Na delavnici bodo sodelovali domači – Lidija Šumah, Gregor Kroupa, Bojana Jovićević, Zdravko Kobe in Kajetan Škraban – in tuji strokovnjaki – Pina Totaro, Mogens Laerke, Guido Frilli in Oberto Marrama –, ki se bodo posvetili različnih vidikom Spinozove pisemske korespondence. Udeleženci bodo obravnavali Spinozovo filozofijo v pismih v odnosu do drugih velikih del (zlasti Etike), hkrati pa tudi tiste njene vidike, ki jih v resnici lahko razumemo le skozi prizmo polemičnega dialoga med Spinozo in njegovimi dopisovalci. Zadnji sklop pa se bo posvetil recepciji Spinozovega pisemskega opusa v nemški klasični filozofiji. Med najpomembnejšimi temami, ki se jih bodo gostje dotaknili, bodo metoda, spomin, definicija, zmota in spoznanje.

V okviru dvodnevne delavnice bo predstavljen tudi prevod Spinozovih Pisem

Pri založbi Krtina je izšel prevod Spinozovih Pisem, ki prinaša integralno korespondenco Benedicta de Spinoze. Uredil jo je Kajetan Škraban, ki je prispeval prevod latinskih pisem in spremno besedo, nizozemska pisma pa sta prevedla Tanja Mlaker (gre za ponatis »Pisem o zlu«, ki so za novo izdajo popravljena) in Blaž Božič. 
V novem veku je bila epistolografija po eni strani praktični način prenosa zasebnih sporočil, po drugi strani in po antičnem zgledu pa tudi način za učeno občevanje intelektualcev literarne republike. Pisma imajo tako pogosto status sodobnega krajšega članka ali razprave in se oblikujejo kot samostojen filozofski žanr. Pri vseh filozofih, ki postavljajo veliko interpretacijskih izzivov, so zato pisma nezanemarljiv vir za preučevanje njihove filozofije, konkretno pri Spinozi pa imajo poleg tega to prednost, da v njih spregovori v običajnem jeziku filozofske razprave in opusti geometrijsko formo, ki jo je ubral v Etiki.

Ker so pisma po definiciji dialoška forma, imajo to prednost, da nas soočijo s kritikami ali prevpraševanjem Spinozove filozofije. V tem smislu so pomembno dopolnilo poznavanja velikih del, saj jih lahko tako preučujemo z zornega kota avtorjevih sodobnikov, kar je vselej dober način za kontekstualizacijo in analizo neke filozofije.

In res, zanimivi so tudi Spinozovi sogovorniki: med njimi so denimo Henry Oldenburg, sekretar londonske Kraljeve družbe; baron von Tschirnhaus, filozof in pomemben člen literarne republike tistega časa; ter Leibniz, ki z Descartesom in Spinozo tvori veliko trojico racionalističnih filozofov. A po drugi strani med korespondenti lahko najdemo tudi manj znane, a nič manj zanimive osebnosti, vse od Blijenbergha, trgovca z žitom, ki se je s Spinozo spustil v debato o naravi zla; do Burgha, Boxla in drugih članov nizozemske literarne republike.

Z integralno izdajo Spinozovih pisem torej ne dobivamo le predzadnjega koščka v mozaiku Spinozovih zbranih del, ampak tudi bogat vpogled v filozofsko krajino 17. stoletja.

Filozofski marec

Marca 2026 bo cikel mednarodnih dogodkov skozi dialog med Heglom in pragmatizmom, poglobljeno obravnavo Fichtejeve intersubjektivnosti ter razmislek o Spinozovi epistolarni filozofiji osvetlil temeljna vprašanja prakse, skupnosti in države v nemški klasični misli ter njenem sodobnem odmevu.

Soorganizatorji: Oddelek za zgodovino zahodne filozofije (Univerza v Kjotu), Univerza v Ljubljani, Goethe-Institut Ljubljana in Cankarjev dom

Delavnica v sklopu Filozofskega marca, ki bo potekala v angleškem jeziku.

Delavnica z naslovom Hegel in pragmatizem bo osredotočena na razmerje med heglovsko filozofijo in pragmatizmom, pri čemer bodo izpostavljene skupne teme, kot so praksa, normativnost in družbenost, pa tudi na napetosti med obema tradicijama. Prispevki bodo obravnavali, kako je mogoče Heglov pojmovni razvoj, teorijo pripoznanja in razumevanje umnosti zgodovine postaviti v dialog s pragmatističnimi poudarki na delovanju, kritični presoji in nezanesljivosti spoznanja. Namesto obravnave Hegla in pragmatizma kot nasprotujočih si smeri bo delavnica osvetlila sodobne poskuse branja Hegla kot vira prakse usmerjene filozofije ter hkrati kritično ovrednotila meje takšnega zbliževanja.

Sodelujoči: Taiju Okochi, Martin Hergouth, Goran Vranešević, Mori Yasutoshi in Zdravko Kobe

Program

10.00–11.00
Taiju Okochi (Kjoto) | Does Brandom’s Hegel Dispel Habermas’ Concern? Kantian vs Hegelian Pragmatism?

11.10–12.10
Martin Hergouth (Ljubljana) | Rule-following Problem against the Background of Hegelian Concept

12.20–13.20
Goran Vranešević (Beograd) | The Wound of the Spirit: Negativity and the Failures of Speculation in Brandom’s Hegel

13.20–14.20
Odmor

14.20–15.20
Mori Yasutoshi (Fukuoka) | Authority and Legal Reasoning – In What Sense can the Common Law Offer an Illuminating Example of the Determinateness of Concepts?

15.30–16.30
Zdravko Kobe (Ljubljana) | Hegel's Concept of Universal Work as a Model of Collective Action

Filozofski marec

Marca 2026 bo cikel mednarodnih dogodkov skozi dialog med Heglom in pragmatizmom, poglobljeno obravnavo Fichtejeve intersubjektivnosti ter razmislek o Spinozovi epistolarni filozofiji osvetlil temeljna vprašanja prakse, skupnosti in države v nemški klasični misli ter njenem sodobnem odmevu.

Soorganizatorji: Oddelek za zgodovino zahodne filozofije (Univerza v Kjotu), Univerza v Ljubljani, Goethe-Institut Ljubljana in Cankarjev dom

Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

10.00 Bojan Žalec (SLO), predavanje
NASILJE IN EKONOMIJA

10.30 Cvetka Tóth (SLO), predavanje
JASPERS O HUMANIZMU

11.00 Paula Arizpe (MX), predavanje
DOSTOPNOST BIVANJA PRI JASPERSU

11.30 Ouyang Kang (CHINA)
SVETOVNA KOMPLEKSNOST, KONFLIKT VREDNOT IN ČLOVEŠKE MODROSTI V GLOBALNEM SVETU

15.00 PSIHOANALITIČNA SEKCIJA
Thomas Diesner (NEM), Eva D. Bahovec, Tomaž Herga, Anže Okorn, Ana Jereb (SLO)

16.30 Andrej Ule (SLO), predavanje

SKLEPNA OKROGLA MIZA /kviz

17.00 Filozofski simpozij znotraj konference

In vino veritas 2: Uvod: Abrahim H. Khan (KAN)

(okrogla miza/filozofski kviz: 10 udeležencev; režija Niko Goršić)

RAP GLASBA: Mihajlo Milić
NAJBOLJŠE GOVORCE BO NAGRADILA mednarodna žirija v sestavi:
Marko Vitas (SLO),
Eva Marija Opresnik in
Eric Jacobsen (oba DAN)

V sodelovanju s Srednjeevropskim raziskovalnim inštitutom Soerena Kierkegaarda v Ljubljani in Razvojno informacijskim centrom Bela krajina