Gosta: Dr. Anica Mikuš Kos, Mitja Kozamernik; povezuje: dr. Ali Žerdin

Dr. Anica Mikuš Kos, pedopsihiatrinja, je bila šest let pred začetkom druge svetovne vojne rojena v srbski Ćupriji. Leta 1943 sta se starša pridružila partizanskemu gibanju, nekaj mesecev pozneje je še sama odšla do skrivne partizanske bolnišnice, kjer je delala njena mama. Do leta 1994, ko se je upokojila, je bila direktorica ljubljanskega Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše. Po upokojitvi pa je več desetletij delovala kot organizatorica psihosocialne pomoči otrokom z vojnih območij. Otroci iz Bosne in Hercegovine so bili med prvimi, ki jim je pomagala, po Bosni in Hercegovini pa je delovala še v številnih krajih sveta. Ekipa, ki jo je postavila, se danes, med drugim, ukvarja s psihosocialno pomočjo otrokom v Ukrajini. 

Mitja Kozamernik je vrhovni sodnik slovenskega vrhovnega sodišča. Med letoma 2006 in 2012 je deloval kot sodnik Sodišča Bosne in Hercegovina, institucije, ki je presojala o zločinih, storjenih med vojno. Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je ukvarjalo z najbolj odgovornimi za vojne zločine, mednarodni sodniki Sodišča BiH pa so se ukvarjali s tistimi zločini, ki jih haaško sodišče ni moglo sprocesirati. Srebrenica je bila ena od zadev na mizi sodnika Mitje Kozamernika. 

Gosta: Dr. Aida Kamišalić Latifić, Miljenko Jergović; povezuje: dr. Ali Žerdin

Dr. Aida Kamišalić Latifić je bila rojena v Zvorniku v Bosni in Hercegovini, vendar je znaten del svojega otroštva preživela pri sorodnikih v Srebrenici. Ko se je v Bosni in Hercegovini začela vojna, je bila stara dvanajst let. Kot begunka je šolanje nadaljevala v Sloveniji ter je danes raziskovalka in predavateljica na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Januarja 2020 ji je bil podeljen naziv inženirka leta. Kot begunka je prišla do spoznanja: »Lahko ti vzamejo vse razen znanja. Zato verjamem, da je znanje pot do uspeha.« Doktorirala je leta 2014. 

Bosansko-hrvaški književnik in publicist Miljenko Jergović je bil na začetku obleganja Sarajeva star petindvajset let. Na predvečer začetka vojne, 4. aprila 1992, je v sarajevskem Domu tabornikov poslušal beograjsko rock'n'roll skupino Partibrejkers. Jergović je subtilni kronist vojne. Prvo leto obleganja je preživel v Sarajevu, od 1993 naprej živi v Zagrebu. A še vedno je navijač sarajevskega nogometnega kluba Železničar. Kot publicist je eden ključnih interpretov vojne, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja opustošila Bosno in Hercegovina, pa tudi Hrvaško in Kosovo. 
 

Scenarij: Blerta Basholli, Nicole Borgeat 
Igrajo: Pinea Matoshi, Vlera Bilalli, Kaona Matoshi, Yllka Gashi, Kushtrim Hoxha, Andi Bajgora, Fiona Abdullahu
Produkcija: Ikonë Studio& Alva Film&Kazak Productions
Distribucija: Fivia

Tema: družina in njene vrednote, mladost, odraščanje, etnično nasilje, upor

Pretresljivo iskrena zgodba najstnice, ki je v Prištini priča policijskemu nasilju, a najde oporo v prijateljici, ki ji pokaže, kako se soočiti z nakopičenim besom in bolečino.

13-letna Dua s sestrama in bratom odrašča v Prištini v poznih devetdesetih, ob naraščajočih trenjih zaradi etničnih razlik in razpada Jugoslavije. V burnem času, ko njeno telo doživlja spremembe in je smrt zaradi nasilja srbske policije del vsakdana, se Dua spoprijatelji z Maki, neustrašnim dekletom iz sosednjega mesta, ki ji pokaže pot do osebnega prebujenja in tihega upora. 

Trajanje: 68 minut

Produkcija: MN Dance Company, SNG Nova Gorica 
Režija in avtorja: Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia 
 

Od dueta do ansambla je dokumentarni film, ki spremlja umetniško pot Nastje Bremec Rynia in Michala Rynia – od njunih začetkov kot plesnega dueta do ustanovitve profesionalnega mednarodnega ansambla MN Dance Company. Film skozi ustvarjalni proces, delo s plesalci in utrinke iz zakulisja razkriva razvoj njune umetniške vizije ter zgodbo o vztrajnosti, predanosti in skupnosti, ki je iz dveh ustvarjalcev prerasla v ansambel.

Scenarij: Katharina Rivilis
Igrajo: Naomi Cosma, David Flores, Bianca Dumais, Rebecca Schulz
Produkcija: Road Movies, Wolfskind Films, 8horses, filmscience
Distribucija: Fivia

Teme: odraščanje in iskanje lastne identitete, prva ljubezen in intimnost, mladostniško iskanje svobode in neodvisnosti, kulturni šok in življenje med dvema svetovoma
 

V vročem puščavskem poletju Nove Mehike šestnajstletna nemška dijakinja na izmenjavi prvič zares občuti svobodo, osamljenost in nepričakovano nežnost prve ljubezni – v Ameriki, ki se je po 11. septembru za vedno spremenila.

Leta 2001 šestnajstletna Franny kot dijakinja na izmenjavi iz Nemčije prispe v Las Cruces, zaspano puščavsko mesto v Novi Mehiki. Daleč od doma se znajde v svetu, ki ji je hkrati tuj in neustavljivo privlačen. Dnevi minevajo v nerodnih srečevanjih, neznosni vročini in občutku, da nikjer zares ne pripada, medtem ko se v nočeh znajde sama z lastnimi mislimi. 

Ko spozna tihega in nekoliko odmaknjenega fanta Elliotta, v njem prepozna nekaj domačega. Tudi on nosi v sebi podobno osamljenost in melanholijo. Med njima se počasi razvije nepričakovana bližina, nežna in brez velikih obljub – takšna, ki lahko v kratkem času postane zelo pomembna. Ob Elliottu in novih prijateljih Franny prvič zares začuti, da bi lahko našla svoj prostor v tem nenavadnem, sončnem svetu. 

Toda nad tem obdobjem visi občutek minljivosti. Franny ve, da je njeno bivanje začasno in da se bo morala nekoč vrniti domov. Hkrati se Amerika po napadih 11. septembra nenadoma spremeni: nekaj, kar je bilo sprva videti kot brezskrbno leto odraščanja, dobi nov pomen in drugačen pogled na svet. Njena osebna izkušnja se preplete z občutkom negotovosti, ki zajame okolje okoli nje. 

Junija bom odšla je intimna zgodba o prvem občutku svobode, odraščanju in nepričakovanih vezeh, ki lahko nastanejo daleč od doma. Skozi Frannyjino kratko, a intenzivno ameriško leto film govori o tistih izkušnjah, ki jih je težko razložiti, ko se vrnemo domov, vendar ostanejo v nas kot dragocen spomin. Režiserka Katharina Rivilis film gradi na lastnih spominih na izmenjavo v Novi Mehiki leta 2001 in želi gledalcu ponuditi občutek, kot da je tudi sam preživel to leto ob Franny – dovolj dolgo, da se svet po vrnitvi domov ne zdi več povsem enak. 
 

Scenarij: Dina Duma
Igrajo: Efkjar Abaz, Simonida Selimović, Dćefrina Jashari, Ganimet Abdula, Resmia Mustafa, Bajramsha Amdievska 
Produkcija: Sisters and Brother Mitevski Production
Distribucija: Vertigo

Teme: odraščanje na robu družbe, mladost med svobodo in pričakovanji, upor proti družbenim normam

Ko revščina ogrozi njeno družino, se mora Adela s svojo strastjo do skejtanja zoperstaviti konzervativni tradicionalni družbi, da bi rešila svojo še mladoletno starejšo sestro pred usodo, ki postaja vse bolj neizbežna – dogovorjeno poroko.

Enajstletno Adelo in njeno starejšo sestro Zaro, ki živita v romskem naselju blizu Skopja v Severni Makedoniji, povezuje močna sestrska vez, vpeta med dva na videz nezdružljiva svetova. V šoli sta običajni najstnici, ki se družita z vrstniki, preživljata čas na družbenih omrežjih ali na skejtu, po pouku pa pomagata materi pri čiščenju stanovanj, da družina lažje preživi. Ko postane jasno, da jih je oče zapustil, se znajdejo v še hujši finančni stiski. Mati se zato obrne na bolj tradicionalno usmerjeno svakinjo, ki predlaga, da bi Zaro odpeljali na bolgarski nevestni sejem in jo poročili v zameno za plačilo. Adela se s tem noče sprijazniti. Odločena, da bo našla drugačno pot, se prijavi na skejtersko tekmovanje z denarno nagrado, saj prepozna priložnost, da sestri omogoči prihodnost, o kateri sanjata obe.
 

Scenarij: Kosara Mitić, Ognjen Sviličić
Igrajo: Eva Kostić, Martina Danilovska, Dame Joveski, Eva Stojčevska
Produkcija: Black Cat Production, December, Art&Popcorn 
Distribucija: December

Teme: odraščanje in iskanje lastne identitete, pritisk vrstnikov in vključevanje v družbo, odnosi med mladimi, družinska pričakovanja in odnosi
 

Brutalno realističen in iskren prvenec severnomakedonske režiserke Kosare Mitić o turbulentnem obdobju najstništva.

Sedemnajstletna Sara gre z razredom na šolski izlet. Dijaki se stlačijo na avtobus, kjer pojejo, popivajo, izzivajo profesorje. Sara vse skupaj zgolj opazuje. Dogajanje kmalu uide izpod nadzora in Sara je priča spolnemu napadu na sošolko Lino. Vendar pa Sara tudi sama prikriva veliko skrivnost. Ko se avtobus naslednji dan ustavi na grški meji, se sooči z veliko dilemo.

V obdobju, ko se svet okoli nje hitro spreminja, postajajo vse bolj zapleteni tudi njeni odnosi z vrstniki, družino in lastno identiteto. Želja po sprejetosti se prepleta z občutkom nerazumevanja in osamljenosti, hkrati pa se pojavlja potreba po svobodi in samostojnosti. 

Film skozi intimno zgodbo raziskuje čustvene stiske, pritiske okolice in negotovost, ki spremlja iskanje lastnega mesta v svetu in tako ni le zgodba o odraščanju, temveč tudi o trenutku, ko se moraš prvič zares vprašati, kdo si in kakšen človek želiš postati.

Scenarij: Suhayla El-Bushra
Igrajo: Ebada Hassan, Safiyya Ingar, Yusra Warsama, Cemre Ebuzziya, Aziz Çapkurt, Leo Bill
Produkcija: Neon Films, Rosamont

Teme: najstniško prijateljstvo, iskanje pripadnosti in sprejetosti, odraščanje in tvegane odločitve, vera in oblikovanje identitete, islamofobija in družbena izključenost
 

Petnajstletnici, ki doma ne najdeta občutka pripadnosti, pobegneta na nevarno pot proti Siriji, kjer njuno iskanje svobode in novega začetka postavi na preizkušnjo njuno prijateljstvo, vero in predstavo o prihodnosti.

Petnajstletni najboljši prijateljici Doe in Muna živita v Angliji, vendar se nobena od njiju tam ne počuti zares doma. Tiha in zadržana Doe, ki je kot begunka iz Somalije pri treh letih prišla v Veliko Britanijo, ter samozavestna in uporniška Muna, hči pakistanskih staršev, si kljub zelo različnemu značaju delita močno vez in občutek, da se lahko zaneseta druga na drugo. Obe se soočata z rasizmom, diskriminacijo, težavami doma in občutkom, da ju okolje, v katerem odraščata, ne sprejema.

Ko na družbenih omrežjih odkrijeta obljubo drugačnega življenja, skupnosti in svobode, se odločita zapustiti dom in se odpraviti proti Siriji. S svojo naivnostjo, vznemirjenjem in mladostniško samozavestjo se podata na pot, ki jo doživljata skoraj kot pustolovščino. Toda njun prihod v Carigrad se zaplete, ko oseba, ki bi ju morala spremljati do sirske meje, ne pride ponju. Daleč od doma in brez načrta sta nenadoma prepuščeni sami sebi. Kljub strahu in negotovosti se odločita nadaljevati pot.

Med potovanjem skozi Turčijo se njuna predstava o novem življenju počasi sooča z resničnostjo. Srečujeta ljudi, ki jima pomagajo, pa tudi dogodke, ki ju prisilijo, da odrasteta hitreje, kot sta pričakovali. Skozi spomine na življenje, ki sta ga pustili za seboj, vse bolj razumemo, kaj ju je pripeljalo do te odločitve in zakaj je bila obljuba pripadnosti zanju tako privlačna. Film njunih odločitev ne obravnava s preprostim obsojanjem, temveč poskuša razumeti ranljivost dveh mladih deklet, ki si želita predvsem občutka, da nekam pripadata.

Nevesti je tako napeta zgodba o nevarnem potovanju, obenem pa predvsem nežna in empatična pripoved o deklištvu, prijateljstvu in iskanju svojega prostora v svetu. V središču ostaja odnos med Doe in Muno – dekletoma, ki v iskanju novega življenja nevede preizkušata tudi najdragocenejšo stvar, ki jo že imata: druga drugo.
 

Zakaj berejo vrhunski športniki, podjetniki, umetniki, zdravniki in znanstveniki? Katero knjigo bi sami predpisali na recept? Kaj nam branje daje, česar nam ne more dati noben zaslon?
Na odru Kosovelove dvorane se bodo v navdihujočem večeru srečali ugledni in prepoznavni posamezniki iz zelo različnih svetov – gospodarstva, športa, kulture, izobraževanja in znanosti –, ki berejo v različnih vlogah – poklicno ali zasebno kot posamezniki, starši, babice, strici in tete. Vsak iz svojega zornega kota bodo v nizu kratkih, osebnih, strokovnih in navdihujočih nagovorov spregovorili o na videz preprosti dejavnosti, ki ima pozitiven vpliv tako na otroke kot na odrasle in lahko pomembno zaznamuje naše življenje: branju.

Z nami bodo specialist pediatrije in infektologije, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana dr. Marko Pokorn, odgovoren za Blagovno znamko in komuniciranje v NLB Skupini Andrej Krajner, nekdanji smučarski skakalec Cene Prevc, nekdanji dolgoletni direktor Hidrie dr. Iztok Seljak, generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak, glavna urednica Mladinske knjige in direktorica Cankarjeve založbe ter strokovnjakinja za bralno kulturo dr. Alenka Kepic Mohar, pisatelj, prevajalec komik in nekdanji urednik Boštjan Gorenc Pižama, igralka Lea Mihevc, in nekdanja ravnateljica mag. Marijana Kolenko.

Zakaj je branje pomembno za otroka, ki šele odkriva svet? Kako nam pomaga razvijati empatijo in razumeti ljudi, ki živijo in razmišljajo drugače od nas? Kakšno vlogo imajo knjige pri ustvarjalnosti, zbranosti in uspehu? Kaj imata skupnega bralna in športna disciplina? In zakaj je skupno branje z otrokom mnogo več kot samo dobra navada?

Dogodek nastaja v okviru vseslovenske pobude Branje na recept, ki opozarja na pomen branja za zdrav razvoj otrok ter želi starše spodbuditi k eni najpreprostejših in najdragocenejših rutin: vsak dan vsaj deset minut skupnega branja z otrokom.

Branje namreč ni le pot do znanja in boljše bralne pismenosti. Otroku pomaga razvijati jezik, mišljenje, domišljijo in sposobnost osredotočanja, skupno branje pa ustvarja tudi nenadomestljiv prostor bližine, varnosti in povezanosti. V času, ko knjiga za našo pozornost tekmuje z vse več zasloni in hitrimi digitalnimi vsebinami, postaja vprašanje, kako ohraniti branje kot del vsakdanjega življenja, pomembnejše kot kdaj koli prej.
Toda Branje na recept ni le zgodba o otrocih. Je tudi pogovor o tem, kaj branje pomeni za nas kot odrasle in kakšno družbo želimo ustvarjati. Branje je lahko trening pozornosti in vztrajnosti, vir idej in ustvarjalnosti, pot do poslovnega ali akademskega uspeha, pobeg v druge svetove, način razumevanja drugega – ali preprosto trenutek, ko se ob knjigi povežemo z otrokom.

Zato bodo naši gostje dobili tudi prav posebno nalogo: katero knjigo bi sami predpisali na recept – in komu?
Večer bo povabilo k razmisleku, navdihu in predvsem k branju. Včasih za pomembne spremembe ne potrebujemo velikih receptov. Včasih zadostujejo knjiga, deset minut in nekdo, s katerim jo delimo.
Zbrane bosta uvodoma nagovorila Nataša Kraškovic, predsednica uprave Mladinske knjige, in Denis Baš, dr. med., predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva. 
Dogodek bo vodila Klara Eva Kukovičič, glasbeni gost bo Vlado Kreslin.

Pobudo Branje na recept je pripravila Mladinska knjiga v sodelovanju s Sekcijo za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje v okviru Programa ZDAJ, pod pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in z glavnim partnerjem NLB. Dogodek poteka v sodelovanju s Cankarjevim domom.
 

Avstrija, 2025, 53' 
Režija: Harry Putz
Scenarij: Harry Putz
Snemalca: Martin Stoni, Harry Putz 

Produkcija: Freiluftdoku 

Filmu sledi pogovor z geografom in glaciologom Mihom Pavškom (ZRC SAZU).

Ledeniki v Vzhodnih Alpah izginjajo, po soglasnem mnenju znanstvenikov nepovrnljivo. Strokovnjaki opozarjajo na spreminjajoče se razmere, posledično so na številnih področjih potrebne prilagoditve. A medtem ko se »večni led« krči in permafrost tali, turizem doživlja razcvet. Poleti se obiskovalci, željni bližnjega srečanja z ledenikom, nagnetejo v kabine žičnic. Pozimi smučišča delujejo s polno paro. Posegi v naravo so vse bolj drastični: stabilizacija pobočij, letne deponije snega, sistemi za umetno zasneževanje, obsežne izravnave terena – tekma s časom.

Rekviem v belem Harryja Putza je pretresljivo filmsko posvetilo izumirajočim alpskih ledenikom. Ob poglobljenih intervjujih dokumentarec znanstvena dejstva presunljivo preplete s čustvi. Film, posnet na štirinajstih ledenikih v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Švici, se sklene z neizogibnim vprašanjem: Kako se želimo posloviti od naših ledenikov?

Harry Putz od leta 2001 deluje kot neodvisni filmski ustvarjalec. Pod psevdonimom FREILUFTDOKU ustvarja gorske in dokumentarne filme ter prejema naročila za reportaže in oglaševalske filme. Od 2015 se kot filmski ustvarjalec vse bolj posveča naravoslovnim filmom, namenjenim varstvu okolja. Leta 2023 je karierni vrhunec dosegel z večkrat nagrajenim dokumentarnim filmom Bis Zum Letzten Tropfen o širitvi hidroelektrarn v njegovi rodni avstrijski  Tirolski.

V sodelovanju s CIPRO Slovenija, društvom za varstvo Alp in Erasmus+ projektom Young glacier voices