Bambino je v svojem času poosebljal skrajno izpolnitev flamenka, zvrst je oživil in približal javnosti. Umetnik vseh umetnikov, idol obcestnih barov, pesnik ritma bulería, Bambinov samosvoj slog, nezadržna odrska karizma in srčna osebnost so že prerasli v mit, legendo o kralju brez kraljestva, glasbenem velikanu 20. stoletja.

Plesalka in koreografinja Urška Centa ter predstavnik sodobne flamenko avantgarde Marco de Ana nadaljujeta svoje prvo skupno odrsko delo, ki sta ga zastavila s projektom Zgodbe o ptica (julija 2021 premiera v Cankarjevem domu, dve reprizi na Dunaju). V njem se nanašata na delo čilskega avantgardnega pesnika, pisatelja in vizualnega umetnika Juana Luisa Martíneza, ki je svojo ustvarjalno fascinacijo iskal v pticah. Tokrat Marco de Ana s položaja koreografa sooblikuje solo Urške Centa, v katerem išče preprosto in surovo lepoto giba ptice ter njeno sonično sporazumevanje z okolico. 
 

Čas negotovosti dodobra pretresa delovne odnose, še zlasti v delovnih kolektivih, ranjenih že od prej. Potrebovali bomo precej časa, da povrnemo spoštovanje, zaupanje in varnost. A kako začeti? 
Odnosi so zrcalo vodenja, zato moramo najprej okrepiti vodje. Pomagati pa moramo tudi zaposlenim, da bodo spet zmogli zaupati in sodelovati za skupne cilje. 
Zaupanje se pridobi z odgovornim vodenjem, dobrim delom in spoštljivim komuniciranjem. Poštenost, jasnost, verodostojnost, zanesljivost, predvidljivost in dobronamernost so nam pri tem v pomoč. 
 

Vprašanja, na katera bo predavanje odgovorilo:
•    Kako povrniti porušeno zaupanje v delovnih kolektivih?
•    Kaj nas ovira, da bi zmogli sodelovati?
•    Kako okrepiti organizacijsko kulturo?
•    Kako pa kaj pa odgovornost, profesionalizem in integriteta?
•    Kako bomo šli skupaj naprej?
 

Dr. Damjana Pondelek, direktorica podjetja Urednica, je strokovnjakinja za strateški in krizni management ter strateška svetovalka vodstvu in zaposlenim v zahtevnih okoliščinah. Te so močna spodbuda za nujne organizacijske spremembe, stabilno rast ter krepitev podjetja, vodstva in sodelavcev. Podjetja spremlja v obdobju velikih sprememb in preobrazbe ter pri tem svetuje lastnikom, vodstvu in sodelavcem.

Obstajajo tri vrste zaupanja. Eno je osnovno zaupanje, s katerim se rodimo. Jasno nam je, da smo nekateri bolj zaupljivi, drugi manj. Drugo je zaupanje, ki se oblikuje na podlagi izkušenj s sabo in drugimi. Tretje zaupanje se razvije na podlagi tega, da zaupamo nekomu, ker mu zaupa nekdo, ki mu zaupamo mi. To je poleg prvih dveh vrst zaupanja, ki sta neposredni, posredno. Zato ni nič nenavadnega, da se tudi tisti, ki sami sebe vidijo kot ljudi, ki nikomur popolnoma ne zaupajo, usedejo v avto, ki ga je sestavilo veliko ljudi, ki jih posameznik sploh ne pozna, in jejo hrano, ki so jo pripravili neznanci. Kako je družba povezana, lahko najlažje vidimo skozi fenomen medsebojnega zaupanja. 

Vprašanja, na katera bo predavanje odgovorilo:
•    Katere so vrste zaupanja?
•    Kako se je zaupanje oblikovalo skozi razvoj družbe in družbenega sodelovanja?
•    Evolucijske prednosti in pomanjkljivosti zaupanja.
•    Zaupanje in kriza moderne družbe.
•    Zdravje in zaupanje.
 

Dr. Aleksander Zadel, psiholog, je eden najuglednejših slovenskih predavateljev, znan predvsem širšemu krogu gospodarstvenikov. Toda Aleksander Zadel je tudi klinični psiholog in oče štirih otrok. Avtor razprodane knjige Dva obraza enega sveta in knjige Tretji obraz, ki pomaga staršem razumeti, kaj lahko dajo otrokom, da bodo ti odrasli v odgovorne, samostojne in samozavestne osebe. Aleksander Zadel zna zapletene znanstvene ideje razložiti ob vsakodnevnih primerih iz življenja. S kančkom humorja pa poslušalce povabi h globljemu razmisleku o sebi in o svojih odnosih z drugimi ljudmi. 

Melita Joželj Nose, partnerica v podjetju Herman & partnerji, je že ves čas svoje profesionalne kariere zavezana komuniciranju, vodenju in upravljanju odnosov. Sledi načelu, da je odnos ključno vodilo vsega in da je odnose potrebno ne samo graditi, ampak ves čas negovati.

Naši otroci so digitalni staroselci: rodijo se v okolje, v katerem so televizija, računalniki, tablice in pametni telefoni sestavni del vsakodnevnega življenja. Otrokom so pisane podobe na zaslonu privlačne, staršem pa pogosto dobrodošle, ko potrebujemo trenutek zase. Ponudba še nikoli ni bila tako obsežna, je brezmejni gozd, v katerem se otroci sami zlahka izgubijo. Zato potrebujejo vodenje odraslih, ki jim s premišljeno izbiro vsebin, skupnim gledanjem, pogovorom in zgledom pomagajo varno stopati po digitalnem gozdu ter odkrivati njegove sončne in senčne plati. Vabljeni na pogovor, na katerem se bo teorija učinkovito mešala s prakso in izkušnjami.


Vprašanja, na katera bo predavanje odgovorilo:
•    Kako otroci razumejo in sprejemajo digitalne vsebine? 
•    Zakaj je pomembno, da otrok gleda kakovostne vsebine, namenjene njegovi starosti? 
•    Kaj so kakovostne vsebine? 
•    Kakšna je zdrava mera in kaj se lahko zgodi, če je digitalnih dražljajev preveč?
•    Zakaj je zares pomembno, da premislimo o lastnem odnosu do sodobne tehnologije?

Mag. Martina Peštaj je urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na TV Slovenija. V program izbira tuje risanke, igrane serije za otroke in mlade ter skrbi za njihovo obdelavo v slovenščino. Strokovno se ukvarja z medijsko psihologijo, piše članke, predava, sodeluje pri raziskovalnih projektih, je članica domačih in mednarodnih žirij ter gostja konferenc in festivalov. Veliko časa posveča tudi projektom kulturno-umetnostne vzgoje iz filma, animiranega filma ter gledališča za otroke in mlade.

Znanost je gotovo najučinkovitejši sistem za preverjanje in vrednotenje idej, ki ga je do zdaj iznašlo človeštvo. Ni zaslužna le za hiter napredek v razumevanju sveta, ki smo mu bili priče zadnja stoletja, ampak tudi za veliko boljše življenje. A ko znanstveniki trdijo, da se svet segreva ali so cepiva varna, kako vemo, da imajo prav? Zakaj stališče posameznega znanstvenika in rezultati njegovih raziskav še niso nujno znanstvena vednost, ki bi ji lahko zaupali? Na predavanju bomo predstavili glavne značilnosti moderne znanosti in ob zanimivih primerih pokazali, kako deluje. Med drugim bomo spoznali, zakaj posameznim znanstvenikom ne moremo vedno zaupati, znanosti pa lahko.

Vprašanja, na katera bo predavanje odgovorilo:
•    Zakaj govorimo o verovanju in zaupanju v znanost, če ta temelji na meritvah in dokazih?
•    Kaj vpliva na zaupanje v znanost med ljudmi?
•    Kako najlažje presodimo, kateremu strokovnjaku lahko zaupamo?
•    Zakaj lahko bolj zaupamo stroki, v kateri si strokovnjaki medsebojno manj slepo zaupajo?
•    Kako se je zaupanje v znanost razvijalo in spreminjalo skozi zgodovino?
 

Dr. Sašo Dolenc je že vrsto let vpet v znanost in posredovanje znanstvenih dosežkov ter razmislekov o znanosti širši javnosti. Način, kako piše o znanosti, in obseg njegovega pisanja sta v Sloveniji nekaj posebnega. Obravnava namreč zelo široko paleto različnih vsebin, pri čemer ne izpostavlja le dobrih praks, ampak opozarja tudi na težave in zagate, s katerimi se srečuje sodobna znanost. O znanosti piše v knjigah, revijah in časopisih, zadnje čase tudi veliko javno nastopa, objavlja na družbenih medijih ter pripravlja podkaste, svoj pristop pa opredeljuje kot aplikativno filozofijo znanosti. Pred dobrima dvema desetletjema je s kolegi ustanovil spletno stran Kvarkadabra, v okviru katere pripovedujejo zgodbe o znanosti zanimivo in razumljivo.

Zaupanje je osnovno vezivo družbe, skupin, organizacij in posameznih odnosov (npr. družinskih, partnerskih, prijateljskih …). Da ga vzpostavimo, potrebujemo določen čas pa tudi potem ga je treba negovati in vzdrževati. Porušimo ga lahko veliko hitreje, kot zgradimo. Posamezni travmatični dogodki nas lahko še dodatno povežejo, lahko pa so glavni razlog za pojav nezaupanja in posledično destruktivnih pojavov. Bolj kot skupina sama in tudi vsak njen posameznik predelata travme, manj je delovanja iz obrambnih mehanizmov ter smo sposobni delovati  v smeri skupnih ciljev in ciljev posameznikov ter razmere, druge in seveda samega sebe dojemati kot priložnost za lastno pot.

Vprašanja, na katera bo predavanje odgovorilo:
•    Zakaj je zaupanje osnovno vezivo družbe, skupine, delovnega kolektiva, družine, partnerskega odnosa …?
•    Katere so nujne sestavine zaupanja?
•    Kako razmišljamo, čustvujemo in se vedemo, ko zaupamo, in kako ko ne?
•    Kaj lahko vsak od nas naredi, da ponovno vzpostavimo medsebojno zaupanje?
•    Kaj se zgodi, ko na druge ponovno začnemo gledati kot na ljudi, ob katerih lahko rastemo, se kaj novega naučimo, na okoliščine pa kot na novo priložnost za našo pot?
 

Sandi Kofol je po končani gimnaziji je diplomiral na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Že v četrtem letniku se je začel dodatno usposabljati iz transakcijske analize in pozneje tudi postal psihoterapevt – transakcijski analitik. Ima več kot desetletne izkušnje z vodenjem skupin za osebnostno rast ter izobraževalnih delavnic in koučingov v različnih slovenskih podjetjih. Prav tako že ves čas izvaja psihoterapijo in psihološko svetovanje za posameznike, pare in skupine. 

Film o vlogi in vplivu Ivana Krambergerja, dobrega človeka iz Negove, na osamosvojitev Slovenije.

Film, dvojni portret Ivana Krambergerja, sina in očeta, v žanru raziskovalnega dosjeja s suspenzom,  raziskuje vpliv in vlogo Ivana Krambergerja (očeta) na osamosvojitvene procese v Sloveniji, ki jih Ivan Kramberger (sin) raziskuje pred kamero za magistrsko nalogo s pomočjo intervjujev in z ogledovanjem bogatega arhivskega gradiva. Intervjuva slovenske osamosvojitelje – politike prve slovenske vlade 1990–1992, zgodovinarje, novinarje, očetove sodelavce in sopotnike ter družino. Za očeta se je življenjska pot končala 7. junija 1992 kot politični umor v osamosvojitveni Sloveniji; sin je bil star šest let. To je zgodba sina v iskanju resnice o očetu, ki traja trideset let. 

 

Zgodba iz povojne Nemčije, ko so oblasti kljub padcu nacističnega režima še naprej množično zapirale istospolno usmerjene. 

Hansa po drugi svetovni vojni vedno znova pošiljajo v zapor samo zaradi tega, ker je homoseksualec. Komajda pozna življenje v zunanjem svetu in ta ustanova je edini prostor, kjer lahko razvije trajna razmerja. Prav tukaj Hans končno najde ljubezen, in sicer pri moškem, ki ne bi mogel biti bolj drugačen od njega – pri Viktorju, obsojenem morilcu. Odlok, s katerim so oblasti v Nemčiji zapirale homoseksualce, je bil v veljavi dolgih 123 let. V povojnem obdobju je samo v Zahodni Nemčiji pred sodnika z grožnjo večletne zaporne kazni stopilo več kot sto tisoč moških. 

Razkošna filmska priredba istoimenskega Balzacovega romana je pripoved o ljubezni, poželenju, bolestnih literarnih ambicijah ter moči medijev in denarja.

Francija, 19. stoletje. Mladi, še ne uveljavljeni pesnik Lucien živi v podeželskem mestecu Angouleme. Podnevi dela v tiskarni, ob večerih pa piše pesmi in ljubimka z aristokratinjo Louise. Ko se po mestu o njiju razširijo zlobne govorce, skupaj pobegneta v Pariz, kjer pa Louise svojega mladega ljubimca kmalu zapusti. Prepuščen samemu sebi Lucien začne spoznavati zakulisje velemesta, ki ga poganjata sla po dobičku in brezsramna hinavščina v časopisnih medijih in ti v tistem času pridobivajo vedno večjo moč in vpliv.