27. mar. 18:00

Uroš Kaurin: Metamorfoze

Pripovedovalska predstava
Od 11. do 15. leta

Predstava za izhodišče jemlje Metamorfoze Publija Ovidija Nazona. Gre za delo, ki je skrito v nas, pa če smo ga brali ali ne. Antične zgodbe so namreč sooblikovale evropsko zavest in posredno določajo način razmišljanja, vzorce in metafore, ki jih uporabljamo. Tako kot je Ovid napisal stare zgodbe na novo, po svoje, tako bodo tudi Metamorfoze Uroša Kaurina na novo odkrivale svet antičnih junakov. Avtor se v predstavi sprašuje, kakšne metamorfoze smo od takrat, dva tisoč let po nastanku, vse doživeli. In preživeli. Ali kot pravi: »Zame je umetnost vedno hvalnica življenja in tako se lotevam tudi tega projekta. Vedno me zanimata tukaj in zdaj. Jaz v tem trenutku in prostoru. Skupaj s publiko. Pot, na katero se podajam, bo trnova, ampak upam, da bomo skupaj prišli do zvezd.«
 

Uroš Kaurin: Metamorfoze

27. mar. 18:00
28. mar. 18:00
Več terminov

7'50 EUR

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

Avtorski projekt Uroša Kaurina

 

 koprodukcija: Cankarjev dom in Lutkovno gledališče Maribor v okviru 24. pripovedovalskega festival

Pretekli dogodek
12. okt. 2020 20:00

Interpretacije elektroakustične glasbe iz preteklosti in sedanjosti

Zvokotok v CD

Program:
Maryanne Amacher, Ostanek (Remainder, 1976)
Večkanalna interpretacija: Mauricio Valdés
Delo Maryanne Amacher je predvidelo številna zanimanja zvočne umetnosti 21. stoletja. Skupina Merce Cunningham Dance Company je njeno elektroakustično skladbo Remainder (Ostanek, 1976) naročila za delo Torse (Torzo), pozneje pa je bila vključena tudi v film Charlesa Atlasa z istim naslovom. Poslušali bomo odlomek iz skladbe.

Beatriz Ferreyra, Nevidna nit (Un fil invisible, 2009)
Večkanalna interpretacija: Mauricio Valdés
Kompozicija argentinske elektroakustične skladateljice Beatriz Ferreyra je posvečena francoski skladateljici Christine Groult. Delo so navdahnile različne stopnje srednjeveške alkimije. Alkimija je postopek preobrazbe, njen predmet pa je alkimist sam. Tu je postopek neločljivo povezan s preobrazbo zvokov in temeljne strukture skladbe.

Elisabeth Schimana, V Sonce (Into the Sun, večkanalno delo, 2020)
Od leta 1960 dalje vemo, da Sonce oscilira. Helioseizmologija je veda o valovih, ki oscilirajo skozi Sonce, in z njo astrofiziki razvijajo izjemno natančne profile razmer v njegovi notranjosti. Navdih za umetniško delo je zamisel, da je Sonce velikansko rezonirajoče telo za zvočne valove, ki potujejo v njegovo notranjost in se odbijajo, in zavedanje, da lahko z opazovanjem procesov na in v Soncu gledamo v preteklost – kar je paradoks pri delu z medijem zvoka, saj tega lahko izkusimo le v sedanjosti. Into the Sun (V Sonce) je novo delo, ki ga je naročil Zavod Sploh.
 

Pred koncertom bo ob 18.30 Lona Gaikis predstavila knjigo Hidden Alliances – versteckt verbunden (Skrite naveze, 2019). Več >>

 

Maryanne Amacher (1938–2009) je skladala dela eksperimentalne elektronske glasbe, v katere je širokopotezno vključevala številne aspekte akustike in sluha. Amacher se je skladanja učila zasebno pri Karlheinzu Stockhausnu in diplomirala na Univerzi v Pensilvaniji (1964), kjer je študirala pri Georgeu Rochbergu. Amacher je sodelovala (1974–1980) s koreografom Merceom Cunninghamom in napisala glasbo za njegovo plesno predstavo Torse (Torzo, 1976) ter s skladateljem Johnom Cageom (1975–1984); za njegovo multimedijsko Lecture on the Weather (Predavanje o vremenu, 1975) je ustvarila zvočno podobo viharja. Morda je najbolj znana po seriji instalacij City-Links #1–22 (Mestne vezi, predstavljeno leta 1967), Music for Sound – Joined Rooms (Glasba za zvok – Povezane sobe, začeto leta 1980) in seriji Mini-Sound (Mini zvok, začeto leta 1985). Delo, ki ga je nazadnje opravljala na Bard Collegeu, Annandale-on-Hudson v New Yorku (2000–2009), je bilo poučevanje elektronske glasbe.

Beatriz Ferreyra se je rodila v Cordobi v Argentini in študirala klavir pri Celii Bronstein v Buenos Airesu. Študij glasbe je nadaljevala pri Nadii Boulanger v Parizu ter Edgardu Cantonu, Earlu Brownu in Györgyju Ligetiju v Nemčiji. Leta 1963 se je zaposlila v raziskovalnem oddelku Office de Radiodiffusion-Télévision Française, kjer je delala z Groupe de Recherches Musicales pod vodstvom Pierra Schaefferja. Sodelovala je pri članku Rapport entre la hauteur et la fondamentale d'un son musical Henrija Chiaruccija in Guya Reibela, ki je bil objavljen leta 1966 v Revue Internationale d'Audiologie, in pri članku Pierra Schaefferja Solfège de l'Objet Sonore. V tem času je tudi predavala na Conservatoire National Supérieur de Musique de Paris. Z Bernardom Baschetom je leta 1970 sodelovala pri njegovih structures sonores, v letih 1976 in 1998 pa je bila tudi na rezidencah za elektronsko glasbo na Dartmouth Collegeu.

Elisabeth Schimana je glasbenica, skladateljica in ena pionirk elektronske glasbe v Avstriji, ki je kariero začela v osemdesetih letih. Njene projekte sta zaznamovala radikalen pristop in nekonvencionalna estetika. Večkrat nagrajena in mednarodno izvajana dela Elisabeth Schimana se raztezajo med skladbami in prostim igranjem, kar je neločljivo povezano z njo kot izvajalko glasbe v živo. Čeprav se sklicuje na zgodovinske pozicije, se njena glasba upira vsem poskusom kategorizacije ter – udarna in prečiščena – izstopa s silovito intenzivnostjo.

 

Interpretacije elektroakustične glasbe iz preteklosti in sedanjosti

12. okt. 2020 20:00
Več terminov

10 EUR
8* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

Koprodukcija: Zavod Sploh in Cankarjev dom v sodelovanju z Mestom žensk

S podporo Avstrijskega kulturnega foruma Ljubljana, Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo

Pretekli dogodek
23. sep. 2020 17:00

Odločilni trenutek: past ali ključ za razumevanje Henrija Cartier-Bressona - prestavljeno

Predavanje ob razstavi Henrija Cartier-Bressona
Agnès Sire, umetniška vodja Fundacije HCB

Na tem svetu ni ničesar, kar ne bi imelo svojega odločilnega trenutka.
kardinal de Retz
 

The decisive moment: Citat iz spominov kardinala de Retza služi kot epigraf uvodnega besedila Henrija Cartier-Bressona k umetnikovi prvi večji knjigi fotografij Images à la Sauvette, ki jo je leta 1952 izdal založnik Tériade. Tedaj se Cartier-Bresson ni zavedal kakšen pomen bo pojem pozneje prevzel.

Vse od ameriške izdaje dela, za katero je založba Simon & Schuster želela udarnejši naslov, je pojem »odločilnega trenutka« skorajda neločljivo povezan z imenom Henrija Cartier-Bressona.
Tako uveljavljen koncept in njegovo zmotno razumevanje vodita v nekoliko izkrivljeno, vsekakor pa pretirano poenostavljeno videnje Cartier-Bressonovega dela.

Agnès Sire
umetniška vodja
Fundacija HCB

a trap or an acme,
for the understanding of Henri Cartier-Bresson

Odločilni trenutek: past ali ključ za razumevanje Henrija Cartier-Bressona - prestavljeno

23. sep. 2020 17:00
Več terminov

5 EUR

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

7. nov. 20:00

Zvokotok v CD

Izvajalci:
Irena Tomažin, glas
Martin Žužek Kres, viola
Gašper Livk, kontrabas
Urška Rihtaršič, harfa
Mauricio Valdés san Emeterio, električna kitara & elektronika

Program
Gregor Pompe, Modro, vokalno & oranžno, novo delo, naročilo cikla Zvokotok
João Pedro Oliveira, N’vi'ah
James Tenney, For Ann (rising)

 

Zvokotok v CD

7. nov. 20:00
Več terminov

10 EUR
8* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

V sodelovanju z Zavodom Sploh

Pretekli dogodek
17. sep. 2020 18:00

Rožančeva vizija Evrope

Podelitev nagrade Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko

Literarni večer s štirimi nominiranci za nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko leta 2020 na predvečer 30. obletnice smrti pisatelja Marjana Rožanca.

Po pogovoru z nominiranci, ki ga bo vodil dr. Edvard Kovač, bo žirija pod predsedstvom Ifigenije Simonović ter s člani dr. Manco Koširjevo, Vladom Motnikarjem, Nado Šumi in dr. Jonatanom Vinklerjem izbrala in razglasila nagrajenca.
 

Nominiranci: Kozma Ahačič, Esad Babačić, Uroš Zupan, Mojca Pišek in Tadej Meserko.
Ifigenija Simonović


Kozma Ahačič
Kozmologija

Eseji 2018–2020
Založba Goga 2020

Kozma Ahačič je strokovnjak za zgodovino jezikoslovja in jezikovne rabe, pobudnik in urednik portala Fran.si ter avtor novih slovnic za osnovne in srednje šole.

Eseji Kozme Ahačiča so svež veter v kolumnističnem pisanju dnevnika Delo. V središču večine zbranih esejev sta slovenski jezik in odnos Slovencev do jezika. Pisanje je prepleteno z avtorjevimi osebnimi družbenimi komentarji, ki so izraženi tako izvirno, da postajajo ponarodeli. »Svoboda se začne v trenutku, ko nam je povsem vseeno, ali okolica naše trenutno delo dojema kot zmago ali kot poraz.«

Posebnost esejev je tudi ta, da so polni dobrohotnega humorja. Ne oklepa se drže vsevednosti, bralcu vzbuja zanimanje. Odziv na eseje Kozma Ahačiča je izjemen, učiteljice hvaležno trdijo, da je sprostil poučevanje slovnice, kar je temeljno za obstoj slovenskega jezika. Če pojmujemo pisanje kot temelj izražanja misli, potem lahko pisanje o jeziku pojmujemo kot temelj pisanja o pisanju. Kozma Ahačič nas opozarja na to, da ni dovolj »pisati, kakor govorimo«, temveč da je pomembno, »kaj imamo povedati«, ko pa posvečamo pozornost temu, »kako povemo, kar imamo povedati«, vplivamo na obliko odnosa do sogovorca (bralca). Zato je Ahačičevo razmišljanje o jeziku delo vrtnarja našega jezikovnega parka.
 


Esad Babačić
Veš, mašina, svoj dolg

Cankarjeva založba, 2020


Esad Babačić (1965) z živostjo, angažiranostjo, z mehkobo velikega srca vnaša v slovensko esejistično krajino pisavo montaignovske vrste. Tej je sledil Marjan Rožanc (»Po njem bi morala biti poimenovana vsaj ena od pomembnih ulic, če ne kar celotna soseska,« zapiše). Ne druži ju le iskrenost, solidarnost, njun proletarski Vodmat, temveč tudi ljubezen do športa. O njem pišeta tako, da občutimo igro, tovarištvo, eleganco nogometnega gola (Rožanc) in meta na koš (Babačić). Ker je tudi ulična košarka postala tržno zanimiva, spodbuja Dončića: »Verjemi v svoj koš, Luka, da ne boš samo blago, postavka v neki pogodbi, ki si jo podajajo od franšize do franšize.« Kakor v športu tako v svetu, pokaže v podobah, naslikanih s poetičnim jezikom, ko se sprehaja po mestih in se pogovarja s spomini. V tihoti, ki ga določa za domišljenega opazovalca, v bolečini, ki portretira zgaranega, nasilnega očeta in nepozabnega pankerskega sopotnika Braneta Bitenca. Že veliko let pred samomorom je napisal pesem Možgani na asfaltu, ki jo ima Babačić od takrat v krvi.

Pesnik, ki nam trosi bosanski cinični humor, zapiše: »Če me vprašate, kdaj sem se resnično zavedel, kdo sem in od kod prihajam, je bilo to zagotovo takrat, ko sem se ob vrnitvi s kakšnega dolgega potovanja po mesecu ali več odsotnosti z vlakom bližal glavni železniški postaji v Ljubljani. Občutek pripadnosti nekemu določenemu kraju in narodu se je takrat za trenutek spremenil v popolno sprejetost. In celo radost.« Rad gre tja, na železniško postajo, »kjer so še vedno vlaki, ki peljejo tako na zahod kot vzhod«.

 

Mojca Pišek
Knjiga, ki smo jo vendar vsi prebrali

LUD Literatura 2019

Temeljni paradoks – in tako nespregledljiva odlika – knjige Mojce Pišek (1985) je, da njena zbirka besedil o literarnih tekstih in bralcih s slogom, drznostjo, dinamičnim pisanjem in z včasih prav obešenjaškimi, celo pobalinskimi sodbami o vsem mogočem zanika in preklicuje tisto, kar avtorica zapiše kot diagnozo o sodobnem slovenskem eseju, namreč da je ta »literarna zvrst na nujni vožnji v literarnozgodovinski hospic«. Tako po svojem odnosu do snovi, kanonskih in obrobnih avtorjev ter celo samozvanih ikon slovenske esejistike izkorišča prostor, ki ji ga kot literarni kritičarki daje njen položaj v eksosistemu sodobne slovenske književnosti. Knjiga prinaša tudi žanrsko inovacijo: esej z avtoreferencialno snovjo oz. esej o eseju. Snov knjige je slovenska in tuja književnost, njena recepcija, prostor in vloga bralca v moderni slovenski družbi, se pa knjiga odlikuje s številnimi edinstvenimi metaforami o književnosti in na njen račun.
Pisanje odlikuje vse tisto, kar je verjetno šteti za skupno tipološko značilnost pobudnega eseja na vseh vzporednikih in poldnevnikih esejističnega globusa: razmisleki so individualni in priostreni, slog dinamičen, metafore pa takšne, da vzbujajo prave mimetične odzive. S pisanjem in sklepi Mojce Pišek se bralec lahko strinja ali pa ne, ne more pa ob branju ostati ravnodušen. In slednje – esej kot povabilo ali izziv k razmišljanju – je redka lastnost v času »tehnicistične« literarne in vsakovrstne druge produkcije in, ponavadi, tudi recepcije.



Tadej Meserko
Najprej kultura, potem zdravje

Sanje, 2020

Tadej Meserko (1984) v esejistični zbirki Najprej kultura, potem zdravje razmišlja o kulturi v različnih oblikah, od tiste v najširšem pomenu, po katerem kultura kaos pregnete v logos in zadeve razumsko postavlja v red, do vsakdanjih, neredko banalnih primerov, v katerih pridejo na površje različni dogodki iz običajnega življenja, včasih absurdi, drugič osebne zadrege. »Banalno je kot nekakšno nezavedno, ki ga je mogoče opazovati,« pravi. »Je tisti ostanek, s katerim se družbi še ne da ukvarjati.« Pač pa se vanj poglabljajo umetniki, iščejo povezave, odkrivajo zakonitosti, jih presnovijo in opozorijo nanje. Primerjave avtor najdeva v različnih družbenih pojavih: od konceptualnih razlik med košarko in nogometom do filozofskega pogleda na vzgojo in koncept lastnine v otroškem peskovniku. Posveča se tudi statusu ustvarjalcev, išče poti za njihovo uveljavitev, nakazuje rešitve zanje, včasih morda utopične, a utopija odstira številne poglede. Pričakuje pa tudi njihovo odzivnost na družbene pojave in mimogrede opozori še na razliko med posameznikovim oziroma kulturnikovim delovanjem zase in za družbo.

Tadej Meserko vidi kulturo oziroma umetnost kot enega od stebrov sonaravnega razvoja družbe. Bralca svojih esejev vabi z odkrivanjem velikega v malem, s slikovitimi primeri, ki ponujajo uvide velikih razsežnosti, s hkratnim gledanjem v širino in razmišljanjem v globino ter seveda z osebno zavzetostjo kulturnika, filozofa in ustvarjalca.


Uroš Zupan
Arheologija sedanjosti

Sodobnost international, 2020

Zbirka esejev Uroša Zupana (1963) z naslovom Arheologija sedanjosti je precizno dramaturško urejeno pesniško pričevanje o spoznavno rodovitni pesnikovi simbiozi z branjem knjig, plemenito »duhovno disciplino«, »stopniščem, ki vodi naravnost v nebo«. Ko razkriva svoj formativni proces, bralca samodejno vpeljuje v način samouresničevanja. Bralne iniciacije ‒ »ali kdaj v književnosti obstaja kaj večjega in močnejšega od tistih neponovljivih in čisto nedolžnih vstopnih trenutkov?« ‒ se zgodijo s takšno silovitostjo, da pesnika (in z njim bralca) zadenejo v dušo in telo, »kot bi mesečnik padel v vodnjak«, ko se hipoma znajde v prostoru ogledal, doživi déjà vu ali použiva »sinjo domišljijo«, ob tem pa se čuječe uči spoznavati sebe in svet. Ko spominsko podoživlja svoje »življenje v književnosti«, tudi kot primerjalni literarni zgodovinar predaja izostreno razbiranje domačih in prevedenih romanov (in o slovenskem prevajanju posreduje svoj nespregledljivi pesniški pogled), tudi ekraniziranih (ki »ubijajo domišljijo«), in poezije, tudi uglasbene, ki tihe stihe preglaša. A je (sočasna) glasba druga nepogrešljiva umetnikova sopotnica in o obeh področjih Zupanovi poznavalski eseji tako v njem samem kot v bralcu »spodbujajo in aktivirajo … proces vračanja izgubljenega stanja metafizične celovitosti«.
Pesnik, ki ima rad »urejen svet, ugledan z višine«, namesto s »težkim teoretskim topništvom« svoja premišljevanja žarči v redki visoki slovenščini, tudi barvito zvrstno razplasteni, v slovarju, »ki zabada nežne, fine prste v oblake«.

 

Rožančeva vizija Evrope

17. sep. 2020 18:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice
Prosimo, da si v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) zagotovite brezplačne vstopnice.

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

Pretekli dogodek
6. sep. 2020 19:30

Onkraj vrta (Beyond The Garden)

Komorna opera

Petek, 4. 9. 2020, ob 18.30, Klub Lili Novy
Predkoncertni pogovor s skladateljem Stephenom McNeffom



Glasba: Stephen McNeff
Libreto: Aoife Mannix

Pevski solistki: Susan Bickley Ottilia; Katja Konvalinka Klara

Glasbeno vodstvo: Simon Dvoršak
Režija, scenografija: Rocc
Kostumografija: Belinda Radulović

Glasbeniki: Nejc Avbelj, violina; Miha Firšt, kontrabas; Urška Rihtaršič, harfa; Andrej Zupan, klarinet; Petra Vidmar, tolkala


Onkraj vrta je nova komorna opera priznanega britanskega skladatelja Stephena McNeffa na libreto Aoife Mannix. V Sloveniji bo doživela krstno izvedbo in nato gostovala na Češkem.

Zgodbo libreta navdihuje odnos med Almo Mahler in njeno hčerko Manon Gropius, ki je umrla pri osemnajstih letih. Razmerje med likoma je zapleteno, sega od toplo intimnega do hladno formalnega. Starejša ženska ostaja nespremenjena, imigrantka, zaprta v svoje stanovanje sredi šestdesetih let 20. stoletja v New Yorku, medtem ko se zdi, da druga ženska postaja vse mlajša. Zgodba se vrača do velike noči 1934 in se skorajda razblini v spomin. Si je starejša ženska navzočnost mlajše ves čas le domišljala ...?

Teme raziskujejo spomin, izgubo in obžalovanje. Kako svojo preteklost oblikujemo tako, da ustreza naši življenjski pripovedi, in kaj če obstaja sila, ki nas prisili, da se soočimo z drugo resnico? Opera obravnava odnose med starejšimi in mlajšimi ljudmi, starši in otroki, materami in hčerkami, obenem pa tudi temo, kako se spopadati z veliko izgubo.

Ob poglobljeni naravi dela operna pripoved spreminja tempo med sedmimi prizori in ponuja priložnosti za različne pevske sloge, od solistične introspektive do precej ekstrovertiranih scen.

 

Onkraj vrta (Beyond The Garden)

4. sep. 2020 19:30
5. sep. 2020 19:30
6. sep. 2020 19:30
Premiera
Več terminov

12, 9* EUR
* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

Koprodukcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče, Opera Povera (Češka), Cankarjev dom Ljubljana


Trajanje: 70 minut

Pretekli dogodek
17. jun. 2020 20:00

Črni obroč

Predstavitev romana ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu

Sodelujejo: avtor romana Črni obroč Marij Čuk, prvi predsednik vlade samostojne Slovenije Lojze Peterle in član mešane zgodovinske komisije za ugotavljanje slovensko-italijanskih odnosov, zgodovinar Boris M. Gombač. Povezovala bo urednica založbe Mladika, Nadia Roncelli.

13. julija 1920 so škvadristične skupine in italijanski nacionalisti v Trstu zažgali Narodni dom, simbol Slovencev ter njihove volje po življenju, ustvarjalnosti in obstajanju. S požigom so napovedali smrt ne le tržaškim Slovencem, marveč celotnemu slovenskemu narodu, kar je skušal uresničiti vzpenjajoči se fašizem. Ta se je prav s tržaškim požigom utemeljil in začel svoj smrtonosni genocidni pohod po naših krajih, v Evropi in svetu. Letos torej mineva sto let od zločinskega dejanja in v pripravi so bile številne počastitve tega datuma, ki jih je koronavirusna kriza onemogočila. Vse kaže, da se bosta kljub temu v Trstu v Narodnem domu 13. julija sešla slovenski predsednik Borut Pahor in italijanski Sergio Matarella in to bo priložnost, ko naj bi Italija slovenski narodni skupnosti vrnila v last in upravo Fabianijevo palačo sredi mesta.

Marij Čuk je o požigu Narodnega doma napisal roman Črni obroč, ki je pred kratkim izšel pri tržaški založbi Mladika. Gre za prvo romaneskno delo o temni strani zgodovine, ki je prizadela ves narod in ga spodbudila k uporu proti nacifašistični pošasti. V slovenskem slovstvu je edini pisal o požigu le še Boris Pahor v noveli Grmada v pristanu. V Črnem obroču Čuk natančno opisuje ozadje, ki je privedlo do napada na palačo slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja v Trstu, realni tloris pa je pisatelj dvignil še na raven literarne fikcije in poezije. Roman je napisan v hitrem ritmu, prepletajo se različni slogovni segmenti, tudi detektivski, avtor je množico elementov združil v kleno pripovedno dramaturgijo, kot je ugotovil tudi akademik Boris Paternu.

 

Črni obroč

17. jun. 2020 20:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice
Prosimo, da si v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) zagotovite brezplačne vstopnice.

11. maj 2020 18:00

Vedoželjnost brez besed - prestavljeno na jesen

dr. Katarina Beguš

Prireditev je skladno z uredbo Ministrstva za zdravje prestavljena na jesen.

Prireditev je skladno z uredbo Ministrstva za zdravje prestavljena.

Več o prestavljenih/odpovedanih prireditvah>>

Za vse informacije smo obiskovalcem na voljo na info@cd-cc.si, vstopnice@cd-cc.si ter prek zasebnih sporočil na družbenih omrežjih CD.

 

Ko opazujemo najmlajše med nami – dojenčke, ki še ne znajo hoditi ne govoriti – se nam zlahka zdi, da so nebogljeni in popolnoma prepuščeni odraslim, ki zanje skrbimo in jih učimo, kar se nam zdi pomembno in ustrezno. Ampak, kot se pogosto zgodi, videz vara. Z moderno tehnologijo in sistematičnimi raziskavami je znanost o učenju dojenčkov v zadnjih letih razkrila, da so otroci še pred enim letom starosti pravzaprav zelo dejavni in vedoželjni učenci. Kaj je dojenčkom zanimivo; kaj o svetu razumejo in kaj jih preseneča; kako nam zastavljajo vprašanja, še preden znajo govoriti; kaj pričakujejo od odraslih in kako so videti njihovi možgani, ko se učijo? Ter, morda najpomembnejše, kako lahko poskrbimo, da otroška vedoželjnost ne zbledi in ugasne? Na tem predavanju bom predstavila študije, s katerimi smo na ta in druga vprašanja skušali odgovoriti.


Dr. Katarina Beguš je diplomirala iz psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Še pred koncem dodiplomskega študija jo je pot zanesla v London, kjer je pridobila prve izkušnje v raziskovalnem svetu, kot praktikantka v centru za raziskave možganskega in kognitivnega razvoja na Kolidžu Birkbeck Univerze v Londonu. Delo jo je navdušilo, zato je ostala v Londonu, nadaljevala študij ter pridobila magisterij iz kognitivne nevroznanosti na Univerzi UCL ter doktorat iz razvojne kognitivne in nevroznanosti na Kolidžu Birkbeck. Raziskovalno delo s poudarkom na učenju in vedoželjnosti dojenčkov jo je po pridobljenem doktoratu sprva vodilo v Budimpešto, kjer je nadaljevala svoje delo na Osrednji evropski univerzi, in nazadnje čez veliko lužo v ZDA, kjer trenutno dela kot podoktorska raziskovalka na Univerzi v Rutgersu. Navdih pogosto najde pri svojih nečakih, s katerimi redno in rada obiskuje svojo družino v Sloveniji.
 

Vedoželjnost brez besed - prestavljeno na jesen

11. maj 2020 18:00
Več terminov

10 EUR
ves cikel 50 EUR

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

pripovedi moje babice
27. mar. 2020 20:00

Pripovedi moje babice (Tales From my Grandmother's Lips) - prestavljeno oz. odpovedano

Prireditev je skladno z uredbo Ministrstva za zdravje prestavljena oz. odpovedana.


Prireditev je skladno z uredbo Ministrstva za zdravje prestavljena oz. odpovedana.

Več o prestavljenih/odpovedanih prireditvah>>

Za vse informacije smo obiskovalcem na voljo na info@cd-cc.si, vstopnice@cd-cc.si ali telefonski številki 01/2417-299 vsak delavnik od 10. do 15. ure ter prek zasebnih sporočil na družbenih omrežjih CD.

 

Pripoveduje Shonaleigh Cumbers

V okviru 23. Pripovedovalskega festivala

Pripovedovalka Shonaleigh Cumbers zase pravi, da je, kolikor ve, poslednja drut'syla –nosilka judovske pripovedne tradicije. V spominu hrani več kot tri tisoč zgodb, ki se povezujejo v dvanajst zgodbenih ciklov. Pripovedovala nam bo zgodbe svoje babice, ki jo je od njenega četrtega leta disciplinirano poučevala o načinih, kako videti, doumeti, začutiti in ponotranjiti zgodbo, da postane neodtujljiv del tebe in se ti za vedno vtisne v spomin.

V angleščini, zagotovljeno bo simultano prevajanje.

Ob nakupu vstopnic za oba dogodka 27. 3. (Pripovedovalčev spomin in Pripovedi moje babice / Tales from my grandmother's lips) je cena za obe predstavi 10 EUR.

Pripovedi moje babice (Tales From my Grandmother's Lips) - prestavljeno oz. odpovedano

27. mar. 2020 20:00
Več terminov

8 EUR

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

Pripoveduje: Shonaleigh Cumbers
 

Trajanje: 90 minut z odmorom

heywood
27. mar. 2020 18:00

Pripovedovalčev spomin – raba spomina v judovski in drugih pripovedovalskih tradicijah - prestavljeno oz. odpovedano

Prireditev je skladno z uredbo Ministrstva za zdravje prestavljena oz. odpovedana.

Prireditev je skladno z uredbo Ministrstva za zdravje prestavljena oz. odpovedana.

Več o prestavljenih/odpovedanih prireditvah>>

Za vse informacije smo obiskovalcem na voljo na info@cd-cc.si, vstopnice@cd-cc.si ali telefonski številki 01/2417-299 vsak delavnik od 10. do 15. ure ter prek zasebnih sporočil na družbenih omrežjih CD.

 

 


Predavanje dr. Simona Heywooda

V okviru 23. Pripovedovalskega festivala 

Ob nakupu vstopnic za oba dogodka 27. 3. (Pripovedovalčev spomin in Pripovedi moje babice / Tales from my grandmother's lips) je cena za obe predstavi 10 EUR.

 

Pripovedovalčev spomin – raba spomina v judovski in drugih pripovedovalskih tradicijah - prestavljeno oz. odpovedano

27. mar. 2020 18:00
Več terminov

5 EUR

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI