Od 11. do 18. marca 2020 / nov termin

22. Festival dokumentarnega filma - odpovedano oz. prestavljeno na jesen 2020

Prireditev je skladno z uredbo Ministrstva za zdravje odpovedana oz. prestavljena na jesen 2020.





22. Festival dokumentarnega filma  je skladno z uredbo Ministrstva za zdravje odpovedana oz. prestavljena na jesen 2020.
 

Več o prestavljenih/odpovedanih prireditvah>>

Za vse informacije smo obiskovalcem na voljo na info@cd-cc.si, vstopnice@cd-cc.si ter prek zasebnih sporočil na družbenih omrežjih CD.

 

 

Tekmovalni sklop na temo človekovih pravic, Miti, ikone, mediji, Intimni portreti, Aktualni, družbenokritični, Retrospektiva


Prizorišča: Kosovelova dvorana, Slovenska kinoteka, Kinodvor

 

Delovna etika 

Pred približno desetimi leti smo na Festivalu dokumentarnega filma pripravili tematski sklop Smrt delavca, ki je, uganili ste, obravnaval nevzdržne pogoje delovne sile. Danes ob prekariatu, slabih razmerah in vegetiranju na družbenem robu kljub redni zaposlitvi tema ni nič manj aktualna ne pri nas ne v svetu. Kljub temu delavske teme niso nujno pesimistične, govorimo lahko npr. tudi o »Delovni etiki proti slavi in bogastvu«, kot je rdečo nit svojih kratkih zgodb poimenoval ameriški literarni mag Kurt Vonnegut. 

Delovna etika v ekstremnih razmerah, zavezanost poklicu ne glede na finančno izravnavo, to so nekatere (pogojno optimistične) teme, ki jih lahko izluščimo iz letošnjega programa FDF. V program so se prikradle skozi stranska vrata, nihče jih ni načrtoval, in tovrstna naključja so najlepša, saj pričajo o nevsiljivi, nestrankarski selektorski (no, delovni) vnemi. Kaj je večja hvalnica življenju in poklicu kot jedro zdravniškega osebja, ki v vse bolj porušenem Alepu vztraja v improvizirani podzemni bolnišnici (Za Samo)? Ali izraelska odvetnica Lea Cemel, ki že pol stoletja proti vsem pričakovanjem trmasto brani zapostavljene in sistematično onemogočene palestinske stranke (Odvetnica)? Ali filipinske čistilke, ki se pred selitvijo v tuje delovno okolje psihično pripravljajo na negotovost in odtujenost od doma in družine (Delo v tujini)? Ali britanski novinar Robert Frisk, ki je celotno poklicno pot posvetil poročanju z vojnih žarišč (To ni film)? Ali še ena ekipa novinarjev, ki vztrajno razkriva grozljivo korupcijo in srednjeveške razmere v romunskem zdravstvenem istemu (Kolektiv)? Ali makedonska čebelarka, ki je v slabem letu postala svetovna senzacija, nominirana za oskarja, ter ki se v hribovitem ruralnem okolju oklepa tradicionalnih metod in zlatega pravila čebelarstva (Medena dežela)? 

Svet seveda ni zgolj lep in optimističen, čeprav si nekateri to domišljajo, npr. sodobni najstniški influencerji (Čeljust), ki bi ob morebitni instantni slavi res lahko čez noč postali kreteni, o čemer govori duhovit kanadski dokumentarec Teorija o kretenih. Tisti, ki so prestopili mejo, zdaj kontemplirajo zločin in kazen, eni v litovskih zaporih (Vzorno vedenje), drugi po vrnitvi na prostost v neapeljskih predmestjih (Hči camorre). Kult osebnosti je komunističnim trinogom prinesel slavo tudi po smrti (Državniški pogreb), drugim je omogočil, da so se distancirali od kontroverznih političnih polemik in sodbo prepustili ulici (Primer Makavejev). Umetniki praviloma nočejo govoriti o sebi in svojem delu, toda Andrej Tarkovski je to počel, strastno in jasno, celo religiozno (Filmska molitev). V kinu sicer ne molimo, kvečjemu hrepenimo. Različnih zgodb je več kot dovolj. Dobrodošli! Simon Popek
 

22. Festival dokumentarnega filma - odpovedano oz. prestavljeno na jesen 2020

Od 11. do 18. marca 2020 / nov termin
Več terminov

V sodelovanju z Amnesty International Slovenija

Pretekli dogodek
Od 24. do 28. februarja 2020

14. Festival gorniškega filma

V sodelovanju z Društvom za gorsko kulturo

Največji tovrstni festival v Sloveniji poteka že od leta 2007 in je tudi član Mednarodne zveze gorniškega filma (International Alliance for Mountain Film). Poslanstvo festivala je vsako leto predstaviti bogat filmski program iz gorskega sveta ter ga obogatiti z obfestivalskim programom: predavanji, razstavami in pogovori.


 

14. Festival gorniškega filma

Od 24. do 28. februarja 2020
Več terminov

Pretekli dogodek
18. - 22. junij

60. Jazz festival Ljubljana

Jazz festival Ljubljana bo v letu 2019 obeležil častitljivo 60. obletnico in ostaja najstarejši neprekinjeno delujoči jazz festival v Evropi.

60. Jazz festival Ljubljana

18. - 22. junij
Več terminov

21. FDF, Foto: Iztok Dimc
Pretekli dogodek
Od 13. do 20. marca 2019

21. festival dokumentarnega filma - FDF

Aktualen vpogled v raznovrstno svetovno produkcijo dokumentarnega filma, predavanja, pogovori z ustvarjalci, filmske delavnice, seminarji ter program za otroke in mladino

Festival dokumentarnega filma že več kot dvajset let prinaša raznovrsten vpogled v dogajanje v produkcijo sodobnega dokumentarca, prodorne in široko sprejete umetniške oblike, ki z aktualno obravnavo družbenih in političnih problemov posega v vse segmente življenja.

Festivalski sklopi 


Tekmovalni 
na temo človekovih pravic odstira akutne probleme sodobnega sveta, od pravic zapostavljenih žensk, manjšin, delavskih migrantov ali političnih azilantov, do ekoloških tematik ali verskega fundamentalizma. Ta sklop služi tudi kot opomnik vsem sodobnim množičnim medijem, ki številne pomembne in pomenljive zgodbe zaradi navidezne neatraktivnosti vse prepogosto potiskajo vstran.
Nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic podeljuje Amnesty International Slovenije.

Aktualni, družbenokritični 
Dokumentarci, ki se v marsičem navezujejo (in dopolnjujejo) tekmovalni sklop, vendar najpogosteje – tudi zaradi izdatnejšega produkcijskega vložka – prinašajo večje, medijsko bolj izpostavljene zgodbe.


Miti, ikone, mediji
Sklop prek filmov o inovativnih posameznikih, družbenih fenomenih, medijskih tematika ali nikoli raziskanih zgodbah osvetljuje popularnejše vidike sodobnega življenja in polpretekle zgodovine.

Intimni in globalni portreti
Prinašajo, kot sugerira naslov, majhne, skrbno stkane zgodbe, ki se lahko nanašajo bodisi 
na posameznika bodisi na določen prostor ali čas.

Retrospektiva
Werner Herzog 

Absurdi sveta 

V letu 2018 smo dobili kar nekaj portretov in analiz kontroverznih političnih osebnosti; nekateri pripadajo preteklosti in zgodovinskemu diskurzu, drugi so še kako aktualni. Ker nočemo biti zgolj političen festival, bomo nekatere prihranili za druge priložnosti, npr. Ameriško darmo Steva Bannona ali Waldheimov valček  Kurta Waldheima, in se osredotočili na večno aktualni vzhodni evropski zemljevid, ki je lani dobil tri izjemne prispevke o treh ključnih obdobjih sovjetske oz. ruske zgodovine. Proces Sergeja Loznice, zdaj že klasika FDF-ja, dokumentira Stalinov montirani proces z začetka tridesetih let; Srečanje z Gorbačovom Wernerja Herzoga, ki mu festival posveča retrospektivo, govori o obdobju glasnosti in postopnega konca sovjetskega imperija, medtem ko Putinove priče Vitalija Manskega pričajo o času, ko Putin še ni bil Putin, temveč očarljiv glasnik nove Rusije, ki je na prelomu stoletja z medijskimi nastopi znal pridobiti kronično nezaupljivega avtorja. 
Da posamezniki, ki zganjajo teror, niso le politiki, po drugi strani sijajno ilustrira John McEnroe: Cesarstvo popolnosti, ki ameriškega teniškega genija ter njegovo kolerično teroriziranje sodnikov, nasprotnikov in občinstva ob igrišču predstavi sistematično, analitično, eruditsko. Podobno kot v filmu Viva Ludež hrvaško polpreteklo zgodovino sistematično, analitično in eruditsko obdelajo nekdanji asi Feral Tribuna, splitskega satiričnega časnika, ki bi jih znal intrigirati slovensko-ameriški Pozdrav iz svobodnih gozdov, čeprav dokumentarec Iana Soroke območje Kočevskega roga, eno najbolj bolečih in tendenciozno obdelanih področij po drugi svetovni vojni, predstavi v docela neideološki luči. 
Vse bolj kričeče fanatični znajo biti tudi filmi z ženskimi zgodbami. Žlahtne izjeme seveda obstajajo, npr. Zasužnjena ženska, portret sodobnega sužnjelastniškega razmerja na Madžarskem, ali Ženski užitki, dokument hipokritskega sveta v razmerju do žensk in njihovih teles, da Džamiline ljubezni, lirične ode ženski v mačističnem, šovinističnem okolju, posnete po istoimenski kirgiški klasiki Čingiza Ajtmatova, sploh ne omenjam. 
In če se vam bo v glavi zvrtelo od težkih tem, vam ponujamo Razglednice Igorja Bezinovića, intimno-epsko hvalnico ruralnemu življenju na Hrvaškem, od vasic na južnodalmatinskih otokih do istrskih in medžimurskih mestec na meji s Slovenijo, kjer avtorji in lokalni prebivalci v močnih dialektih predstavljajo vsakdanje absurde življenja na podeželju. 

Simon Popek 
vodja filmskega programa Cankarjevega doma

V pričakovanju ponovnega nastavljanja ogledala družbi

Letos sodelovanje slovenske Amnesty na Festivalu dokumentarnega filma vstopa v drugo desetletje; prvič je naša žirija najboljši dokumentarni film na temo človekovih pravic razglasila leta 2009. Pogled na vsebine filmov tekmovalnega sklopa tega desetletja nekako predstavlja tudi zrcalo dekade. Če se osredotočimo le na zmagovalne filme, so obravnavali posledice revščine in (neželenih) migracij, aktualne oborožene spopade, pravice deklet, osebne usode, ujete v mednacionalne spore, radikalizem, zgodovinske krivice in njihove posledice za današnji čas … 
Tudi letošnji izbor tekmovalnih filmov uokvirjajo pomembne teme sodobnega sveta, med njimi vprašanje pravic žensk, ki so dobile z gibanjem #jaztudi nov zagon, in rasizem, ki mu zlepa ne zmanjka sape. 
V sodobnem svetu, zaznamovanem s hitrim komuniciranjem, ne glede na to, ali z besedami, slikami ali posnetki, je zavzemanje ustvarjalcev dokumentarnih filmov posebno dragoceno. Odsev v zrcalu, ki ga ponujajo njihova dela, ni nujno všečen in vsekakor ga ni mogoče z očesom zajeti in v glavi »obdelati« na hitro. Je pa resničen. Terja nekaj prizadevanja: sili v razmislek in hkrati vzbuja (močna) čustva. Informacije, ki jih sicer lahko preberemo v poročilih organizacij za človekove pravice, kot je Amnesty, dokumentarni filmi s tega področja »oživljajo«.
Če je filmski ustvarjalec Robert Altman v snemanju filmov videl »priložnost živeti številna življenja«, bi torej za dokumentarne filme s temo človekovih pravic lahko trdili še več: da imajo možnost spreminjanja, celo reševanja življenj. Podobno kot vsi mi drugi zagovorniki človekovih pravic namreč dokumentarci na to temo pogosto razkrivajo, kar bi kršitelji želeli, da ostane skrito. Ko so kršitve razgaljene na številne mogoče načine – skozi ugotovitve organizacij za človekove pravice, novinarske prispevke, na knjižnih straneh ... ter, navsezadnje, skozi oko filmske kamere, se lahko boj za njihovo odpravo začne, dobi nov zalet ali vztraja naprej. 
Tudi našo letošnjo žirijo lahko umestim v raznovrsten svet zagovornikov človekovih pravic. Oksana Sarkisova je direktorica mednarodnega festivala za dokumentarne filme s področja človekovih pravic Verzio v Budimpešti, besedila novinarke Kristine Božič jo jasno prikažejo tudi kot zagovornico človekovih pravic, energična upokojenka Irena Butoln pa skozi prostovoljno delo spreminja svet v svojem neposrednem okolju.
Preostane še vaš košček mozaika, spoštovani ljubitelji dokumentarnega filma. Želim si, da bi vas videno na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma spodbudilo k ukrepanju: na naši spletni strani www.amnesty.si, na primer, lahko podpišete aktualno peticijo ali se naročite na naše e-glasilo ter ste redno obveščeni o spletnih in drugih akcijah za človekove pravice. Ali pa s svojim prispevkom podprete naše delo za dostojanstvo in enakopravnost, med drugim letos začenjamo delo na področju pravic starejših. 

Nataša Posel
direktorica Amnesty International Slovenije

21. festival dokumentarnega filma - FDF

Od 13. do 20. marca 2019
Več terminov

Pretekli dogodek
Od 13. do 24. novembra 2019

30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe

Častni pokrovitelj jubilejnega 30. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Nekako tako samoumevno, kot vsakemu poletju sledi jesen, se sredi drugega tedna novembra začne ena največjih kulturnih prireditev v državi. Naj gre za njen časovni in vsebinski obseg ali število obiskovalcev. Ljubljanski mednarodni filmski festival je za filmoljubce – nekateri si zanj vzamejo celo dopust – postal del rutine. Ženja Leiler, Delo

Največji slovenski mednarodni filmski festival, primerljiv z večjimi tovrstnimi v Evropi, ki v Ljubljano pripelje izbrane dosežke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnejših festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Amsterdam, Dunaj idr.).


S podporo programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa – MEDIA

Zakaj na liffe? Ker gledalcem ponujamo piko na i, to je poleg vse druge filmske infrastrukture komunikacija z ustvarjalci.
iz intervjuja Kaje Kovič s Simonom Popkom, Delo – Svet kapitala

Liffe vsako leto v kinodvorane privabi med 40.000 in 50.000 ljubiteljev dobrega filma ter tistih, ki želijo spoznati in spremljati svetovno filmsko dogajanje. Namenjen je vsem starostnim skupinam, od najmlajših, mladostnikov, odraslih in starejših ter tako poveže vse generacije. V prihodnje se bližamo že milijontemu obiskovalcu Liffa. Programski direktor festivala Simon Popek pripravi izbor izmed okoli 700 filmov, ki si jih ogleda med letom.

Festival je namenjen kar najširšemu krogu občinstva z najrazličnejšimi okusi za kakovostne art filme – za vsakega se najde kaj! Marjana Vovk, Vklop

Kako gledate na tiste, ki vzamejo dopust v službi, da grejo lahko na dopoldanske predstave Liffa?
 

Občudujem jih. In tudi vse druge: po naših raziskavah si ljudje na Liffu v povprečju ogledajo pet filmov. Vsako leto naredim spiske s številnimi kategorijami, s katerim si lahko ljudje pomagajo, če ne vedo, katere filme izbrati. Pri blagajni se namreč znajde kar nekaj ljudi, ki pridejo po vstopnice in povedo, da so prišli na Liffe, brez izbranih filmov. Zanje ustvarim te sezname kot pripomočke, za najbolj različno ciljno občinstvo: od tistih, ki imajo radi komedije, do tistih, ki so jim pri srcu npr. introspektivne drame.

Načeloma pa je Liffe namenjen najširšemu občinstvu in vsi pridejo, ker bi si radi ogledali kakovostni umetniški film z aktualnim sporočilom. Vedno rečem ljudem, naj si ogledajo vsaj en film iz tretjega sveta. V redni distribuciji si bodo namreč težko ogledali azijske, južnoameriške ali afriške filme. iz intervjuja Nadine Štefančič s Simonom Popkom, MMC RTV SLO

Ljubljanski filmski festival (od tod nastane posrečena in dvoumna kratica Liffe) simbolizira stičišče src in umov tisočerih ljubiteljev resnejšega filma z različnih delov sveta. Program je bogat in obisk konkreten, tako da se prevelike erozije okusa množic ni bati. Sergej Hvala, Stop

Festivalski sklopi
Perspektive
, uraden tekmovalni sklop mladih režiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenija, d.d.
Predpremiere, filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji
Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma
Panorama svetovnega filma, festivalski favoriti s petih celin
Ekstravaganca, t. i. polnočni kino, prinaša raznovrstne, drznejše in žgečkljive vsebine
Kinobalon, 10 let samostojnega sklopa za gledalce od 5. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom
Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega filma
Fokus 
Posvečeno
Retrospektiva

Jedro in srce festivala ostaja sklop Perspektiv, posvečen prvencem in drugim filmom po navadi mladih režiserjev z vsega sveta; prav ta deseterica filmov se poteguje tudi za osrednjo nagrado festivala, vodomca. Ana Jurc, MMC RTV SLO

Liffe je tudi platforma za številne predpremiere. Maja Čehovin Korsika, STA

Festivalske nagrade 
Vodomec
(Kingfisher), nagrada režiserju najboljšega filma iz Perspektiv po izbiri mednarodne žirije; podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije, d.d. 
Nagrada občinstva zmaj najbolje ocenjenemu filmu
Nagrada FIPRESCI, mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev
Nagrada za najboljši kratki film 
Nagrada mladinske žirije Kinotrip

Festivalska prizorišča
Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Bežigrad, Kino Komuna, Slovenska kinoteka, Maribox, Mestni kino Metropol v Celju in Anton Podbevšek teater Novo mesto
Osrednje festivalsko središče: Drugo preddverje Cankarjevega doma

November je mesec za kino, za kar vedno poskrbi Liffe, ki tudi tokrat prinaša nekaj težko pričakovanih naslovov, ki jih sicer v slovenskih kinodvoranah zlepa ne bi videli. Pa tudi nekaterih dvoran v Ljubljani brez festivala zlepa ne vidimo tako polnih. Stop

30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe

Od 13. do 24. novembra 2019
Več terminov

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija: ENKI