Ob razstavi o Dušanu Jovanoviću, najpomembnejšem jugoslovanskem režiserju in dramatiku druge polovice 20. stoletja, bo potekal pogovor z njegovimi sodelavci in sopotniki. Jovanović je zaznamoval razvoj slovenskega in jugoslovanskega gledališča v EG Glej in Slovenskem mladinskem gledališču, s svojimi dramami, kakršni sta Osvoboditev Skopja in Karamazovi pa je postal eden glavnih kulturnih disidentov.

O njegovem delovanju in življenju bodo v pogovoru z Matejem Bogatajem spregovorili režiser Ljubiša Ristić in igralci Rade Šerbedžija, Milena Zupančič in Boris Cavazza.

Produkcija razstave Dušan Jovanović – kulturni terorist: Slovenski gledališki inštitut in Cankarjev dom 

Scenarij: James Mangold, Jay Cocks, po knjigi Dylan Goes Electric! Elijaha Walda
Fotografija: Phedon Papamichael 
Igrajo: Timothée Chalamet, Elle Fanning, Edward Norton, Monica Barbaro, Scoot McNairy 
DIstribucija: Blitz

Mangold biografira zgodnje obdobje Boba Dylana v New Yorku, od prvih dni, ko je leta 1961 iz Minnesote prispel v Veliko jabolko, da bi obiskal bolnega Woodyja Guthrieja, do znamenitega koncerta na folk festivalu v Newportu leta 1965, ko je občinstvo in organizatorje šokiral z električnim nastopom. Glasbena drama o vzponu »glasu generacije«, v kateri vse Dylanove pesmi odpoje igralec Timothée Chalamet, v ospredje postavi zvezdnikovi zgodnji zapleteni romantični razmerji s Sylvie Russo in Joan Baez, pa tudi njegov odnos z oboževalci in mediji, ki se jim je izogibal v velikem loku. 

Scenarij: Laila Stieler
Fotografija: Judith Kaufmann
Igrajo: Liv Lisa Fries (Hilde Coppi), Johannes Hegemann (Hans Coppi), Lisa Wagner (Anneliese Kühn), Alexander Scheer (duhovnik Harald Poelchau), Emma Bading (Ina Ender-Lautenschläger), Sina Martens (Libertas Schulze-Boysen), Lisa Hrdina (Grete Jäger), Lena Urzendowsky (Liane Berkowitz), Hans-Christian Hegewald (Albert Hößler), Nico Ehrenteit (Harro Schulze-Boysen), Jacob Keller (Heinrich Scheel)
Producent: Pandora Film Produktion
Distribucija: Cinemania
Prodaja: Beta Cinema
 

V ospredju resnične zgodbe o ilegalnem delovanju v času nacistične Nemčije je preprosta, a pogumna mlada ženska, ki je v nacističnih zaporih vse do konca kljubovala režimu s pokončno držo in vero v človeško dobroto.

Berlin, 1942. Neopazna, prijazna in sočutna Hilda, ki se načeloma ne briga za politiko, se znajde v odporniškem gibanju, poznanem pod imenom Rdeči orkester. Tam spozna Hansa, malce sramežljivega mladeniča, ki skupaj s prijatelji skrbi za tajno radijsko zvezo z odporniškim gibanjem. Kljub neprestani nevarnosti Hilda preživi še eno srečno poletje v žaru zaljubljenosti in Hansovem objemu. A naposled je delovanje odpornikov razkrito in po nizu aretacij se tudi sama znajde v zaporu. Čeprav sluti, da bo obsojena na smrt, se kljub nosečnosti ne preda malodušju. S svojo pokončno držo postane obraz vseh tistih Nemcev, ki niso hotel sodelovati v ideološki zaslepljenosti Tretjega rajha.

Scenarij: Line Langebek Knudsen, Magnus von Horn
Fotografija: Michal Dymek
Glasba: Frederikke Hoffmeier
Igrajo: Vic Carmen Sonne (Karoline), Trine Dyrholm (Dagmar), Besir Zeciri (Peter), Ava Knox Martin (Erena), Joachim Fjelstrup (Jorgen), Tessa Hoder (Frida), Ari Alexander (Svendsen), Per Thiim Thim (Olaf Jensen), Soren Satter-Lassen, Dan Jakobsen, Anna Tulestedt, Thomas Kirk, Benedikte Hansen (Peter Secher Schmidt), Agnieszka Przyborowska-Mitrosz
Producent: Nordisk Film Production & EC1 & Lava Films & Lower Silesia Film Centre & Film i Väst
Distribucija: Fivia d.o.o.
 

Temačno zgodbo o težkem življenju v Kobenhavnu po prvi svetovni vojni so navdihnili resnični dogodki, ki na Danskem še danes burijo duhove.

Karoline je mlada tovarniška delavka, ki je v vojni izgubila moža. Ko se zaplete v razmerje z lastnikom tovarne, se nadeja lagodnejšega življenja. Vendar pa v romantični odnos posežejo višji interesi. Noseča Karoline mora zdaj začeti znova. V stanju obupa po naključju sreča Dagmar, karizmatično žensko, ki uglednim družinam ureja posvojitev nezaželenih otrok. Karoline začne delati pri njej in z njo razvije tesen odnos, a ko spozna grozljivo resnico o druščini, v katero je zašla, se njeni ideali hitro porušijo.

Scenarij: Pedro Almodóvar, Sigrid Nunez (roman)
Fotografija: Eduard Grau
Glasba: Alberto Iglesias
Igrajo: Tilda Swinton, Julianne Moore, John Turturro, Alex Hogh Andersen, Alessandro Nivola, Esther McGregor, Melina Matthews, Juan Diego Botto, Victoria Luengo
Produkcija: El Deseo
Distribucija: Blitz film & video distribution d.o.o.
Festivali, nagrade (izbor): Benetke 2024 (zlati lev), Toronto 2024, New York 2024
 

Pedru Almodóvarju je njegov prvi angleško govoreči film, v katerem obravnava evtanazijo, na uspešni poti prinesel zlatega leva na filmskem festivalu v Benetkah. 

Ingrid in Martha sta prijateljici že od mladih let, ko sta kot novinarki skupaj delali za isto revijo. Ingrid je potem postala pisateljica, Martha pa vojna poročevalka. Kot se pogosto zgodi, je življenje vsako od njiju poneslo na svojo pot. Potem ko dolga leta nista bili v stiku, se znova srečata, a tokrat v manj prijetnih okoliščinah. Martha je namreč v bolnišnici in se bori z napredujočo obliko raka. Ker je upanja na okrevanje vse manj, se bolj kot na zdravila zanaša na moč prijateljstva. Martha se odloči umreti v hiši na podeželju, v sosednji sobi ji bo v oporo Ingrid. 

Scenarij: Pawel Pawlikowski, Ben Hopkins, Kiril Serebrenikov, Emmanuel Carrere (knjiga)
Fotografija: Roman Vasjanov; glasba: Massimo Pupillo
Igrajo: Ben Whishaw, Viktoria Mirošničenko, Tomas Arana, Corrado Invernizzi, Evgenij Mironov, Andrej Burkovski, Maša Maškova, Odin Lund Biron
Produkcija: Wildside
Distribucija: Fivia d.o.o. 
Festivali, nagrade (izbor): Cannes 2024
 

Vznemirljiva biografija ruskega pisatelja Eduarda Limonova, znanega po burnem zasebnem življenju, presenetljivih političnih preobrazbah ter selitvah med Sovjetsko zvezo, Evropo in ZDA.

Eduard Limonov (1943–2020) je bil v življenju marsikaj: pisatelj, poet, politični voditelj, punker, revolucionar, izobčenec, nasilnež, vojni hujskač, ljubitelj lepih žensk in celo butler milijonarju na Manhattnu. Vse to življenje je še danes zavito v mistiko, saj o njem največ vemo prav po zaslugi pisateljevega lastnega mitologiziranja. V filmu Kirila Serebrenikova sledimo njegovi poti iz Sovjetske zveze v ZDA, kjer pristane na cesti, a ga srečno naključje napoti v Pariz, po padcu berlinskega zidu pa nazaj v Rusijo, kjer ustanovi Nacionalno boljševiško stranko. Film je bil posnet po predlogi biografskega romana Limonov avtorja Emmanuela Carrera iz leta 2011.

Pogovor z avtorjem bo vodila Patricija Maličev.

Tomato Košir je eden najvidnejših mednarodno uveljavljenih vizualnih oblikovalcev pri nas, širši javnosti je zagotovo najbolj poznan po vizualnih komentarjih na naslovnicah Dnevnika, Guardiana in ameriške politične revije Politico, njegova pa je tudi vsa grafična podoba Ministrstva za kulturo. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugimi veliko Brumnovo in Red Dot nagrado za serijo 18 naslovnic Objektiva, nagradi Type Directors Club New York in Art Directors Club New York za »Gaza, madež, ki bo ostal«, dva lesena svinčnika, zadnjega za Guardianovo naslovnico »Doba besa«, za Objektivovo naslovnico »Pedofilija in katoliška cerkev« pa je prejel zlato priznanje revije Communication Arts. 

Je prejemnik nagrade Prešernovega sklada in številnih nagrad grafičnega oblikovanja. Njegova dela so bila razstavljena doma in po svetu na več kot sto petdesetih skupinskih razstavah ter objavljena v več kot tridesetih tujih knjigah. V monografiji Vizualni komentar gre za »pregled dela ter še bolj pregled in oceno tvorne zgodovine naše družbe. Vizualni pregled. Ne gre za mojo vizitko, gre za vizualno stimulacijo, ki lahko služi kot magda-lenica bodisi avtorefleksije bodisi kontekstualizacije polpreteklega časa,« kot pravi avtor sam.

Scenarij: Agathe Riedinger
Fotografija: Noé Bach
Glasba: Audrey Ismael
Igrajo: Malou Khébizi (Liane Pougy), Idir Azougli (Dino), Andréa Bescond (Sabine), Ashley Romano (Alicia), Alexis Manenti (Nathan), Kilia Fernane (Stéphanie), Léa Gorla (Carla), Alexandra Noisier (Jessy), Antonia Buresi (Alexandra Ferrer), Sandra Bijou, Francesca Giromella (Sandra), Guillaume Verdier (Cédric), Gaëtan Thomas (Franck), Jean-Jacques Rouviere (Laurent)
Producent: Silex Films
Distribucija: Fivia d.o.o.
 

Nekateri na resničnostne oddaje gledajo zviška, drugim pa prav sodelovanje v njih prinaša redko priložnost za prestop v boljše življenje.
Devetnajstletna Liane živi z mamo in mlajšo sestro v Fréjusu na jugu Francije. Mladenka je drzna, neustrašna, predvsem pa obsedena z lepoto, družbenimi mediji in idejo "postati nekdo", zato se njeno življenje dogaja na Instagramu in TikToku. Priložnost za preboj v svet slave najde na televiziji. Prijavi se na avdicijo za resničnostno oddajo Čudežni otok. S svojimi umetnimi nohti, drznimi oblačili in napihnjenimi prsmi se zdi idealna za tak šov, na avdiciji pa preseneti z izjavo, da bi želela, da ljudje spoznajo njen pravi obraz. Le kaj bi to lahko pomenilo, ko pa je vse na njej tako zelo umetno?

Scenarij: Peter Straughan
Fotografija: Stéphane Fontaine
Igrajo: Ralph Fiennes (Lawrence), Stanley Tucci (Bellini), Sergio Castellitto (Tedesco), John Lithgow (Tremblay), Lucian Msamati (Adeyemi), Isabella Rossellini (sestra Agnes), Carlos Diehz (Benitez), Brían F. O'Byrne (O'Malley)
Producent: FilmNation Entertainment
Distribucija: Blitz film & video distribution d.o.o.
 

Izbira novega papeža mora potekati v popolni izolaciji ter je prikazana skozi oči kardinala, ki se trudi ohraniti vero in se izogniti spletkam, s katerimi so prepredeni vatikanski hodniki.
Ko papež nepričakovano umre, se v Vatikan zgrne množica kardinalov z vsega sveta, da bi izbrala njegovega naslednika. Udeleženci predajo mobilne naprave, vrata so zaklenjena in okna zastrta. Kardinal Lawrence, ki je zadolžen za potek in nadzor volitev, kmalu ugotovi, da je potegovanje za prestižni položaj daleč od idealne krščanske drže ponižnosti in zaupanja v božje delovanje. Soočen je namreč s težkim izzivom, kako sredi preračunljivega spletkarjenja, polnega zarot, skrivnosti in sabotaž, ohraniti moralno držo in zagotoviti, da bo končni rezultat odražal tisto, kar uči krščanska vera. Glavna kandidata za laskavi naziv sta konservativno rasistični Tedesco in liberalno napredni Bellini, a odpisati ne gre niti vplivnega Tremblaya, vse bolj priljubljenega Adeyemija in skrivnostnega Beniteza.