Pretekli dogodek
1. in 2. sept.

Søren Kierkegaard

8. mednarodna konferenca

Srednjeevropski raziskovalni inštitut Søren Kierkegaard in KUD Apokalipsa že osmo leto zapored pripravljata zdaj že tradicionalno Mednarodno filozofsko delavnico in konferenco, ki bo letos potekala na sedežu KUD Apokalipsa (Ulica Lili Novy 25) in v Cankarjevem domu. Delavnica in konferenca sta namenjena širši javnosti, ki jo veseli bližje spoznavanje in razpravljanje o eksistencialni filozofiji ter družbeni kritiki. S svojo perečo sodobnostjo in odpiranjem prostora raznolikim filozofskim strujam v slovenski prostor vnaša trenutek preseganja problematike pomanjkanja človečanstva ter svit rešitev, dilem in razprav kot tistih najpomembnejših, ki nudijo mesto širjenju ter krepitvi teoretskega diskurza.

Vabljeni gostje:

dr. Jakub Marek (CZ) je doktor filozofije, ki deluje na Karlovi univerzi v Pragi, kjer je od leta 2017 zaposlen kot predstojnik katedre za antropologijo. Ukvarja se predvsem z moderno filozofijo in filozofsko antropologijo. V letu 2010 je izdal delo Kierkegaard: Posredni prerok eksistence.

dr. Iva Jevtić (SLO) je bila rojena leta 1976 v Kranju. Deluje kot pisateljica in prevajalka. V letu 2005 je objavila zbirko kratkih zgodb Težnost, v letu 2009 pa znanstveno monografijo Mistična podoba. Ukvarja se predvsem s srednjeveškim misticizmom ter s kritično feministično teorijo.

dr. Humberto Ortega Villaseñor (MX) je mehiški slikar, raziskovalec in profesor ne Univerzi v Guadalajari. Magistriral je na Univerzi v Londonu in doktoriral iz prava na UNAM v Mehiki (1982). Od leta 1989 je objavil več knjig in številne interdisciplinarne članke, predvsem o filozofiji, komunikaciji kulturi in umetnosti. Imel je številne samostojne razstave.

dr. Thomas Diesner (GER) je na Humboldtovi univerzi v Berlinu diplomiral iz filozofije ter socialne in kulturne antropologije. Doktoriral je leta 2015 na Tehnični univerzi v Berlinu. Od leta 2007 je direktor Društva za humano ontogenetiko. Njegovo zanimanje zajema tudi področje psihoanalize (Freud, Lacan).

Katja Utroša (SLO) (1981) je doktorska študentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s staroindijsko logiko in epistemologijo, predvsem s smerjo nyāya v zgodnjem obdobju njenega razvoja.

dr. Borislav Mihačevič (SLO) je doktor filozofskih znanosti. Teoretsko se ukvarja s fenomenologijo, hermenevtiko in antično filozofijo. Bil je udeleženec več tujih konferenc in objavil več teoretskih člankov v Sloveniji in v tujini.

dr. Jasna Koteska (MK): (Skopje, 1970) je makedonska pisateljica, filozofinja ter redna profesorica literature, teoretske psihoanalize in spolnih študij na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju. Objavila je več kot dvesto petdeset člankov na različne teme, vključno z intimnostjo, sanitarijami, travmo, gnusom, ressentimentom, kretnjami in ponavljanjem, ki so bili prevedeni v angleški, nemški, slovenski, srbski, bolgarski, turški, albanski, slovaški, madžarski, romunski, grški in druge jezike. Je nacionalna voditeljica v več mednarodnih projektih humanističnih in družbenih ved akademske mreže v Nemčiji, Švici in drugod. Ukvarja se z literaturo in filozofijo 19. stoletja ter je članica Srednjeevropskega raziskovalnega inštituta Soerena Kierkegaarda v Ljubljani ter članica Makedonske akademije znanosti in umetnosti.

dr. Žarko Paić (HR) je profesor filozofije, estetike ter teorije znanosti in novih medijev na Tekstilni fakulteti Univerze v Zagrebu, poleg tega je urednik revij Tvrđa in Evropski glasnik. Objavil je več pesniških zbirk in okoli dvajset filozofskih knjig (med njimi: Politike identiteta: Kultura kao nova ideologija, Posthumano stanje: Kraj čovjeka i mogućnosti druge povijesti, Slika bez svijeta: Ikonoklazam suvremene umjetnosti, Vizualne komunikacije: uvod, Totalitarizam?, Doba oligarhije: Od informacijske ekonomije do politike događaja, Theorizing Images, Sfere eksistence), ki ga uvrščajo med najplodnejše intelektualce na Hrvaškem. Za njegovo misel je značilna tenzija med temeljno eksistencialno izkušnjo sveta ter številnimi vidiki njegovega obvladovanja in prevlade, ki preraščajo v totalitarizem »praktičnega« ali »tehničnega« tipa. Posebno pozornost namenja prepletu ideologij, kapitala, socialnosti, tehnoznanosti, medijev, kulturnega, akademskega in religijskega pogona v vsesplošni mobilizaciji subjektivnosti, ki ne zastopa več razsvetljenskega projekta, marveč se preobraža v posthumanih projektih. Vprašanje, ki bo v pogovoru posebej obravnavano, je, ali si s totaliziranjem njihovega učinka ne utira poti novi totalitarizem 21. stoletja.

Janko Rožič (SLO) je arhitekt, urbanist, esejist in kulturni delavec. Deluje kot arhitekt v svobodnem poklicu, kot urednik ter publicist v literarnih in filozofskih revijah ter vodja kulturnega programa v hostlu Celica, KUD Sestava. Sodeluje tudi z Univerzo v Mariboru. Skozi teoretično in praktično delo, ki temelji na uvidih v prostorske in jezikovne vzorce, lastno ustvarjalnost povezuje z najsodobnejšimi umetniškimi, znanstvenimi in filozofskimi koncepti ter z najstarejšimi modrostmi. V skladu z izvirno razvito metodologijo v delu in delovanju povezuje naravo in kulturo v smeri razvoja, ki ni samo trajnosten, temveč zares trajen. Je avtor številnih člankov, razprav in esejev v arhitekturnih in kulturnih revijah.

dr. Primož Repar (SLO) je študiral filozofijo in zgodovino na Univerzi v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral iz Kierkegaarda leta 2009. Je pesnik, filozof, prevajalec, urednik in založnik. Je avtor 28 knjig, med drugim pa sistematično prevaja Kierkegaardova dela v slovenščino. Doslej je knjižno izšlo osem njegovih prevodov Kierkegaarda. Je soustanovitelj založbe KUD Apokalipsa, ki jo od vsega začetka tudi vodi. Koordinira Mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocepka in mednarodni projekt Revija v reviji. Za eseje Spisi o apokalipsi (2000) je bil nominiran za Rožančevo nagrado, za pesniško zbirko Stanja darežljivosti (2008) pa za Jenkovo. Za svoje delo je prejel več odmevnih nagrad v tujini, njegove pesmi, študije in eseji pa so prevedeni v več kot dvajset jezikov. Knjižno je izšel v slovaščini, češčini, srbščini, makedonščini, črnogorščini, angleščini ter francoščini. Od leta 2013 je direktor Srednjeevropskega raziskovalnega inštituta Soerena Kierkegaarda Ljubljana.

dr. Prem Anand Mishra (IND) je dekan Fakultete za gandhijevske študije v Ahmedabadu (Gudžarat, Indija), kjer predava tudi več predmetov s področja filozofije in politične misli Mahatme Gandhija. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z Gandhijevo politično mislijo, vprašanjem miru, nacionalizma in postkolonialističnimi študijami.

dr. Joseph Prabhu (ZDA) je redni profesor na Oddelku za filozofijo Univerze v Kaliforniji (Los Angeles, Združene države Amerike) in raziskovalec na Centru za študij svetovnih religij na Univerzi v Harvardu in Univerzi v Chicagu. Poleg plodnega raziskovalnega dela s področja etike v indijski tradiciji in svetovnih religijah je tudi aktiven mirovniški aktivist.

dr. P. Kishore Kumar (IND) je raziskovalec na Centru za gandhijevske študije na Univerzi Andhra (Andhra Pradeš, Indija). V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z vprašanjem razmerja med kapitalom in delavci, konceptom t. i. Gandhijevega socializma in gandhijevskega koncepta skrbništva (angl. »trusteeship«).

dr. A. B. S. V. Ranga Rao (IND) je redni profesor na Oddelku za socialno delo na Univerzi Andhra (Andhra Pradeš, Indija). V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z relevantnostjo Gandhijeve misli v sodobnem globaliziranem svetu, ženskimi študijami in problematiko osirotelih otrok v Indiji.

dr. T. Sobha Sri (IND) je direktorica Centra za gandhijevske študije na Univerzi Andhra (Andhra Pradeš, Indija). V svojem raziskovalnem delu se poleg Gandhijeve etike in modela gandhijevskega skrbništva (angl. »trusteeship) ukvarja s politiko delavskega razreda, vprašanjem ekonomskega razvoja v Indiji, človekovimi pravicami in ženskimi študijami.

dr. Andrej Ule (SLO) je zaslužni prej redni profesor za analitično filozofijo in teorijo znanosti, preučuje strukturalno teorijo znanosti in filozofijo Ludwiga Wittgensteina. Septembra in oktobra l. 1995 je gostoval na Augsburškem kolidžu v Minneapolisu, ZDA, sicer pa stalno sodeluje s številnimi filozofskimi strokovnjaki in ustanovami v Sloveniji in tujini.

dr. Janez Krek (SLO) je redni profesor za področje filozofije edukacije na Oddelku za temeljni pedagoški študij Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z edukacijsko politiko, kulturno antropologijo, državljansko vzgojo in vrednotami ter inkluzijo in vzgojno zasnovo javne šole in vrtca, pa tudi z Gandhijevo politično mislijo.

Anton Rozman (SLO) je samostojni raziskovalec ezoteričnih tokov, zlasti teozofskega gibanja, v Sloveniji in po svetu. Od leta 1992 je član Teozofskega društva, član Centra teozofskih študij v Cervignanu v Italiji in urednik teozofske spletne strani Teozofija v Sloveniji.

dr. Nina Petek (SLO) je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava predmete s področja azijskih filozofsko-religijskih tradicij. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z ontologijo in epistemologijo v hindujskih filozofskih šolah ter zgodnjem indijskem in tibetanskem budizmu. Prevaja iz stare vedske indijščine in klasičnega sanskrta v slovenščino.

dr. Abrahim H. Khan (CAN) je profesor na Kolidžu sv. Trojice Univerze v Torontu, kjer je tudi direktor podiplomskega programa (Divinity) in sodelavec Oddelka za religijo. Je sklicatelj Kierkegaardovega kroga na Kolidžu sv. Trojice, poglavitni član odbora programske enote za Kierkegaarda, religijo in kulturo Ameriške akademije za religijo ter trenutno njen podpredsednik in urednik Toronto Journal of Theology.

dr. Tomaž Grušovnik (SLO) je izredni profesor in višji znanstveni sodelavec na Univerzi na Primorskem, Pedagoški fakulteti, kjer poučuje predmete, povezane s filozofijo vzgoje in izobraževanja ter etiko. Raziskovalno se ukvarja z okoljsko etiko in etiko živali ter s filozofijo edukacije, pri čemer sta problema zanikanja in hotene nevednosti med glavnimi temami, ki jih obravnava. V letu 2009 se je kot Fulbrightov štipendist izpopolnjeval na Oddelku za filozofijo na Univerzi Nove Mehike (ZDA), leta 2011 pa je bil gostujoči predavatelj na Centru za razvoj in okolje Univerze v Oslu (Norveška). Je avtor znanstvenih monografij Odtenki zelene in Etika živali ter zbirke esejev Moralke, urednik številnih zbornikov ter redni kolumnist pri Večeru v nedeljo in na spletni strani LUD literatura. Od leta 2018 je tudi predsednik Slovenskega filozofskega društva.

dr. Uroš Milić (SLO) je rojen leta 1987 v Beogradu. Diplomiral je iz filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti, in sicer na temo z naslovom »Etos in biti k smrti«, opirajoč se predvsem na misli Edmunda Husserla, Martina Heideggra in Klausa Helda. Doktoriral je z disertacijo z naslovom »Posamičnost in eksistencialna komunikacija«, v kateri preučuje triplasten odnos med Kierkegaardom, Jaspersom in Heideggrom. Dosedanje objave na dotično temo je moč najti v filozofski reviji Anthropos. Sodeluje tudi z revijo Apokalipsa ter Kierkegaardovim raziskovalnim inštitutom v Københavnu in Ljubljani, kjer je v zadnjih letih potekal dobršen del njegovega raziskovalnega dela.

Gašper Pirc (SLO) je asistent raziskovalec na Inštitutu za filozofske študije ZRS v Kopru, obenem pa je tudi asistent na univerzi Alma Mater Europaea, koordinator programov CERI in podpredsednik Slovenskega filozofskega društva. V letu 2018 je kot gostujoči raziskovalec deloval na Univerzi na Dunaju, v letu 2020 pa na Univerzi v Innsbrucku. Med leti 2016 in 2019 je predaval na več kot 10 uglednih mednarodnih konferencah v Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem, v Nemčiji, Avstriji in Veliki Britaniji, prav tako pa deloval kot gostujoči predavatelj na izobraževalnih ustanovah v Sloveniji in tujini. Sodeloval je tudi pri organizaciji dogodkov pod okriljem Slovenskega filozofskega društva, Fenomenološkega društva in Srednjeevropskega raziskovalnega inštituta Søren Kierkegaard. Objavil je več znanstvenih del v uveljavljenih mednarodnih znanstvenih revijah in v monografijah ter bil za svoje delo deležen več štipendij, podeljenih na osnovi visoke študijske in raziskovalne uspešnosti.

dr. Bojan Žalec (SLO) je bil rojen leta 1966 v Ljubljani. Je višji znanstveni sodelavec in predstojnik Inštituta za filozofijo in družbeno etiko Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Na isti ustanovi predava zgodovino filozofije, etiko, filozofsko antropologijo, sodobno filozofijo ter predmet človekove pravice, verska svoboda in svetovna verstva.

dr. Cvetka Hedžet Toth (SLO) (1948) je redna profesorica za ontologijo in metafiziko, pri čemer omenjene predmete predava na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Področja njenega širšega znanstvenoraziskovalnega in predavateljskega delovanja so ontologija, metafizika, etika in aksiologija. Predava in strokovno sodeluje s Hebrejsko univerzo v Izraelu ter z Regensburško in Münchensko univerzo v Nemčiji.

dr. Ciril Klajnšček (SLO) je doštudiral iz sociologije. Ukvarja se predvsem s področjem sociologije in filozofije športa, kot trener karateja posveča svoje raziskovanje gibanju za zdravje, razvoju športne rekreacije v Sloveniji ter tematikam, ki se pritikajo zdravja, brezposelnosti in politke zaposlovanja. 

dr. Luka Trebežnik (SLO) (roj. 1984) je doktor religiologije. Njegovo raziskovalno delo sega na področja sodobne filozofije (zlasti francoske poststrukturalistične misli in dekonstrukcije) ter filozofije religije (vprašanja razmerja med vero in razumom, mistike in filozofije, judovskih in krščanskih elementov v sodobni filozofiji). Leta 2018 je izdal monografsko delo o Jacquesu Derridaju (Med nihilizmom in mesijanizmom). Iz angleščine in francoščine je prevedel kar nekaj sodobnih filozofskih besedil, nekatera izmed njih so izšla v zborniku (Vračanje religije v postmodernem kontekstu, 2019) ter v Bogoslovnem vestniku. S svojimi prispevki je kot avtor, gostujoči urednik in recenzent aktiven v mnogih domačih in tujih znanstvenih revijah.

 

Program

PO, 1. 9. 2020

10:30 Iva Jevtić (SLO)
Pogovor

11:00 Katja Utroša (SLO)
Pogovor

11:30 Boris Mihačevič (SLO)
Pogovor

12:00 Otvoritev konference

PANEL A - Starčević, Ocepek
12:15 Jasna Koteska (MK)
Pogovor

12:45 Žarko Paić (HR)
Pogovor

13:15 Janko Rožič (SLO)
Pogovor

13:45 Primož Repar (SLO)

16:00 KONFERENCA V KONFERENCI - Gandhi

Namrata S. Kumar, Prem Anand Mishra (IND), Joseph Prabhu (ZDA), P. Kishore Kumar, A. B. S. V. Ranga Rao, T. Sobha Sri (vsi IND), Andrej Ule, Janez Krek, Anton Rozman, Nina Petek (vsi SLO)
Pogovor

Kosovelova dvorana, brezplačne vstopnice

TO, 2. 9. 2020
PSIHOANALITIČNA SEKCIJA

10:30 Thomas Diesner (GER)
Pogovor

PANEL B - Weber
11:00 Abrahim H. Khan (CAN)
Pogovor

11:30 Jakub Marek (CZ)
Pogovor

12:00 Tomaž Grušovnik (SLO)
Pogovor

12:30 Uroš Milić (SLO)
Pogovor

13:00 Gašper Pirc (SLO)
Pogovor

13:30 H. O. Villaseñor (MX)
Pogovor

16:00 Bojan Žalec (SLO)
Pogovor

16:30 Cvetka Toth (SLO)
Pogovor

17:00 Ciril Klajnšček (SLO)
Pogovor

17:30 Luka Trebežnik (SLO)
Pogovor

SKLEPNA OKROGLA MIZA – kviz

18:00 Filozofski simpozij znotraj konference
In vino veritas 6: filozofski kviz po scenariju Primoža Reparja, v režiji Nika Goršiča, moderira Mirel Knez

 

Søren Kierkegaard

1. in 2. sept.
Več terminov

Brezplačne vstopnice
Prosimo, da si v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) zagotovite brezplačne vstopnice.

V sodelovanju s KUD Apokalipsa in Srednjeevropskim raziskovalnim inštitutom Sørena Kierkegaarda Ljubljana

Ivanka

Ivanka

Ivanka
najboljša spremljevalka na prireditve.

Uršula Cetinski

Blog Uršule Cetinski

Generalna direktorica CD,
Uršula Cetinski,
svoje misli o prireditvah
in drugem aktualnem dogajanju
v CD in širše
strne v kratke zapise.

Vabljeni k branju.

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI