mediterana, saharske in podsaharske Afrike. Gre za razburljivo zlitje ritmike, harmonije in spevnih melodij, ki so plod poglobljenih raziskovanj. Vse to lahko slišimo na albumu Point of Views, ki ga bosta glasbenika predstavila na koncertu.
 
Kiki: Kiki, glas; Jaka Florjančič, kitara; Nika Trdin, Gala Pregel, Eva Ana Zudič, spremljevalni glasovi
Kiki je gotovo ena najbolj dišečih glasbenih osvežitev na slovenski glasbeni sceni zadnjih let. Njene intimne izpovedi in odnos do okolice dobijo s povsem funkcionalno, a ne tudi običajno vokalno interpretacijo drugo dimenzijo. Tako v avdiovizualni obliki, še bolj pa v živo, kjer njena močna odrska prezenca z nežnim glasom občinstvo brez odpora posrka v svoj svet domišljije. In ta srčno odmeva. Kiki bo z zasedbo na koncertu predstavila prvenec, ki izide spomladi.

Zajtrk: Laura Krajnc, glas, violina; Sven Horvat, glas, kitara; Neža Pavlovič, kontrabas; Matija Solce, harmonika
Laura Krajnc in Sven Horvat, ki tvorita jedro Zajtrka, pravita, da sta etnošansonski dvojec. Prizadevata si za ohranjanje slovenskega jezika v besedilih ter družbene kritičnosti in hudomušnosti, avtonomnosti ustvarjanja, dobrega humorja ter vnašanje ljudskega v glasbo. Njuna glasba odseva predvsem zanimanje za človeka ter za njegovo in njeno komično, uporniško, zmedeno, tragično, nesrečno in srečno življenje. Z nastopi, ki jih krasita mladostna energija in folkpunkovski pristop, sta si pridobila zvesto občinstvo. Drugodbeni Zajtrk bo nekaj posebnega, saj bo za to priložnost za mizo godel kvartet.

Šest zanimivih ljudi smo postavili pred izziv: povejte nam zgodbo, ki temelji na resnični izkušnji. Vas pa vabimo k poslušanju, odzivno občinstvo ima namreč na takšnem večeru odločilno vlogo. V barskem ozračju Kluba CD bomo skupaj sklenili 26. Pripovedovalski festival.

Pripovedujejo: režiserka Ivana Djilas, plesalec Jurij Konjar, jezikoslovec Marko Stabej, kantavtorica Kiki s kitaristom Jakom Florjančičem, fizičarka Lara Ulčakar in novinar Erik Valenčič.