29. mar. 19:00

Vsi mi tujci (All of Us Strangers)

Režija: Andrew Haigh
VB, ZDA, 2023, 105'
Od 15. leta

Scenarij: Andrew Haigh, Taichi Yamada (roman)
Fotografija: Jamie Ramsay
Igrajo: Andrew Scott (Adam), Paul Mescal (Harry), Carter John Grout (mladi Adam), Jamie Bell (oče), Claire Foy (mati), Ami Tredrea (natakaric), Cameron Ashplant, Lincoln R. Beckett, Jack Cronin, Christian Di Sciullo, Oliver Franks, Hussein Kutsi, Gsus Lopez
Podnapisi: slovenščina
Jezik: angleščina

Adam živi v večinoma praznem stanovanjskem bloku v Londonu. Neke noči na njegova vrata po naključju potrka Harry, ki povsem spremeni ritem njegovega življenja. Med moškima se razvije razmerje, a Adama okupirajo spomini na otroštvo in na njegov dom. Čeprav sta njegova starša umrla že pred tridesetimi leti, se odloči, da bo znova obiskal predmestje, kjer je odraščal. Ko prispe tja, odkrije, da njegova mati in oče še vedno živita ter sta videti natanko tako, kot takrat ko je bil star dvanajst let.

"Žalost je čudna reč; zažre se v naše organe in mišičevje ter trajno spreminja, kako ljubimo, kako se vidimo in kako osmišljamo svojo identiteto. To razkriva Haigh, z grenko-sladkim poudarkom na moči ljubezni in njeni sposobnosti preseči celo smrt samo. Film Vsi mi tujci vam bo strl srce - vendar ga prav tako lahko tudi zaceli." (Maureen Lee Lenker, Entertainment Weekly)

Ko se vrnemo v preteklost, bomo tam morda naleteli na duhove, ki nam preprečujejo, da bi polno zaživeli v sedanjosti.

Vsi mi tujci (All of Us Strangers)

7. mar. 18:00
29. mar. 19:00
Več terminov

6,30 EUR

5,30 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

7. maj 18:00

Dr. Svetlana Slapšak: Onkraj stvarnosti: čudežna bitja

Balkan je kot območje kultov, magije, duhov vseh vrst izjemno bogat. Vampir in volkodlak, pravzaprav isto bitje, zaznamovano s tabujem imena, je vsekakor najbolj reprezentativen primer. Vile, čarovnice, smrtniki, ki so napol demonski, kot je zduhać, bosansko-črnogorsko-albanski borec z naravnimi elementi, bitja iz vode, ajdi, pritlikavci, zaščitniki dreves, čarobne živali, rastline, ki spreminjajo živa bitja, prekleti prostori, zakleti predmeti, rituali, vse to je pustilo za sabo pravi trezor motivov umetnosti in popularne kulture. Na drugi strani pa prav to bogastvo spodbuja stereotipe, ki potem vplivajo na nerazumevanje balkanske stvarnosti in na lažno sliko temačnih, nevarnih, skrivnostnih prostorov imaginarnega Balkana. Prav čudežna bitja so bila najbolj mednarodno prodorna: razen splošno znanega Drakule hollywoodska kultura pozna tudi vampa, skrajšano od vampirja, in izključno ženskega rodu. Film in strip sta idealna medija za prenos tega dela balkanske kulture. 
 

Dr. Svetlana Slapšak: Onkraj stvarnosti: čudežna bitja

7. maj 18:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

9. apr. 18:00

Dr. Svetlana Slapšak: Ženske Balkana: junakinje, svetnice, čarovnice, kultura vsakdanjika

Ženske so bile vodilne v izvajanju ustne književnosti – tudi epskih žanrov. Edina dokazana kontinuiteta v kulturi od antike do danes na Balkanu so ženske žalostinke, kar odpira široko področje razmerja spolov v patriarhatu, odnosa do smrti, rojstva in plodnosti ... Ženske, pogosto cenzurirane v cerkvenih besedilih, pozabljene v nacionalnih književnostih, izpuščene iz kronik in zgodovinopisja, iščemo v ozadju, v večplastnosti zgodovinskih dogodkov – denimo  po bitki na Kosovskem polju – v skriti diplomaciji in drugačni politiki, predvsem pa v vsakdanjiku, v običajih in znanju, prepuščenih ženskam. Razen cesaric in vladark, kot so Teuta, Teodora, Milica, Mara, svetnic, kot je Sveta Petka, junakinj, kot je Čučuk Stana, in bork za pravice žensk nas zanimajo kulturne junakinje, kot so Dora d'Istria, Ivana Mažuranić, Zagorka, Julka Hlapec Đorđević. Čeprav je raziskovanje zgodovine žensk izjemno napredovalo, ženske na Balkanu še vedno zelo pogosto niso zapisane in interpretirane ter niso kanonizirane oz. vpisane v nacionalno zgodovino. Zgodovinska antropologija z raziskovanjem ženskega sveta, potisnjenega na obrobje patriarhalne družbe, razkriva izjemne prerogative, znanje ter kompetentnost žensk v kulturi in umetnosti, tradicionalni medicini, izobraževanju, kultih in družbenih pravilih. Kakšni so sledovi ženskega sveta v kulturi?

Dr. Svetlana Slapšak: Ženske Balkana: junakinje, svetnice, čarovnice, kultura vsakdanjika

9. apr. 18:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

28. mar. 18:00

Dr. Svetlana Slapšak: Vladarji, bojevniki, svetniki, bitke

Cikel predavanj Balkanske zgodbe

Osnova balkanskih naracij – tu mislim na književnost, ustno književnost, gledališče, opero, film in strip, so večinoma junaške zgodbe, v katerih prevladujejo moški. Rimski imperatorji, rojeni na Balkanu, bizantinski, turški vladarji, potem pa bojevniki, uporniki, kralji, hajduki, vitezi, svetniki-avanturisti, ter slavne bitke. Prvo vprašanje je seveda, kaj je Balkan oz. kje so njegove meje. Ko opredelimo prostor, bitke šele dobijo pomen. Številne takšne zgodbe so »prevodi« zgodovinskih likov in dogodkov v nacionalne mite. Veliko pa jih izraža povsem drugačne etične, politične, družbene in kulturne ideale. V predavanju omenjam tako prve – Aleksander Veliki, Konstantin, Marko Kraljević, Skenderbeg, Njegoš, Karađorđe, kot druge – Ciril in Metod, Stefan Lazarević, Riga iz Fer, Vuk Karadžić ... Slavne bitke so, razen književnih in peformativnih zvrsti, spodbudile tudi pomembna dela likovne umetnosti, kiparstva in slikarstva.

Posebej pomembni so kulturni junaki, ki so preučevali, odkrivali, interpretirali Balkan ter  pionirsko, izjemno in slavno mesto zavzemajo Slovenci – Kopitar, Miklošič in drugi. 
 

Dr. Svetlana Slapšak: Vladarji, bojevniki, svetniki, bitke

28. mar. 18:00
Več terminov

18. apr. 19:00

Popolni dnevi (Perfect Days)

Režija: Wim Wenders
Japonska, Nemčija 2023, 123'
Od 15. leta

Scenarij: Takuma Takasaki, Wim Wenders
Igrajo: Koji Yakusho, Tokio Emoto, Arisa Nakano, Aoi Yamada, Yumi Aso, Sayuri Ishikawa, Tomokazu Miura, Min Tanaka
Produkcija: Master Mind Ltd.;  distribucija: Fivia d.o.o. 
Festivali, nagrade (izbor): Cannes 2023 (najboljši igralec), New York 2023, Sydney 2023, Toronto 2023
Podnapisi: slovenščina
Jezik: japonščina, angleščina

Čustvena in poetična refleksija na temo iskanja lepote v enoličnosti vsakdana. Nagrada za najboljšega igralca na festivalu v Cannesu.

Hirayama je moški srednjih let, ki v Tokiu opravlja službo čistilca javnih stranišč. Možakar se vsak dan vozi po mestu, v svojem avtu posluša glasbo, nato pa se na vsaki postojanki preobleče, pripravi čistilne pripomočke in opravi svoje delo. Vendar pa za Hirayamo delo ni zgolj dolgočasna rutina. Med malico venomer bere knjige, fotografira naravo in opazuje preproste trenutke življenja. A kdo je zares Hirayama? Šele zaporedje nepričakovanih srečanj razkrije ozadje njegove zgodbe.

Če ponovitev samo po sebi živite kot ponovitev, postanete njena žrtev. Če vam uspe živeti v trenutku, kot ga še nikoli poprej ne bi živeli, postane nekaj povsem drugega. Umetna obrt na Japonskem ima povsem drugačno tradicijo in še vedno živi drugače kot obrti v naši zahodni kulturi, kjer hitro in dramatično izginjajo. Res je škoda.
Wim Wenders

Popolni dnevi (Perfect Days)

29. feb. 18:00
18. apr. 19:00
Več terminov

6,30 EUR

5,30 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

22. apr. 19:00

SLG Celje: Juriš

Avtorski projekt po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha

Obveščamo vas, da je gostovanje SLG Celje s predstavo Juriš (prvotno napovedano v ponedeljek, 15. aprila 2024) prestavljeno na ponedeljek, 22. aprila, ob 19. uri.
Kupljene vstopnice veljajo za novi termin. 

Če se dogodka ne morete udeležiti, je mogoče vstopnice zamenjati do vključno 18. aprila 2024. Več informacij na: vstopnice@cd-cc.si. Zahvaljujemo se vam za razumevanje. 
 

***

Medtem ko je v prostoru naše sedanjosti partizansko gibanje le jabolko spora, sladko-kisla polpreteklost našega naroda, se avtorji predstave sprašujejo predvsem o neki minuli, večno mladi generaciji. O generaciji, ki je bila prisiljena sprejemati radikalne odločitve in se je zavestno spremenila iz naivne mladine v glas upora, propagandno trobilo, steklega psa. V kaj se torej spremeni glas umetnika v vrtincu vojne? Kaj pomeni njegovo (mlado) življenje? In kaj lahko prepoznamo, ko prisluhnemo nekdanjim sanjam prihodnosti, ki jih je že razpihal veter?

»Dogodke v predstavi sopostavljamo, spremljamo zgodbi dveh fantov, Kajuha in neimenovanega Mladeniča, ki poskušata najti svojo pot, s katero ne bi izdala samih sebe, v vrtincu vojne. Meče ju naokoli, zaljubljata se, trpita, zapuščata družino in jo pogrešata, se sprašujeta, ali bo njuna družina po vojni sploh še obstajala. Rekonstruirati dogodke na gledališkem odru je nemogoče, četudi predpostavljamo, da je rekonstrukcija tako obširnih dogodkov sploh mogoča. Hkrati je rekonstrukcija tudi nepotrebna, njena posledica je le fascinacija, s katero pa ničesar ne dosežemo. Uprizarjati je mogoče le fragmente, utrinke presečnih tirnic življenj. Zgodbi je treba v te fragmente razsekati (če kje še nista razsekani), pričevanja pomešati, iz njih ustvariti polifonijo glasov, ki odmevajo iz preteklosti, fragmente pa potem montirati, razdeliti na poglavja in stalno opozarjati, da gre za zgodbi. Da so tako rekli ljudje, ki jih povečini ni več med nami. Da gre za zgodbi, ki sta resnični, ki sta se resnično zgodili nedaleč od tod, za kruti in nesrečni zgodbi, a kljub temu za zgodbi, ki sta že minili, za njima pa ostajajo le rane. Grozo je treba naseliti iz zgodb v gledalca, a z mislijo, da je treba to grozo preprečiti – sicer nasvidenje v naslednji vojni.«

Nik Žnidaršič, Karli, Korlek, Kajuh, odlomek iz gledališkega lista

 

»Tekst bi se lahko tu začel tudi na novo – ob zapuščini prezgodaj umrlega pesnika in osupljivem literarnozgodovinskem korpusu, ki je o njem nastal (predvsem po zaslugi avtorjev, kot so Emil Cesar, Vlado Vrbič, Matjaž Kmecl, Miklavž Komelj in Denis Poniž, ki so se jim v zadnjem času pridružili Dušan M. Pirc, Marijan Rupert idr.), se predstava ob (skoraj) stoletnici Kajuhovega rojstva na prav poseben način vpenja v prav tako zavidljivo tradicijo umetnostnih del, ki jih je navdahnil šoštanjski proletarski pesnik. V nekem smislu je prav ta predstava, ki Kajuhovo edinstveno sintezo silnic svojega časa ustvarjalno bliža nekaterim najdrznejšim formalnim izrazom aktualne dramatike, tisti manjkajoči aspekt, umetnostna intervencija, ki odpira prostor demokratične in estetske domišljije, kakršne sem si želel, ko sem dolgo tega prvič in zadnjič prisedel k dijaškemu literarnemu društvu.«

doc. dr. Andraž Jež, Na kratko o Kajuhu, odlomek iz gledališkega lista

Avtorski projekt Juriš po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha v režiji Žive Bizovičar in produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje je bil uvrščen v tekmovalni program 54. Tedna slovenske drame in tekmovalni program 59. Borštnikovega srečanja.

SLG Celje: Juriš

22. apr. 19:00
Več terminov

15,00 EUR

13,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

Predstava traja 2 uri in 15 minut in nima odmora.

Režiserka: Živa Bizovičar
Avtorja koncepta: Živa Bizovičar, Nik Žnidaršič
Dramaturg: Nik Žnidaršič
Scenografka: Nika Curk
Kostumografka: Nina Čehovin
Avtor glasbe: Luka Ipavec
Oblikovalec svetlobe: Bor Ravbar

 

Lektorica: Živa Čebulj
Svetovalki za govor iz okolice Cerknice: Ljoba Jenče, Ana Ule
Šepetalka: Simona Krošl

 

Igrajo: Jagoda, Damjan M. Trbovc, Lovro Zafred, Mojka Končar, k. g., Miranda Trnjanin, k. g., Mario Dragojević, k. g.

Produkcija: Slovensko ljudsko gledališče Celje

22. mar. 19:00

Nesrečna bitja (Poor Things)

Režija: Yorgos Lanthimos
Irska, VB, ZDA 2023, 141'
Od 15. leta

Scenarij: Tony McNamara, Alasdair Gray (roman)
Igrajo: Emma Stone, Willem Dafoe, Mark Ruffalo, Vicki Pepperdine, Ramy Youssef, Jack Barton, Charlie Hiscock, Attila Dobai, Emma Hindle, Anders Olof Grundberg
Produkcija: Element Pictures; distribucija: Blitz film & video distribution d.o.o.
Festivali, nagrade (izbor):  Benetke 2023 (zlati lev), Telluride 2023, Zürich 2023, New York 2023, London 2023
Podnapisi: slovenščina
Jezik: angleščina

Fantazijska zgodba o mladi ženski Belli Baxter, ki jo k življenju obudi briljanten in nekonvencionalen znanstvenik dr. Godwin Baxter. Zmagovalec Benetk 2023. 

Dr. Godwin Baxter je iznakažen znanstvenik, ki v svoji razkošni vili opravlja eksperimente na živih bitjih, tako na živalih kot na ljudeh. Njegov osrednji projekt je Bella Baxter, mladenka, ki kaže očitne znake zaostalosti v duševnem razvoju. A Belli gre vse bolje. Njeno vedenje je vse bolj podobno normalnim ljudem in kmalu se v njej pojavi želja, da bi pogledala, kaj se skriva za zidovi Baxterjeve vile. Ker ne želi več biti zaprta, s pretkanim odvetnikom Duncanom Wedderburnom zbeži in se odpravi na potovanje po različnih deželah. Tako se za Bello začne učenje o sodobnem svetu, polnem nepravic in neekanosti, do katerih nima prav nikakršne strpnosti.
 

Navdušujoča in zabavna dogodivščina se ukvarja z vprašanji patriarhata, lastništva in feminizma ter s filozofskimi razpravami o človeški naravi, da ne omenjamo kočljivega vprašanja prostitucije in spolne svobode. Lanthimos ter njegova igralska in filmska ekipa so skupaj pričarali poslastico, ki je - tako njena protagonistka - ekscentrična, bistra, rahlo temačna, privlačnega videza in hudičevo očarljiva.
Jo-Ann Titmarsh, London Evening Standard

O režiserju
Rojen leta 1973 v Atenah. Filmsko in televizijsko režijo je študiral na šoli za film Stavrakos v Atenah. Od leta 1995 režira celovečerce, gledališke predstave in televizijske oglase. V filmih Kinetta, Podočnik in Alpe je razvil povsem samosvoje alegorično pripovedovanje ter se z njim prebil med najvidnejše evropske režiserje. S filmom Jastog je začel ustvarjati v angleškem jeziku.

 

Priporočena starost: 15 +

Nesrečna bitja (Poor Things)

22. feb. 18:00
28. feb. 18:00
10. mar. 19:00
22. mar. 19:00
6. apr. 19:00
12. apr. 19:00
Več terminov

6,30 EUR

5,30 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

Pretekli dogodek
26. feb. 2024 18:00

Svetlejša prihodnost (Il sol dell'avvenire)

Režija: Nanni Moretti
Italija, Francija, 2023, 95'

Scenarij: Francesca Marciano, Nanni Moretti, Federica Pontremoli, Valia Santella
Fotografija: Michele D'Attanasio
Glasba: Franco Piersanti
Igrajo: Nanni Moretti (Giovanni), Margherita Buy (Paola), Silvio Orlando (Ennio), Barbora Bobulova (Vera), Mathieu Amalric (Pierre Cambou), Valentina Romani (Emma), Flavio Furno (Edoardo), Zsolt Anger (direktor cirkusa), Jerzy Stuhr (poljski veleposlanik), Teco Celio (psihoanalitik), Giuseppe Scoditti (mladi režiser)
Producent: Fandango & Sacher film & Le Pacte
Podnapisi: slovenščina
Jezik: italijanščina


Nanni Moretti kakor v svojih najpomembnejših filmih tudi tokrat igra različico sebe kot režiserja, ki se mukoma trudi posneti svoj najnovejši film.

Giovanni je uveljavljen italijanski filmski režiser, ki se pripravlja na snemanje novega filma. Celovečerec bo prikazoval poti madžarskega potujočega cirkusa na gostovanju v Rimu v dneh, ko je Sovjetska zveza vdrla v Budimpešto. Filmski projekt je že na začetku ogrožen, saj se Giovanni spopada z vrsto kriznih okoliščin. Le redkokdo v filmski ekipi je navdušen nad projektom, producent je na robu bankrota, poleg tega pa režiserja po štiridesetih letih zakona zapusti še žena. Giovanni bo moral povsem na novo premisliti svoj pogled na svet, če bo hotel svoje sopotnike peljati bleščeči prihodnosti naproti.

Giovanni snema film, umeščen v leto 1956, v sovjetsko invazijo na Madžarsko. Trdno verjame v projekt: prepričan je, da je treba povedati zgodbo o tedanji italijanski komunistični partiji in kako je zamudila priložnost za odcepitev od Sovjetske zveze, možnost za neodvisno pot. Toda danes se teh dogodkov nihče ne spominja več, svet se je spremenil in z njim metode snemanja filmov. Medtem ko je Giovanni prepričan, da ustvarja politični film, njegova igralka verjame nasprotno: po njenem Giovanni snema ljubezenski film, vendar se tega ne zaveda. Morda ima navsezadnje prav
Nanni Moretti

Svetlejša prihodnost (Il sol dell'avvenire)

17. feb. 2024 19:00
19. feb. 2024 18:00
20. feb. 2024 17:00
24. feb. 2024 19:00
26. feb. 2024 18:00
17. feb. 2024 19:00
19. feb. 2024 18:00
20. feb. 2024 17:00
24. feb. 2024 19:00
26. feb. 2024 18:00
Več terminov

6,30 EUR

5,30 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

Pretekli dogodek
8. feb. 2024 18:00

Zelena meja (Zielona granica)

Režija: Agnieszka Holland
Poljska, Češka rep., Nemčija, Francija, Belgija, 2023, 147'

Scenarij: Agnieszka Holland, Gabriela Lazarkiewicz-Sieczko, Maciej Pisuk
Fotografija: Tomasz Naumiuk
Glasba: Frédéric Vercheval
Igrajo: Jalal Altawil (Bašir), Maja Ostaszewska (Julia), Behi Djanati Atai (Leila), Mohamad Al Rashi (dedek), Dalia Naous (Amina), Tomasz Włosok (Jan), Jan Aleksandrowicz-Krasko, Agata Kulesza, Joely Mbundu, Jasmina Polak
Producent: Metro Films & Marlene Film Production & Blick Productions & Beluga Tree & Astute Films & Downey Ink. & dFlights sp. z o.o. & Saudade Film
Podnapisi: slovenščina
Jezik: poljščina, arabščina, angleščina, francoščina
 

Agnieszka Holland odpira oči evropskim prebivalcem z izzivom, naj razmislijo o humanitarni krizi, ki se še vedno dogaja pred njihovim pragom.

Begunci z Bližnjega vzhoda in Afrike se poskušajo prebiti skozi nepredvidljive in močvirnate gozdove na tako imenovani "zeleni meji" med Belorusijo in Poljsko, da bi dosegli Evropsko unijo. Ti ljudje, med katerimi so tudi številni otroci in upokojenci, so zgolj igračke v geopolitični krizi, ki jo je umetno proizvedel Beloruski diktator Aleksander Lukašenko. V filmu spremljamo usodo članov sirske družine, ki so jih med trajanjem vojne v njihovi državi zvabili v Evropo z obljubami o varnem prehodu meja, a so nato obtičali v prostranih poljskih gozdovih. V to nevidno vojno pa so vpleteni tudi aktivisti in vojaki, ki ravno tako bijejo svoje notranje bitke.
 

Živimo v svetu, v katerem je za spoprijemanje z vsemi izzivi sodobnega časa treba veliko domišljije in poguma. Ob razmahu družbenih medijev in umetne inteligence je vedno težje dati glas odkritosti. Menim, da se z umetnostjo ni smiselno ukvarjati, če se ne borimo za ta glas, če se ne borimo za nagovarjanje pomembnih, bolečih, včasih nerešljivih vprašanj, ki nas postavljajo pred drastične odločitve. Prav takšne razmere so nastale na poljsko-beloruski meji.
Agnieszka Holland

O režiserju
Rojena leta 1948 v Varšavi, Poljska. Med študijem so jo zaradi političnega aktivizma poslali v zapor. Leta 1971 je diplomirala na filmski šoli FAMU v Pragi. Filme je začela ustvarjati pod mentorstvom Andrzeja Wajde. S prvencem Aktorzy prowincjonalni je osvojila nagrado kritikov v Cannesu, za filme Bittere Ernte, Evropa Evropa in V temi pa je bila nominirana za oskarja. Leta 2020 je bila izvoljena za predsednico Evropske filmske akademije.
 

Zelena meja (Zielona granica)

1. feb. 2024 18:00
2. feb. 2024 19:00
5. feb. 2024 18:00
8. feb. 2024 18:00
1. feb. 2024 18:00
2. feb. 2024 19:00
5. feb. 2024 18:00
8. feb. 2024 18:00
Več terminov

6,30 EUR

5,30 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

25. mar. 19:00

Slavenka Drakulić: Nevidna ženska

Nevidna ženska Slavenke Drakulić je vrsta krhkih in bolečih intimnih zgodb, izpovedi, uvidov, ki prevprašujejo, zakaj sta dandanes v sodobni družbi, ki ruši vse tabuje, starost in staranje temi, o kateri je skoraj prepovedano govoriti. Ali postajamo s starostjo nevidni? Kaj se dogaja z našimi telesi, z našim odnosom do drugih in – še pomembneje – z odnosom drugih do nas? Zakaj mreže, ki jih pletemo ves čas svojega življenja, nenadoma postajajo tenke in krhke?

 

Nevidna ženska je narativ o intersubjektivnih razmerjih, o odnosih staršev in otrok, o odhodih, pozabljenjih, izginjanju, pozabi, bolečini, sramu in bolezni – o najglobljih čustvih, o katerih si ne upamo govoriti.

Slavenka Drakulić: Nevidna ženska

25. mar. 19:00
Več terminov

18,00 EUR

14,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

Režija: Ivana Djilas
Prevod in priredba besedila: Špela Frlic in Ivana Djilas
Nastopajo: Špela Frlic, Maja Kunšič, Katja Povše
Oblikovanje in izdelava lutke: Gregor Lorenci
Scenografija in oblikovanje luči: Sara Slivnik
 

Oblikovanje videa: Vesna Krebs
Kostumografija: Jelena Proković
Glasba: Boštjan Gombač
Koreografija: Branko Potočan

Produkcija: Anton Podbevšek Teater

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI