26. sep. 19:00

Podobe pokrajine

Literarni dogodek, slovenska izdaja

Projekt se osredotoča na obravnavo pokrajine kot družbenega, gospodarskega in kulturnega konstrukta. Uporaba in izraba pokrajine za bivalni prostor in prevoz ter njena industrializacija vplivajo tudi na družbene elemente, njeno izkoriščanje pa lahko povzroča izginjanje določenih kultur. Večpomenskost naslova je namerna ter tako sproža različno razumevanje in interpretacije, vsebinsko pa izvira iz kritičnega razmisleka o zgodovinskem in resničnem položaju etničnih manjšin na območjih, kot je koroška pokrajina, ki je ločena med Avstrijo in Slovenijo, ter na Lužico, pokrajino na vzhodu Nemčije, kjer živi narod Lužiških Srbov. Te predele nam bodo z branjem iz svojih del predstavile Anja Golob, Lubina Hajduk Velković in Cvetka Lipuš. Z njimi se bo pogovarjala dr. Amalija Maček.

V projektu so se združile ustanove iz Slovenije, Avstrije in Nemčije: Cankarjev dom, KGLU Slovenj Gradec, MMKK in Musilova hiša iz Celovca, Srbski muzej iz Bautzna/Budyšina in Cottbusa/Chosebuza, ki ju podpira Załožba za serbski lud / Stiftung für das sorbische Volk.

Podobe pokrajine

26. sep. 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice
Prosimo, da si v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) zagotovite brezplačne vstopnice.

16. sep. 20:00

Leto opice (Rok opice)

Premiera makedonsko-slovenske komedije
Režija: Vladimir Blaževski

Politična satira o prijateljstvu med opico in uslužbencem živalskega vrta, o tranzicijskem narobe svetu iz perspektive opice, ki ji uspe pobegniti iz kletke in postati junak upora na mračnem in depresivnem Balkanu.

 

Glavna protagonista črne komedije sta Cobe, reven čuvaj v živalskem vrtu v Skopju, in šimpanz Koko, prebivalec tega istega živalskega vrta. Filmsko zgodbo zaplete Kokov pobeg iz “ujetništva v svobodo”.

V času gospodarske krize in splošne revščine Cobe dobi odpoved, a tudi obljubo, da se bo v službo lahko vrnil takoj, ko mu šimpanza Koka uspe izslediti in pripeljati nazaj v živalski vrt. Pobegli šimpanz v revni in s tranzicijsko izropani državi sproži pravi medijski vihar. Postane simbol upora in osvoboditvenih teženj, nekdo, ki mu je uspelo izstopiti iz začaranega kroga razpadajočega sistema. S tem Cobetova naloga ujeti ubežnika postane izdajalska.

Absurdnemu lovu na pobeglega šimpanza delno sledimo skozi Kokotovo perspektivo. Šimpanz je nekakšno zrcalo in tiha priča žalostnega in hkrati smešnega sveta, ki je izgubil svoj kompas. Je tudi tragikomični razlog za soočanje ljudi s svojimi strahovi in frustracijami. Šimpanz postane zastavonoša upora, neposlušnosti in vsega, kar navadni državljan nesrečne države ne more biti.

Film je zasnovan kot mešanica grobega naturalizma in komedije absurda. Metoda kontrasta, živahen in hkrati roben pristop k scenariju in filmski strukturi je že dlje časa moja najljubša ustvarjalna strategija. Ta odnos predstavlja tudi umetniško in komercialno kompozicijo, ki bi jo s filmom rad dosegel. Ne gre le za klasično pričakovanje vsakega filmskega ustvarjalca, da v svojem opusu doseže oboje - uspešnico in mojstrovino, ampak za osnovne vsebinske elemente konkretne zgodbe. Dejansko se mi je zdelo potrebno težo problemov in asociacij, ki se jih film dotika, »nevtralizirati« z lahkotnostjo in preprostim dogajanjem, ki jo komedija kot žanr omogoča. Moram priznati, da je to moj glavni umetniški cilj v tem filmu.
Vladimir Blaževski

Leto opice (Rok opice)

16. sep. 20:00
Več terminov

6 EUR
5’30* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

5% popust ob nakupu na cd-cc.si

2018, 112 min
Scenarij: Vladimir Blaževski, Dusan Spasojević, Catherine Maximoff
Igrajo Igor Angelov, Marija Kohn, Rešad Behreda, Elena Trajkovska, Faik Mefailoski, Čun Lajči
 

Fotografija: Dimo Popov
Montaža: Blagoja Nedelkovski
Glasba: Aleksandar Pejovski
Oblikovanje zvoka: Sašo Kalan
Snemanje zvoka: Igor Popovski
Scenografija: Mile Jeremić, Boban Petrushevski
Kostumografija: Zaklina Krstevska
Maska: Mojca Gorogranc Petrushevska

 

Produkcijska hiša: Pank Film (mk)
Producent: Darko Popov
Koprodukcijske hiše: Strup produkcija (si), Kiselo dete (sr), Infinity (ko)
Koproducentje: Viva Videnović, Mina Đukić, Valon Bajgora
Sofinanciranje Slovenian Film Centre, Macedonian Film Agency, Film Center Serbia, Kosova Cinematography Center, FS Viba film, SEE Cinema Network, Eurimages
 

Cankarjev dom
25. sep. 18:00

Rožančeva nagrada

Pogovorni večer z nominiranci literarne nagrade Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko v letu.

Večer bo povezovala dr. Ignacija Fridl Jarc.

 

Po prireditvi se bo sestala žirija, ki bo izbrala in razglasila letošnjega nagrajenca.

Rožančeva nagrada

25. sep. 18:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice
Prosimo, da si v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) zagotovite brezplačne vstopnice.

30. sept. ob 17:00 in 20:00

Košarkar naj bo 2

Drugi del filmske uspešnice

Drugi del filmske uspešnice Košarkar naj bo 2 nadaljuje duhovito pripoved o Ranti, fantu, ki je tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval. O nerodnem in tako lenem fantu, da je morala zvečer postelja sama k njemu, sicer je kar stoje zaspal. Tako je bilo, dokler ni usoda v njegove roke položila košarkarske žoge, ki mu je spremenila življenje.

Tudi pod nadaljevanje se kot scenarist podpisuje pisatelj Primož Suhodolčan, ki je scenarij ustvarjal v duhu filmske zgodbe.

V drugem delu je še bolj poudarjeno sodelovanje. Želeli smo povedati, da posameznik proti ekipi ne more zmagati. Tudi mene je sprva skrbelo, da scenarij ne bo dovolj zabaven in zanimiv, da ne bo dovolj filmski, a smo s skupnimi močmi, kot ekipa, ustvarili res dobro zgodbo.
Primož Suhodolčan

Na filmska platna se vračajo vsi osrednji liki: poleg Rante (Klemen Kostrevc) tudi njegov najboljši prijatelj Smodlak (Matija Brodnik), njegovo dekle Metka (Gaja Filač) in odrasli del ekipe z učiteljem telovadbe Salto (Marko Miladinović) in menedžerjem Tinijem Trsko (Lado Bizovičar) na čelu. Največ težav druščini, ki zdaj končuje devetletko, v šolskih klopeh še naprej dela učitelj geografije Tundra (Gojmir Lešnjak), na košarkarskem igrišču pa jim žog (in še česa) ne meša zgolj nasprotnik, ampak tudi novi soigralec Jožko (Domen Novak).
 

Košarkar naj bo 2

30. sept. ob 17:00 in 20:00
Več terminov

6 EUR
5'30* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

5% popust ob nakupu na cd-cc.si

Režiser: Boris Bezić
Scenarist in avtor literarne predloge: Primož Suhodolčan
Producent: Frenk Celarc
Direktorja fotografije: Dušan Joksimović in Miloš Srdić
Montažer: Jan Lovše
Skladatelja: Nino de Gleria in Blaž Celarec
Oblikovalec zvoka: Borut Berden
Scenograf: Janez Prohinar
Oblikovalka maske: Talija Ivančič
Kostumografinja: Tina Bonča
Direktorja filma: Petra Vidmar in Zoran Leskovšek

Igrajo:
Ranta – Klemen Kostrevc
Smodlak – Matija Brodnik
Metka – Gaja Filač
učitelj telovadbe Salto – Marko Miladinović
menedžer Tini Trska – Lado Bizovičar
učitelj geografije Tundra – Gojmir Lešnjak
Jožko – Domen Novak

Produkcija: Gustav film
Koprodukcija: RTV Slovenija
Film sofinanciral: Slovenski filmski center, javna agencija RS in Viba film
Koproducenti: MB Grip, Studio ritem, Unicasting, Pecl
 

Pretekli dogodek
6. jun. 2019 19:00

Dogman (Dogman)

Deset let po prebojnem filmu Gomorra je režiser Matteo Garrone ustvaril še en prikaz razpada človeške duše v okolju, ki mu vlada kriminal. Nagrada za najboljšega igralca v Cannesu.

Italija, Francija 2018; 102 minuti

Na obrobju mesta, natanko na meji med metropolo in divjino, vlada samo eno pravilo: zakon najmočnejšega. V tem okolju biva Marcello, droben, nežen mož, ki dni preživlja v svojem skromnem salonu za nego psov, prosti čas pa posveča svoji ljubi hčerki Alidi.

Marcello se druži tudi s Simoncinom, nekdanjim boksarjem, ki ustrahuje celotno sosesko. Po enem od številnih nasilnih incidentov se Marcello odloči, da bo znova pridobil svoje dostojanstvo. Načrtovati začne maščevanje z nepričakovanimi posledicami ...

»Dogman ni samo film o maščevanju, čeprav ima prav to pomembno vlogo, pa tudi ne samo različica (večne) teme o boju med šibkimi in močnimi. Sooči nas z nečim, kar zadeva vse nas: s posledicami odločitev, ki jih dnevno sprejemamo za preživetje, tistih izrečenih privolitev, ki nas vodijo v nezmožnost, da bi še kdaj rekli 'ne'.«
Matteo Garrone

»Milina in arhaični obraz (glavnega igralca Marcella Fonteja), za katerega se zdi, kot da prihaja iz Italije, ki izginja, sta mi pomagala razjasniti, kako se bom spopadel s to mračno tematiko, ki me je vrsto let tako privlačila kot odbijala, ter z likom, o katerem sem hotel pripovedovati: človeku, ki si skuša povrniti dostojanstvo po življenju, polnem ponižanj, pri tem pa se vdaja iluziji, da ne rešuje le samega sebe, pač pa tudi svojo soseščino in morda celo ves svet. Ampak svet ostaja nespremenjen, skoraj brezbrižen.«
Matteo Garrone

Dogman (Dogman)

6. jun. 2019 19:00
Več terminov

5'50 EUR
4'80* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

5% popust ob nakupu na cd-cc.si

Režija: Matteo Garrone

Scenarij: Ugo Chiti, Massimo Gaudioso, Matteo Garrone

Igrajo: Marcello Fonte, Edoardo Pesce, Nunzia Schiano

Igrajo še: Adamo Dionisi, Francesco Acquaroli, Alida Baldari Calabria, Gianluca Gobbi, Aniello Arena, Laura Pizzirani

Nagrade in festivali: Cannes (nagrada za najboljšo moško vlogo). Nagrada Evropske filmske akademije za najboljšo moško vlogo, kostumografijo ter masko in oblikovanje pričeske. Osem nagrad srebrni trak združenja italijanskih filmskih novinarjev, vključno za najboljši film, režijo in moško vlogo. Sarajevo. Telluride. Toronto. Busan. London. AFI Fest. Tajpej. LIFFe.

Božidar Slapšak
5. dec. 19:00

Antično gledališče: teater v Tespijah

Predavanje prof. dr. Božidarja Slapšaka v okviru Festivala na Olimpu

Redko se zavedamo, da je arhitektura antičnih gledališč na turističnih destinacijah, ki jih obiskujemo po širnem grškem svetu, vsa iz časa, ko so bili veliki dramatiki – Ajshil, Sofokles, Evripid, pa komediograf Aristofan – že zdavnaj pokojni. V njihovem času je bilo gledališče institucija demokracije, vzporedno z razvojem dramske forme Dionizovo gledališče na južnem pobočju atenske Akropole postopoma dobiva uporabne sestavine in tehnične rešitve, ki bodo, monumentalizirane sredi 4. stol. pr. n. št., postale kanonična gledališka arhitektura, posnemana po vsem grškem svetu. Novi družbeni kontekst po zatonu demokracije pomeni povsem novo vlogo gledališča. Namesto angažirane ustanove dejavnih državljanov dobimo ustanovo »kulture«, kot jo razumemo danes. Gledališče postane obvezna arhitekturna oprema helenističnih mest, v kateri se reproducirajo uveljavljene kulturne vrednote in imaginarij grštva, repertoarna dopolnitev so menandrovske komedije nravi (nova komedija).

Tudi za Tespije v srednjegrški pokrajini Beocija je v Pavzanijevem Vodiču po Grčiji izpričano gledališče, ki pa ga dosedanjim raziskovalcem ni uspelo krajevno umestiti. V okviru skupnega projekta neinvazivnih raziskav z leidensko univerzo dr. Slapšaku z ljubljansko ekipo med letoma 2006 in 2011 ni samo uspelo ugotoviti veliko večji obseg urbanega območja, ampak tudi odkriti del mestnega obzidja in mu slediti vse do dotlej neznane akropole, temveč na njenem pobočju prepoznati tudi prostor tega gledališča in tako pomembno dopolniti sliko antičnega polisa.

Antično gledališče: teater v Tespijah

5. dec. 19:00
Več terminov

5 EUR
3'50* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

13. jun. 2019 19:00

Prof. dr. Theodossios P. Tassios: Starogrški avtomati

Predavanje ob odprtju razstave Ideja

Vse od 2. tisočletja pr. n. št. so si grška plemena v ustvarjalni predanosti tehnologiji zamislila celo bogove kot uporabnike številnih avtomatov v božjih palačah. Poleg tega so tudi grški bogovi ljudem darovali različne samodejne naprave in robote. V grški zgodovini mikenskega in arhajskega obdobja je tehnologija doživela hiter razvoj, v Aristotelovem času zasledimo razmah konstruiranja in uvajanja uporabnih avtomatov ter vrhunec med helenističnim obdobjem.

Predavanje bo povzelo naslednje kategorije avtomatov: čudežne, umetniške, praktične avtomate, krmilne mehanizme in izobraževalne fizikalne eksperimente. Predstavitev bo obsegala natančne risbe, fotografije modelov in videe delujočih avtomatov.

Predaval bo prof. dr. Theodossios P. Tassios (NTUA, Univerza v Atenah), ki velja za enega največjih poznavalcev starogrške tehnologije.

Predavanje bo v angleščini, za prevod bo poskrbljeno. 

 

Prof. dr. Theodossios P. Tassios: Starogrški avtomati

13. jun. 2019 19:00
Več terminov

5 EUR
3'50* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

5% popust ob nakupu na cd-cc.si

Prof. dr. Theodosios P. Tassios je bil rojen leta 1930 v grški Kastorii. Študiral (1948-1953) gradbeništvo na Narodni politehnični univerzi v Atenah, kjer je leta 1958 tudi doktoriral. Med letoma 1953–54 se je izpopolnjeval na visoki šoli Centre Etudes supérieures v Parizu. Na Narodni politehnični univerzi v Atenah je bil leta 1964 imenovan za izrednega profesorja in pet let pozneje za rednega profesorja. Je gostujoči profesor številnih tujih univerz. Specializiran je za restavratorstvo, filozofijo in zgodovino tehnologije, moralno filozofijo in zgodovino starogrške tehnologije.

Je član Akademije znanosti v Torinu ter predsednik oz. častni član več strokovnih združenj doma in na tujem. Prejel je številna priznanja, mdr. častni doktorat v Liegeu, na Cipru, v Nankingu idr., in medaljo mesta Paris. Objavlja članke v znanstvenih publikacijah, izdal pa je tudi 60 strokovnih knjig. Je gostujoči profesor številnih tujih univerz. Specializiran je za restavratorstvo, filozofijo in zgodovino tehnologije, moralno filozofijo in zgodovino starogrške tehnologije.

19. apr. 18:00

Boštjan Gorenc - Pižama: Moj lajf

Lutkovna predstava

Predstava nastaja po istoimenskem stripu (zbirka Cankarr v stripu) avtorja besedila Boštjana Gorenca in ilustratorke Tanje Komadina. Navdih sta našla v štirih zgodbah iz Cankarjevega dela Moje življenje: Šolske izkušnje, Pehar suhih hrušk, Ministrantske norčije in Dateljni – odhod v Ljubljano ter jih prekvasila s sodobnimi odmevi. Ivan Cankar, njegovo življenje in dela ostajajo neizčrpen vir za razmisleke in umetniške odzive.
 

Boštjan Gorenc - Pižama: Moj lajf

19. apr. 18:00
Več terminov

7'50 EUR

5% popust ob nakupu na cd-cc.si

Režija: Sebastijan Horvat
Likovna podoba, scenografija: Tanja Komadina

 

Nastopajo: Miha Bezeljak, Barbara Jamšek, Marko Ujc, Alenka Cilenšek k. g.

Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor

18. apr. ob 15:00 in 17:00

Zverjasec in Zverjašček

Darilo abonentom Mojega prvega abonmaja

Film po knjižni uspešnici Julie Donaldson in ilustratorja Axla Schefflerja


Zverjasec in Zverjašček veljata za mednarodni založniški fenomen, očarala sta tudi slovenske otroke.

Film je bil nominiran za oskarja za najboljšo animacijo, prejel pa je tudi nagrado Britanske filmske akademije in več drugih festivalskih nagrad.

 

Zverjasec in Zverjašček

18. apr. ob 15:00 in 17:00
Več terminov

Darilo abonentom

Velika Britanija, Nemčija, 2009/11

Režija: Max Lang, Jakob Schuh / Uwe Heidschötter, Johannes Weiland

18. apr. ob 15:00 in 17:00

Feri Lainšček in Lojze Kranjčan: Na dvorišču

Glasbena predstava za otroke z Romano Kranjčan in Danijelom Malalanom

Gospa Romana in gospod Ferdo sta soseda. Oba kmetujeta in na njunem dvorišču je polno živali. Romana ima živali rada, pušča jim, da se prosto gibljejo. Pri Ferdu so živali privezane in zaprte, izkorišča jih za delo in pridelavo hrane, zato večkrat pobegnejo na svobodo ali k Romani. Soseda se zaradi tega ves čas prerekata, potem pa si gospod Ferdo zlomi nogo in ne more skrbeti ne zase ne za živali. Romana mu ponudi pomoč, a le če ji obljubi, da bo spremenil svoj odnos do živali.

V predstavo so vpletene pesmi Muca, Pujs, Petelinček, Kuža Goldi, Goska Neža, Konjiček, Zajček, Krava in Na dvorišču.
 

Feri Lainšček in Lojze Kranjčan: Na dvorišču

18. apr. ob 15:00 in 17:00
Več terminov

7'50 EUR

5% popust ob nakupu na cd-cc.si

Režija: Ivana Djilas
Besedilo, pesmi: Feri Lainšček
Avtor glasbe: Lojze Krajnčan
Nastopata: Romana Kranjčan, Danijel Malalan

 

Kostumografija: Jelena Prokovič
Koreografija: Žigan Krajnčan
Lutke: Barbara Bulatović

Produkcija: SSG in DreamArt v sodelovanju s Cankarjevim domom

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija: ENKI