18. okt. 19:00

Medeja

Režija: Pier Paolo Pasolini, 1969

V Medeji sem reproduciral teme vseh svojih prejšnjih filmov … Vselej gre za različice ene in iste teme, ta pa je nerazrešeno razmerje plebejskega ali podproletarskega sveta in omikanega, buržoaznega. V Medeji sem se te teme lotil neposredno: Medeja je junakinja podproletarskega, arhaičnega, religioznega sveta, Jazon pa je junak racionalnega, laičnega, modernega. Njuna ljubezen predstavlja konflikt med tema svetovoma.

V prvem delu Pasolinijeve Medeje, ki se dogaja na Kolhidi (posneti v Kapadokiji in Siriji), je scenografija podobno nehistorična kot v Kralju Ojdipu. Medeja (Maria Callas) se pojavi kot čarovnica in svečenica, ki prisostvuje obredu raztelešenja mladeniča, s čigar krvjo plemenska skupnost oškropi pridelke in si razdeli njegovo meso. Temu arhaičnemu obredu žrtvovanja in kultu plodnosti je zoperstavljen prihod Jazona in argonavtov, prikazan kot vdor plenilskih in morilskih grških kolonialistov. Jazon je prišel po zlato runo, kolhidsko svetinjo, ki mu jo Medeja sama izroči: s tem pridobi njegovo ljubezen, izgubi pa svojo čarobno moč.

Drugi del, ki se dogaja v Korintu (posnet v Pisi, na Piazza dei Miracoli), se sicer opira na Evripidovo tragedijo, toda pri Pasoliniju je videti, kot da Medeja postane homo sacer, družbena izobčenka in zavržena ljubimka (Jazon se poroči s hčerko korintskega kralja), ki mora plačati visoko ceno za ponovno pridobitev svetosti. In Pasolini je tako kot njegov kentaver v Medeji na strani svetosti.
 
Zdenko Vrdlovec
 

Medeja

18. okt. 19:00
Več terminov

5'50 EUR
5* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

5% popust ob nakupu na cd-cc.si

17. okt. 20:00

Kralj Ojdip (Edipo re)

Režija: Pier Paolo Pasolini

Nasprotje med popolno nedolžnostjo in nujnostjo vèdenja, to je tisto, kar me je navdihnilo v Sofoklejevi tragediji.

In še nekaj je Pier Paolo Pasolini povedal v zvezi s svojim filmom Kralj Ojdip: da se je z njim soočil, s svojo lastno tesnobo, svojim lastnim Ojdipovim kompleksom v freudovskem pomenu. Kar je navsezadnje nakazal s prologom in epilogom, s katerima je obdal svojo predelavo Sofoklejeve tragedije. V prologu se pojavi miljski kamen z napisom Tebe, prizor pa se dogaja nekje v okolici Bologne (kjer je bil Pasolini rojen) – porodna babica dvigne dojenčka proti svetlobi, nato pa mati (Silvana Mangano, ki igra tudi Jokasto) na travniku dojenčka podoji, medtem ko ga oče, mlad oficir (kar je bil tudi Pasolinijev oče), že spočetka ne mara, ker da mu je, kot pove napis, ugrabil ženo. V epilogu se oslepeli in ostareli Ojdip (Franco Citti) v spremstvu mladeniča Angela (Ninetto Davoli) pojavi v Bologni, kjer je Pasolini študiral.

Sofoklejeva tragedija se začne v trenutku, ko se prerokba že uresniči, torej ko Ojdip že ubije Laja, kralja Teb in svojega očeta, ter se poroči z ovdovelo kraljico Jokasto, svojo materjo. Toda za vse to izve postopoma, prek »flash backov« oziroma dialogov z drugimi dramskimi liki, medtem ko pri Pasoliniju ni nobenega suspenza, ker je vsa zgodba podana linearno in z uporabo čim manj besed, v nekakšni prvobitni tišini, naseljeni s šumi, mrmranjem in kriki, ob spremljavi prastarih spevov in glasbenih ritmov. Če že s tem nastane nehistorični vtis, pa je ta prav nazoren v puščavski pokrajini (film je bil posnet v Maroku), z domišljijskimi kostumi in še bolj bizarnim orožjem.

Po filozofu Clémentu Rossetu je Ojdip klasičen primer prerokbene iluzije, ko človek sam povzroči lastno pogubo prav s tem, da se jo trudi preprečiti. Pri Pasoliniju je stvar malo drugačna. Ojdipu je že spočetka dano spoznanje o lastni usodi, vendar se bori proti temu, kar ve, ker ne sprejme vednosti o zlu, ki je v njem, in si pred tem zatiska oči. Ojdip noče sprejeti usode, saj bi to pomenilo sprejeti lastno krivdo. Tako mu preostane bodisi pot slepega nasilja, s katerim odstrani vse, kar ga spominja na usodo – kralja Laja ubije brez pravega razloga, zgolj iz kraljevskega napuha, ki ga nosi v sebi – bodisi slepega kopičenja privilegijev, ki mu jih daje prav njegova usoda; celo njegovo razmerje z Jokasto je v znamenju posesivnosti, ki si ne odreče spolnega privilegija niti tedaj, ko že ve, da je to razmerje incestno.

Kolikor je Ojdipova usoda »sploh« človekova, ji Pasolini postavi omejitev: človeštvo, ki ga predstavlja Ojdip, je zahodno, dominantno, zato ga tudi poveže s Tretjim svetom kot simbolom ljudstva, žrtvovanega za nadoblast kaste ljudi, ki se edina spozna na »zgodovinsko usodo«.

 

Zdenko Vrdlovec

Kralj Ojdip (Edipo re)

17. okt. 20:00
Več terminov

5'50 EUR
5* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

5% popust ob nakupu na cd-cc.si

17. okt. 11:00

Od misli do klika

V sodelovanju s festivalom Speculum Artium

BCI – Brain Computer Interface – vmesnik med možgani in računalnikom je računalniški sistem, ki zajema možganske signale, jih analizira in pretvori v ustrezne ukaze za izvedbo izhodnih aplikacij. BCI-sistemi so se na začetku razvijali v smeri biomedicinskih aplikacij. Te so omogočale ponovno gibanje fizično prizadetim in nadomeščale motorično funkcionalnost. Poleg biomedicinskih aplikacij so danes učinkoviti BCI-sistemi uporabni tudi na številnih drugih področjih. Tako se je raziskovanje njihove uporabnosti razširilo tudi zunaj medicine, na področja, kot so pametna okolja, umetnost, izobraževanje, igre, oglaševanje … Več o tem nas bodo seznanili strokovnjaki iz razvoja BCI-naprav in BCI-sistemov: dr. Maryam Alimardani, Francesco Fernandes, mag. Erika Mondria, Michael Mondria.

Predavatelji:
Dr. Maryam Alimardani
Prihodnje interakcije med strojem in človekom zahtevajo veliko zavedanja uporabnika ter samodejnega zaznavanja njegovih ukazov in mentalnih stanj. Raziskave dr. Maryam Alimardani povezujejo področja možgansko-računalniških vmesnikov, robotike in kognitivnih znanosti, z razvojem prilagodljivega BCI-sistema, ki nadgradi interakcijo človek-stroj ter poveča človeške spoznavne zmogljivosti. V preteklosti se je osredotočila na občutek utelešenja, ki so ga izkusili operatorji med BCI-vodenjem človeku podobnega robota. Pri tem je uvedla novo paradigmo treniranja nevro povratne informacije, prek katere bi lahko izboljšala učenje dela s pristopom motornih posnetkov (motor imagery). Trenutno se ukvarja z razvojem BCI-nadziranega robota/avatarja, ki nadzoruje uporabnikovo možgansko aktivnost v realnem času in izvaja terapevtske intervencije, prilagojene za vsakega posameznega uporabnika. Dela kot docentka v Oddelku za kognitivne vede in umetno inteligenco Univerze v Tilburgu. Doktorirala je na Univerzi v Osaki na Japonskem in je do leta 2017 nadaljevala delo kot podoktorska raziskovalka na Univerzi v Tokiu.

Predstavnik podjetja g.tec, ki razvija BCI naprave, Francesco Fernandes
g.tec je leta 1999 razvil prvi komercialni BCI-sistem, ki ga sedaj prodaja v več kot šestdesetih državah po svetu. g.tec je rastoče podjetje z dvema podružnicama v Avstriji (Gradec in Schiedlberg), eno v Španiji (Barcelona), eno v ZDA (Albany, New York) in distribucijskimi partnerji po vsem svetu. Vso tehniko in programe razvijajo raziskovalci, inženirji in razvijalci znotraj podjetja pri vseh glavnih BCI-pristopih (motorni posnetki – motor imagery), P300, SSVEP in počasni kortiko potenciali (slow cortical potentials). g.tec je dejaven član več nacionalnih in mednarodnih razvojnih projektov ter znanstvenih objav. g.tecove BCI-tehnologije so bile preizkušene mednarodno na več kot petstotih osebah, da bi zagotovili popolnoma delujoče sisteme.

Mag. Erika Mondria
Študirala umetnost in kulturne študije v Linzu na Univerzi za umetnost in Univerzi Johannesa Keplerja, umetnost v Londonu na Londonskem inštitutu Kolidža v Camberwellu in Osrednjem kolidžu sv. Martina ter umetnost v Marseillu na Univerzi v Aix-Marseillu. Poleg umetniškega udejstvovanja dela tudi kot diplomirana umska trenerka in nadzornica programa za možganske projekte na Ars Electronica. Od 2009 je Erika Mondria upravnica Centra Brainlab v Ars Electronica ter se ukvarja s sodelovanjem in programi za obiskovalce z namenom, da ti odsevajo neprestano spreminjajoči se področji nevroznanosti in BCI.
 
Michael Mondria
Višji direktor Ars Electronica Solutions, novega oddelka Ars Electronika, ki razvija najbolj obetajoče prototipe in raziskovalne rezultate Ars Electronica Futurelab v produkte, pripravljene na uporabo. Je ustanovitelj in glavni direktor Memetics GmbH ter je študiral računalniške vede na Univerzi Johannesa Keplerja v Linzu. Po petnajstih letih dela kot razvijalec programske opreme in kot poslovodja mednarodnega podjetja za razvoj programske opreme Fabasoft AG je za osem let prevzel vodenje Ars Electronica Futurelab. Michael Mondria je začel poklicno pot s študijem računalniških ved na JKU (Univerzi Johannesa Keplerja) v Linzu.

 
Po predavanjih vabljeni v Delavski dom Trbovlje na Brain-Computer Interface Designers’ Hackathon, ki bo potekal v okviru festivala Speculum Artium.

Od misli do klika

17. okt. 11:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice
Prosimo, da si v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) zagotovite brezplačne vstopnice.

26. sep. 19:00

Podobe pokrajine

Literarni dogodek, slovenska izdaja

Projekt se osredotoča na obravnavo pokrajine kot družbenega, gospodarskega in kulturnega konstrukta. Uporaba in izraba pokrajine za bivalni prostor in prevoz ter njena industrializacija vplivajo tudi na družbene elemente, njeno izkoriščanje pa lahko povzroča izginjanje določenih kultur. Večpomenskost naslova je namerna ter tako sproža različno razumevanje in interpretacije, vsebinsko pa izvira iz kritičnega razmisleka o zgodovinskem in resničnem položaju etničnih manjšin na območjih, kot je koroška pokrajina, ki je ločena med Avstrijo in Slovenijo, ter na Lužico, pokrajino na vzhodu Nemčije, kjer živi narod Lužiških Srbov. Te predele nam bodo z branjem iz svojih del predstavile Anja Golob, Lubina Hajduk-Veljkovićowa in Cvetka Lipuš. Z njimi se bo pogovarjala dr. Amalija Maček.

V projektu so se združile ustanove iz Slovenije, Avstrije in Nemčije: Cankarjev dom, KGLU Slovenj Gradec, MMKK in Musilova hiša iz Celovca, Lužiškosrbska muzeja iz Bautzna/Budyšina in Cottbusa/Chóśebuza, ki ju podpira Załožba za serbski lud / Stiftung für das sorbische Volk.

Podobe pokrajine

26. sep. 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice
Prosimo, da si v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) zagotovite brezplačne vstopnice.

Pretekli dogodek
Danes
16. sep. 2019 20:00

Leto opice (Godina na majmunot)

Premiera makedonsko-slovensko-srbsko-kosovske komedije
Režija: Vladimir Blaževski

Politična satira o prijateljstvu med opico in uslužbencem živalskega vrta, o tranzicijskem narobe svetu iz perspektive opice, ki ji uspe pobegniti iz kletke in postati junak upora na mračnem in depresivnem Balkanu.

 

Glavna protagonista črne komedije sta Cobe, reven čuvaj v živalskem vrtu v Skopju, in šimpanz Koko, prebivalec tega istega živalskega vrta. Filmsko zgodbo zaplete Kokov pobeg iz “ujetništva v svobodo”.

V času gospodarske krize in splošne revščine Cobe dobi odpoved, a tudi obljubo, da se bo v službo lahko vrnil takoj, ko mu šimpanza Koka uspe izslediti in pripeljati nazaj v živalski vrt. Pobegli šimpanz v revni in s tranzicijsko izropani državi sproži pravi medijski vihar. Postane simbol upora in osvoboditvenih teženj, nekdo, ki mu je uspelo izstopiti iz začaranega kroga razpadajočega sistema. S tem Cobetova naloga ujeti ubežnika postane izdajalska.

Absurdnemu lovu na pobeglega šimpanza delno sledimo skozi Kokotovo perspektivo. Šimpanz je nekakšno zrcalo in tiha priča žalostnega in hkrati smešnega sveta, ki je izgubil svoj kompas. Je tudi tragikomični razlog za soočanje ljudi s svojimi strahovi in frustracijami. Šimpanz postane zastavonoša upora, neposlušnosti in vsega, kar navadni državljan nesrečne države ne more biti.

Film je zasnovan kot mešanica grobega naturalizma in komedije absurda. Metoda kontrasta, živahen in hkrati roben pristop k scenariju in filmski strukturi je že dlje časa moja najljubša ustvarjalna strategija. Ta odnos predstavlja tudi umetniško in komercialno kompozicijo, ki bi jo s filmom rad dosegel. Ne gre le za klasično pričakovanje vsakega filmskega ustvarjalca, da v svojem opusu doseže oboje - uspešnico in mojstrovino, ampak za osnovne vsebinske elemente konkretne zgodbe. Dejansko se mi je zdelo potrebno težo problemov in asociacij, ki se jih film dotika, »nevtralizirati« z lahkotnostjo in preprostim dogajanjem, ki jo komedija kot žanr omogoča. Moram priznati, da je to moj glavni umetniški cilj v tem filmu.
Vladimir Blaževski

Leto opice (Godina na majmunot)

16. sep. 2019 20:00
Več terminov

6 EUR
5’30* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

5% popust ob nakupu na cd-cc.si

2018, 112 min
Scenarij: Vladimir Blaževski, Dusan Spasojević, Catherine Maximoff
Igrajo Igor Angelov, Marija Kohn, Rešad Behreda, Elena Trajkovska, Faik Mefailoski, Čun Lajči
 

Fotografija: Dimo Popov
Montaža: Blagoja Nedelkovski
Glasba: Aleksandar Pejovski
Oblikovanje zvoka: Sašo Kalan
Snemanje zvoka: Igor Popovski
Scenografija: Mile Jeremić, Boban Petrushevski
Kostumografija: Zaklina Krstevska
Maska: Mojca Gorogranc Petrushevska

 

Produkcijska hiša: Pank Film (mk)
Producent: Darko Popov
Koprodukcijske hiše: Strup produkcija (si), Kiselo dete (sr), Infinity (ko)
Koproducentje: Viva Videnović, Mina Đukić, Valon Bajgora
Sofinanciranje Slovenian Film Centre, Macedonian Film Agency, Film Center Serbia, Kosova Cinematography Center, FS Viba film, SEE Cinema Network, Eurimages
 

25. sep. 18:00

Rožančeva nagrada

Literarni večer z nominiranci in razglasitev nagrajenca
V sodelovanju z Društvom Marjana Rožanca

Luthrova bolezen je bila svoboda. In to svoboda, ki jo je prav on prvi zaslutil, razodel, svoboda Boga in svoboda človeka, ki je odslej zevala pred njim kot brezno neslutenih možnosti … Tudi Slovencem je ta svoboda še dosegljiva, dosegljiva kot zahrbtna bolezen, ki je včasih bolj zdravilna od samega zdravja.

Tako je v zbirki Evropa: Eseji in legende leta 1987 o svobodi človeka in naroda razmišljal eden največjih slovenskih esejistov Marjan Rožanc. Njegova misel nas v času, ko se spominjamo pomembne vloge protestantov za priključitev Prekmurja Sloveniji in ko obenem izkušamo popolno brezbrižje do vprašanj duhovne svobode posameznika in naroda, nagovarja, da o njej premišljujemo in spregovarjamo.
 
Po literarnem večeru bomo slovesno razglasili letošnjega nagrajenca za Rožančevo nagrado 2019.

 

 

 

Rožančeva nagrada

25. sep. 18:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice
Prosimo, da si v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) zagotovite brezplačne vstopnice.

Pretekli dogodek
6. jun. 2019 19:00

Dogman (Dogman)

Deset let po prebojnem filmu Gomorra je režiser Matteo Garrone ustvaril še en prikaz razpada človeške duše v okolju, ki mu vlada kriminal. Nagrada za najboljšega igralca v Cannesu.

Italija, Francija 2018; 102 minuti

Na obrobju mesta, natanko na meji med metropolo in divjino, vlada samo eno pravilo: zakon najmočnejšega. V tem okolju biva Marcello, droben, nežen mož, ki dni preživlja v svojem skromnem salonu za nego psov, prosti čas pa posveča svoji ljubi hčerki Alidi.

Marcello se druži tudi s Simoncinom, nekdanjim boksarjem, ki ustrahuje celotno sosesko. Po enem od številnih nasilnih incidentov se Marcello odloči, da bo znova pridobil svoje dostojanstvo. Načrtovati začne maščevanje z nepričakovanimi posledicami ...

»Dogman ni samo film o maščevanju, čeprav ima prav to pomembno vlogo, pa tudi ne samo različica (večne) teme o boju med šibkimi in močnimi. Sooči nas z nečim, kar zadeva vse nas: s posledicami odločitev, ki jih dnevno sprejemamo za preživetje, tistih izrečenih privolitev, ki nas vodijo v nezmožnost, da bi še kdaj rekli 'ne'.«
Matteo Garrone

»Milina in arhaični obraz (glavnega igralca Marcella Fonteja), za katerega se zdi, kot da prihaja iz Italije, ki izginja, sta mi pomagala razjasniti, kako se bom spopadel s to mračno tematiko, ki me je vrsto let tako privlačila kot odbijala, ter z likom, o katerem sem hotel pripovedovati: človeku, ki si skuša povrniti dostojanstvo po življenju, polnem ponižanj, pri tem pa se vdaja iluziji, da ne rešuje le samega sebe, pač pa tudi svojo soseščino in morda celo ves svet. Ampak svet ostaja nespremenjen, skoraj brezbrižen.«
Matteo Garrone

Dogman (Dogman)

6. jun. 2019 19:00
Več terminov

5'50 EUR
4'80* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

5% popust ob nakupu na cd-cc.si

Režija: Matteo Garrone

Scenarij: Ugo Chiti, Massimo Gaudioso, Matteo Garrone

Igrajo: Marcello Fonte, Edoardo Pesce, Nunzia Schiano

Igrajo še: Adamo Dionisi, Francesco Acquaroli, Alida Baldari Calabria, Gianluca Gobbi, Aniello Arena, Laura Pizzirani

Nagrade in festivali: Cannes (nagrada za najboljšo moško vlogo). Nagrada Evropske filmske akademije za najboljšo moško vlogo, kostumografijo ter masko in oblikovanje pričeske. Osem nagrad srebrni trak združenja italijanskih filmskih novinarjev, vključno za najboljši film, režijo in moško vlogo. Sarajevo. Telluride. Toronto. Busan. London. AFI Fest. Tajpej. LIFFe.

13. jun. 2019 19:00

Prof. dr. Theodossios P. Tassios: Starogrški avtomati

Predavanje ob odprtju razstave Ideja

Vse od 2. tisočletja pr. n. št. so si grška plemena v ustvarjalni predanosti tehnologiji zamislila celo bogove kot uporabnike številnih avtomatov v božjih palačah. Poleg tega so tudi grški bogovi ljudem darovali različne samodejne naprave in robote. V grški zgodovini mikenskega in arhajskega obdobja je tehnologija doživela hiter razvoj, v Aristotelovem času zasledimo razmah konstruiranja in uvajanja uporabnih avtomatov ter vrhunec med helenističnim obdobjem.

Predavanje bo povzelo naslednje kategorije avtomatov: čudežne, umetniške, praktične avtomate, krmilne mehanizme in izobraževalne fizikalne eksperimente. Predstavitev bo obsegala natančne risbe, fotografije modelov in videe delujočih avtomatov.

Predaval bo prof. dr. Theodossios P. Tassios (NTUA, Univerza v Atenah), ki velja za enega največjih poznavalcev starogrške tehnologije.

Predavanje bo v angleščini, za prevod bo poskrbljeno. 

 

Prof. dr. Theodossios P. Tassios: Starogrški avtomati

13. jun. 2019 19:00
Več terminov

5 EUR
3'50* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije

5% popust ob nakupu na cd-cc.si

Prof. dr. Theodosios P. Tassios je bil rojen leta 1930 v grški Kastorii. Študiral (1948-1953) gradbeništvo na Narodni politehnični univerzi v Atenah, kjer je leta 1958 tudi doktoriral. Med letoma 1953–54 se je izpopolnjeval na visoki šoli Centre Etudes supérieures v Parizu. Na Narodni politehnični univerzi v Atenah je bil leta 1964 imenovan za izrednega profesorja in pet let pozneje za rednega profesorja. Je gostujoči profesor številnih tujih univerz. Specializiran je za restavratorstvo, filozofijo in zgodovino tehnologije, moralno filozofijo in zgodovino starogrške tehnologije.

Je član Akademije znanosti v Torinu ter predsednik oz. častni član več strokovnih združenj doma in na tujem. Prejel je številna priznanja, mdr. častni doktorat v Liegeu, na Cipru, v Nankingu idr., in medaljo mesta Paris. Objavlja članke v znanstvenih publikacijah, izdal pa je tudi 60 strokovnih knjig. Je gostujoči profesor številnih tujih univerz. Specializiran je za restavratorstvo, filozofijo in zgodovino tehnologije, moralno filozofijo in zgodovino starogrške tehnologije.

19. apr. 18:00

Boštjan Gorenc - Pižama: Moj lajf

Lutkovna predstava

Predstava nastaja po istoimenskem stripu (zbirka Cankarr v stripu) avtorja besedila Boštjana Gorenca in ilustratorke Tanje Komadina. Navdih sta našla v štirih zgodbah iz Cankarjevega dela Moje življenje: Šolske izkušnje, Pehar suhih hrušk, Ministrantske norčije in Dateljni – odhod v Ljubljano ter jih prekvasila s sodobnimi odmevi. Ivan Cankar, njegovo življenje in dela ostajajo neizčrpen vir za razmisleke in umetniške odzive.
 

Boštjan Gorenc - Pižama: Moj lajf

19. apr. 18:00
Več terminov

7'50 EUR

5% popust ob nakupu na cd-cc.si

Režija: Sebastijan Horvat
Likovna podoba, scenografija: Tanja Komadina

 

Nastopajo: Miha Bezeljak, Barbara Jamšek, Marko Ujc, Alenka Cilenšek k. g.

Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor

5. apr. ob 15:00 in 17:00

Zverjasec in Zverjašček

Darilo abonentom Mojega prvega abonmaja

Film po knjižni uspešnici Julie Donaldson in ilustratorja Axla Schefflerja


Zverjasec in Zverjašček veljata za mednarodni založniški fenomen, očarala sta tudi slovenske otroke.

Film je bil nominiran za oskarja za najboljšo animacijo, prejel pa je tudi nagrado Britanske filmske akademije in več drugih festivalskih nagrad.

 

Zverjasec in Zverjašček

5. apr. ob 15:00 in 17:00
Več terminov

Darilo abonentom

Velika Britanija, Nemčija, 2009/11

Režija: Max Lang, Jakob Schuh / Uwe Heidschötter, Johannes Weiland

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija: ENKI