Spletna predavanja ob razstavi V vrtincu sprememb

Ob veliki naravoslovni razstavi V vrtincu sprememb smo v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije z vodilnimi slovenskimi strokovnjaki in predavatelji pripravili brezplačna spletna predavanja, ki odpirajo poglede na pereča vprašanja naše skupne prihodnosti. 

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj (Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani): Prihodnost znotraj planetarnih mej

Predavateljica izpostavi, da ljudje s svojim življenjskim slogom presegamo zmogljivosti našega planeta in ga spreminjamo. V primerjavi s predniki smo energijsko zelo potratni, za proizvodnjo energije pa še vedno uporabljamo predvsem fosilna goriva. S spreminjanem Zemljine površine v kmetijsko jemljemo prostor drugim živim bitjem in s tem rušimo stabilnost planeta. Predavateljica predstavi nevarnosti in tveganja, ki jim bomo priče v prihodnosti, in predlaga rešitve, kako morda še lahko ukrepamo. Lahko spremenimo usodo našega planeta?  

Prof. dr. Robert Brus (Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani): Kakšne gozdove vzgajamo za naše vnuke?

Predavatelj predstavi, kako v Sloveniji gospodarimo z gozdovi in kako je pri tem na različnih ravneh pomembna tudi biotska pestrost. Pri nas je razvito sonaravno gospodarjenje z gozdovi, med katerimi so nekateri tudi zavarovani, varuje pa se lahko tudi posamezna (habitatna) drevesa. Izpostavlja izzive pri upravljanju z gozdovi v luči podnebnih sprememb. Bodo naši gozdovi v prihodnosti drugačni?  

Doc. dr. Cene Fišer (Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani): Podzemni svet v vrtincu sprememb

Predavatelj predstavi značilnosti življenjskega okolja jam in nekatere organizme, ki tam živijo. Med jamskimi vrstami je veliko endemičnih in Slovenija velja za svetovno vročo točko podzemne favne, ki pa je tudi zelo ranljiva. Podzemne vode so pomemben del vodnega kroga in onesnažila, ki jih danes spuščamo v tla, se pretakajo neznano dolgo, dokler ne pridejo do podtalnice, ki bo naš vir vode čez desetletja. Bomo z našimi vodami znali ravnati preudarno ali bomo povzročili nepopravljive spremembe?
 

Prof. dr. Davorin Tome (Nacionalni inštitut za biologijo): Ali smo v vesolju sami?

Medtem ko si ljudje zastavljamo naslovno vprašanje, pogosto pozabljamo, da tudi na našem planetu nismo sami, ampak nas obkroža neverjetna pestrost življenja na različnih ravneh. Tudi spremembe so eden od naravnih bioloških procesov, a problematične so tiste, ki jih povzročamo prav ljudje. Zaradi njih vrste na našem planetu izumirajo tisočkrat hitreje, kot bi brez našega vpliva. Predavatelj izpostavlja, kako ljudje pogosto menimo, da smo najuspešnejša vrsta na planetu, ki se zna prilagoditi na spremembe, a čas je, da se vprašamo, ali je res tako.  

Prof. dr. Boris Kryštufek (Prirodoslovni muzej Slovenije in Znanstveno-raziskovalno središče Koper): Brez imena, brez pomena. Prezrte usode živali

Znanost praviloma obravnava živali kot del množice, ki postane povedna šele kot statistični fenomen. Živali, ki pridejo z nami v stik, pa imajo pogosto povsem osebno, idiosinkratično zgodovino, ki se prepleta z našo lastno preteklostjo. Postanejo del kulturne zgodovine, čeprav so bile, enkrat iztrgane iz svojega naravnega okolja,  izpostavljene brutalnemu, nekulturnemu ravnanju. Ko so odslužile v cirkusih in menažerijah so včasih ponovno zaživele kot muzejski preparati. Ti nosijo fragmentarna sporočila, ki jih poskušamo sestaviti v večjo sliko.

Prof. dr. Mitja Kaligarič (Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru): Travniki v Sloveniji – včeraj, danes, jutri

Predavatelj oriše vrste, značilnosti in pestrost travnikov v Sloveniji. Izpostavi, da je večina travnikov plod delovanja človeka in poudari pomen širjenja travniških vrst s pomočjo pašnih živali. Zaradi opuščanja kmetijske rabe se travniki pri nas zaraščajo, s tem pa ponekod izginja tradicionalna kulturna krajina. Bomo pisane travnike ter številne tam živeče rastline in živali izgubili ali jih bomo znali ohraniti?