Razstava Sveže pleskano odstira pogled na izbrana dela slovenskega oblikovanja, nastala v zadnjih treh letih. Predstavlja ustvarjalne dosežke iz produktnega in industrijskega oblikovanja, vizualnih komunikacij ter modnega oblikovanja – področij, na katerih se nove ideje materializirajo v različne projekte, od začetnih prototipnih zasnov do kompleksnih, realiziranih produktov in sistemov.

Ker gre za izjemno široka področja ustvarjanja in obsežno produkcijo, lahko razstavo razumemo kot zgolj kapljični odvzem raznolikosti in bogastva sodobne oblikovalske krajine.

Razstava je hkrati tudi prelomna. Po več desetletjih Društvo oblikovalcev Slovenije odpira vrata navzven in v izbor vključuje dela vseh oblikovalcev – tudi tistih, ki niso člani društva. S tem razstava postaja prostor povezovanja, sodelovanja in skupnega ustvarjanja strokovne skupnosti ter napoveduje novo poglavje v delovanju društva.

Po obdobju zmanjšane aktivnosti želi Društvo oblikovalcev Slovenije ponovno vzpostaviti vlogo aktivne, povezovalne in prepoznavne strokovne platforme, ki spodbuja sodelovanje, dialog in razvoj oblikovalske stroke. Poseben poudarek namenja povezovanju starejše in mlajše generacije oblikovalcev. Razstava tako ponuja redko priložnost, da ob bok profesorjem stopijo študenti ter se med seboj srečajo različni ustvarjalni pogledi in izkušnje.

Sveže pleskano zato ni le pregled sodobne oblikovalske produkcije, temveč tudi izraz prenovljene strategije društva – bolj odprtega, sodobnega in povezovalnega delovanja, usmerjenega v prihodnost. Je tudi poziv v duhu časa, ki nas nagovarja: »Povežimo se!«
 

Projekt: NostalGIA

Avtorica: Gaja Zadravec

Mentorica: izr. prof. Tanja Devetak, Fakulteta za dizajn, smer Moda in tekstilije
Avtorica slik: Anja Smaka
Model: Lidija Shakhova
Ličenje: Lara Kozoderc
Frizura: Špela Perc

Kolekcija NostalGIA deluje kot svež veter med plastmi spomina, identitete in sodobnega oblikovanja. Avtorica iz prekmurskega arhitekturnega in obrtnega izročila izlušči tisto bistveno – občutek za snovnost, strukturo in pomen – ter ga pretvori v prefinjen, a zgovoren jezik oblačil. Nastane dialog med preteklostjo in prihodnostjo, med nitjo in mislijo, ki se nikoli ne zapleteta, temveč elegantno prepletata.

Izvirne tekstilne manipulacije – natančno gubanje, plastenje in ročno oblikovane strukture – preoblikujejo tkanino v pripovedni medij. Površine, ki spominjajo na ritme slamnate strehe, rokave ljudskih noš ali grobo teksturo delovnih oblačil, postanejo subtilni reliefi, v katerih se srečujeta arhaično in minimalistično, mehko in ostro, praznina in snovnost. Barvna paleta, ujeta med tone gline, lesa in slame, razpira tihi dialog med telesom in pokrajino.
Motiv ženske samostojnosti je izpostavljen skozi funkcionalne elemente – hlače in prostorne žepe, nekoč simbol izključenosti, avtorica pretvori v izraz svobode, moči in prisotnosti. NostalGIA nas opomni, da moda ne pozablja, temveč zna le bolje pripovedovati.

NostalGIA tako ponuja več kot modno kolekcijo – je manifest kontinuitete, transformacije in ozaveščenega oblikovanja, ki dediščino pretvarja v vizijo prihodnosti.

Utemeljitev: Jama Mršnik

Projekt: Prosojne ponjave

Avtorica: Katja Bradač

Mentorice: prof. Marija Jenko, izr. prof. mag. Katja Burger Kovič, doc. mag. Arijana Gadžijev, UL NTF, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil
Avtorica slik: Maša Pirc

Prosojne ponjave so primer sodobnega in inovativnega tekstilnega oblikovanja, ki združuje likovno občutljivost, premišljeno estetiko, tehnologijo in prostorsko doživljanje. Avtorica ustvarja edinstven vizualni učinek brbotanja tekstilnih površin, v katerem se razmerja med gladkim in teksturiranim, polnim in praznim, čipko in tkano površino nenehno prepletajo. Nitne strukture mehčajo robove in oblike, medtem ko lasersko rezani trakovi, vtkani med niti tkanine, vzorce ponovno definirajo ter ujamejo v subtilno igro svetlobe in sence.

Dialog med ročnim in digitalnim ustvarja občutek nostalgične tradicije in hkrati optimizem glede prihodnosti. V prostorski postavitvi v luknjičastem jeklenem objektu tekstilije vzpostavijo dinamično razmerje s prostorom in svetlobo, kar še poglobi občutek prostorskosti.

Uporaba tehnološko sofisticiranih postopkov v kombinaciji z odpadnim materialom in trajnostnim »zero-waste« pristopom kritično reflektira sodobne potrošniške vzorce. Delo ne navdušuje le vizualno in prostorsko, temveč pomembno prispeva k razmisleku in razvoju sodobnega tekstilnega oblikovanja.

Utemeljitev: Jana Mršnik

Projekt:  Prehajalc

Avtorica: Rebeka Pajek

Mentorji: prof. Marija Jenko (NTF, UL), izr. prof. Rok Rappl - Rocc (Akademija za glasbo, UL)
Oblikovanje zvoka in glasbena produkcija: Črt Trkman (Terranigma) 
Organizacija festivala: Festival Svetlobna gverila / Zavod Forum 
Koprodukcija: Cankarjev dom & Naravoslovnotehniška fakulteta (UL), Akademija za glasbo, UL
Partner: NLB d.d. 

Delo Prehajalci je ambientalna avdio-svetlobna projekcija avtorice Rebeke Pajek. Z umikom od hitrega tempa nenehnih sprememb sodobnega sveta avtorica ritualno raziskuje lastno podzavest. 

Z aktom vsakodnevne prostoročne risbe ustvarja analogno umetniško naracijo, ki spodbuja vajo bolj zavestne prisotnosti in kontemplacije. 
Ilustracije nadnaravno ogromnih bitij – muralov – združene v videozapis z zvočno spremljavo, so postavljene v javni medprostor Cankarjeve ploščadi. Intimna risba ustvari ambient postanka in prakse čuječnosti mimoidočih, ki postanejo soudeleženci v vizualno-zvočni intervenciji. 

Pristno umetniško delo prikaže ikoničen javni prostor v sveži luči in ponudi celostno izkušnjo. 

Utemeljitev: Hana Tavčar

Odprtje razstave bo v četrtek, 9. aprila 2026, ob 15. uri v Prvem preddverju. 

Z likovnimi, fotografskimi, stripovskimi in video deli razstavljajo dijaki srednjih šol iz vse Slovenije po izboru selektorjev: 

Petra Pogorevc, Matej Bogataj in Katja Markič za področje gledališča,
Leja Jurišič za področje plesa, 
Boris Beja za področje likovne umetnosti,
Jan Babnik in Nataša Ilec za področje fotografije,
Veronika Zakonjšek za področje videa.  

Svoja dela na razstavi predstavljajo dijakinje in dijaki: 

Dijaški dom Ivana Cankarja (DIC): 
Sara Urevc, Teja Ocepek, Asja Horvat, Maša Bolarič, Emma Ferjančič, Borislava Boycheva, Enia Leban, Tjaša Hozjan
Mentorice: Maruša Marn Avsec, Mira Narobe, Karmen Slana

Gimnazija Celje – Center:
Tara Turnšek, Gaja Gorečan, Mojca Brumen
Mentorici: Lara Ocvirk in Urška Frangež

Gimnazija Ledina: 
Živa Koren, Lyal Bragalini Premuš, Matic Modic, Pia Boh, Neža Kramar,  Ivana Pavlinek, Tonja Žnidaršič, Tina Mahnič, Neja Cerar, Nika Volk, Lana Zorić, Nina Lucija Auda, Lara Ferenc, Karmen Writzl, Gala Novak, Vitan Drobnič, Tisa Kralj, Ana Dubarić, Sharlota Julija Horvath, Sara Halilović
Mentorica: Mihaela Gregorc

Kulturno društvo Nebo: 
Neža Štular
Mentor: Andrej Štular

Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana (SŠOF): 
Lea Komac, Ana Orel, Zoja Platiše, Živa Kastelic,  Sara Kušar Kopina, Julija Najdovski, Anita Žerovnik, Alja Žužek, Laura Estela Rozman, Lan Bobić Mauro, Živa Šivic, Auri Čučnik, Aurora Banjac, Anrea Džoković, Aleksija Bajc, Naj Horvat, Klara Dolžan, Fiona Mikuletič, Jacob Maksimilian Lavrence Mrvar, Neža Novak, Maša Černetič, Eva Hiti, Maša Podbelšek, Maša Božič, Kaja Valentar, Lana Erjavec, Leni Zrnec, Ana Mikovič, Nika Malej, Eva Turšič, Miria Cherniaeva, Mija Jurjevčič, Ariana Kšela, Karolina Jaklič, Pia Stopar, Pia Vezjak, Zarja Zaplata, Nina Jesenovec, Ines Granda, Iza Vrenko, Marisa Kodelja, Asia Es. Djalil, Nana Masten, Kiara Drolc, Ajda Bernard, Jutra Dixie Malešič Teckkam, Mariana Štampar, Sara Sila, Ana Hafner, Sara Golob, Maja Fabjan, Tijana Sahić, Gaja Slamič, Madalina Sider, Enia Leban, Pia Zabret Verbole, Nika Rupar, Bojan Muc, Mia Szilvassy, Lea Gluvak, Alin Kuzma, Maruša Tušar, Žana Poljšak, Sara Drešar, Zoja Nagode, Kaja Verlinšek, Natalija Veslilijevič, Anastazija Tominc, Lucija Štefančič, Lili Hohkraut, Svit Kačun-Pižmont, Fedija Petrovič, Fedja Petković, Manca Baznik, Zala Ana Nikolič, Svitan Z., France V., Lejla Kličić, Ožbej Pečkaj, Neža Likovič, Izza Vrenko, Amadej Lah, Maks Radovan, Katja Verinšek, Urška Hodnik, Hana Cilenšek, Nika Peterka, Julija Peterle, Oskar Janje, Neža Zelnik, Lana Mauri, Sanja Perović, Neža Sodja, Ana Perena Arbiter, Luna N., Černec D., Teja Novak, Katarina Kozmelj, Marko Povržan, Katjuša Kukec, Flora Omercevic, Aljoša Potokar, Ana Kerševan, Lili Hohkraut, Sinja Smokovina, Amelija Kracina, Jaka Rojc, Xaver Narea, Erik Mohorcic, Ažbe Polšak, Oskar Križaj, Lucija Štedančič, Nik Hrovat
Mentorice: Svetlana Jakimovska Rodić, Veronika Vesel Potočnik,  Kaja Urh

Srednja medijska in grafična šola Ljubljana: 
Julija Sporn, Klemen Sila, Maruša Ožbolt, Igor Malič, Emin Čizmić, Izza Podgornik, Nika Kermc Pečnik, Melisa Kahrić, Zou Xiaoting
Mentorica: Urška Hrovat

Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana (SVŠGUGL): 
Tia Babić
Mentorica: Jana Potočnik

Sofija Lavrač Črnivec
Mentor: Vid Hajnšek

Zoya Dora Beus, Stela Ogrin
Mentorica: Ivana Drakulič

Društvo oblikovalcev Slovenije tudi letos podeljuje priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, ki so jih prispevali slovenski oblikovalci v obdobju zadnjega leta. 

Od Društva oblikovalcev Slovenije imenovana strokovna žirija med prispelimi deli izbere delo avtorja ali skupine avtorjev, ki predstavlja ustvarjalni oblikovalski presežek in tako prispevek k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem izdelek deluje. To je eden izmed korakov, da bo oblikovalska stroka dobila mesto, ki ga mora imeti, če naj sooblikuje gospodarstvo, ki je zmožno konkurence na globalnem trgu. 

Področja vrednotenja segajo od grafičnega, industrijskega oz. produktnega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij in oblikovanja notranje in zunanje opreme, prostorsko oblikovanje, scenskih postavitev in multimedijskih celostnih rešitev.

Društvo oblikovalcev Slovenije vsako leto razpisuje priznanja: 
»PRIZNANJE DR. STANETA BERNIKA DOS ZA ŽIVLJENJSKO DELO« 
se podeljuje posameznim zaslužnim avtorjem za izjemen ustvarjalni opus, publicistično ali pedagoško delo na področju oblikovanja, ki je hkrati pomemben prispevek k razvoju in bogatitvi slovenske oblikovalske kulture. 

»PRIZNANJE OBLIKOVALSKI PRESEŽEK« 
se podeljuje avtorjem ali avtorskim skupinam za vrhunske aktualne oblikovalske realizacije ali za pomembno delo s področja teorije in kritike oblikovanja ter strokovne publicistike, ki predstavlja prispevek k bogatitvi oblikovalske kulture. Priznanje lahko prejmejo avtorji ali avtorske skupine za pomembne oblikovalske dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih. 

»PRIZNANJE OBLIKOVALSKI DOSEŽEK« 
se podeljuje avtorjem ali avtorskim skupinam za pomembno aktualno oblikovalsko realizacijo ali za pomembno delo s področja teorije in kritike oblikovanja ter strokovne publicistike oziroma nasploh za prispevek k bogatitvi oblikovalske kulture. Priznanje lahko prejmejo avtorji ali avtorske skupine za oblikovalske dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjem letu. 

»PRIZNANJE DALJNOGLED« 
se podeljuje najboljšemu delu avtorja ali skupini avtorjev, ki v času prijave dela še niso dopolnili 30 let starosti. Nagrado prejmejo avtorji za najboljši odgovor na razpis oziroma izziv*, ki ga razpiše Društvo oblikovalcev Slovenije. Postopek izbire nagrajenca ali nagrajencev je dvostopenjski in vključuje poleg žirije DOS tudi širši krog strokovne in splošne javnosti. 


Letos priznanja prejmejo:
Priznanje dr. Staneta Bernika za življenjsko delo prejme Matjaž Deu
Oblikovalski presežek prejme ekipa avtorjev za projekt Azija v Ljubljani, nosilki projekta: Danijela Grgić in Katjuša Kranjc

Priznanje Oblikovalski dosežek prejmeta dva projekta:
The Tasting Room avtorja Robert Klun
Kafe FGG avtorica Mateja Panter

Priznanja Daljnogled prejmejo:
Gaja Zadravec za projekt Nostalgija
Katja Bradač za projekt Prosojne ponjave
Rebeka Pajek za projekt Prehajalci

Priznanja DALJNOGLED bodo deležna posebne podelitve v začetku naslednjega leta. 

 

Vljudno vabljeni na odprtje razstave, ki jo je zasnoval Ali Žerdin in oblikoval studiobotas. Odprtje bo v četrtek, 14. maja, ob 18. uri v Prvem preddverju Cankarjevega doma.

8. novembra 2016 je bil Donald Trump – za nekatere presenetljivo – izvoljen za predsednika ZDA. Revija Newsweek, denimo, je že natisnila posebno številko, ki je javnosti in zgodovini sporočila, da so Združene države dobile prvo predsednico, Hillary Clinton.

Trumpov prvi predsedniški mandat je bil specifičen. Leta 2020 je volitve izgubil, a je razpihoval upor proti prenosu oblasti. Med mandatom sta ga doleteli ustavna obtožba in obsodba zaradi kaznivega dejanja. Ni povzročil kakšne večje vojne, je pa vztrajal pri tem, da se bo vrnil in naredil Ameriko spet veliko. Med volilno kampanjo leta 2024 je preživel atentat, novembra pa mu je uspela ponovna izvolitev.

Donald Trump je učbeniški primer populista, a hkrati od učbeniških predstav odstopa, ker ni predvidljiv. Vzbuja številne asociacije, a z desetletji bo jasno, da je med vladavino sam postal merska enota za politične pojave, ki še niso dokončani, ki še trajajo, ki se šele bodo zgodili. Je merska enota za prihodnost.  

Muzej tiska hrani na desetine časopisnih izvodov, ki pripovedujejo o Trumpovem vzponu, padcih, kazenskih postopkih zoper njega, atentatu, politični vrnitvi in revoluciji, ki jo je sprožil. Gre za slovenske, ameriške in druge časopise, prve grobe osnutke zgodovine.

Razstavo bodo pospremili pogovorni dogodki, ki bodo osvetlili Trupov lik, čas populizma in tudi povsem novo, srhljivo geopolitično konstelacijo.
 

𝗜𝗹𝘂𝘀𝘁𝗿𝗮𝘁𝗼𝗿𝗸𝗲 𝗶𝗻 𝗶𝗹𝘂𝘀𝘁𝗿𝗮𝘁𝗼𝗿𝗷𝗶
Jure Brglez, Ema Kobal, Manca Kovačič, Klara Kracina, Matija Medved, Eva Mlinar, Sangara Perhaj, Tereza Prepadnik, Žiga Sever, Hana Stupica, Matej Stupica, Ana Lucija Šarić, Anže Šmalc

Ilustracija je tradicionalno tesno povezana s knjigo. Ob njej najpogosteje pomislimo na podobo, ki spremlja besedilo ter ga razlaga ali vizualno interpretira. Danes pa ilustracija vse pogosteje presega vlogo podobe v službi besedila in se uveljavlja kot avtonomna oblika umetniškega izraza. Ilustratorji in ilustratorke ne delujejo več zgolj znotraj knjižnega formata, temveč ilustracijo umeščajo v različne kontekste – od galerijskega in javnega prostora do grafičnega oblikovanja in oblikovanja uporabnih predmetov, digitalnih medijev ter avtorskih in umetniških projektov. Meje med ilustracijo,
slikarstvom, oblikovanjem, konceptualno umetnostjo in celo kiparstvom se pri tem vse bolj brišejo.

Razstava Ilustracija izven knjig raziskuje prav to razširjeno polje ilustracije ter njeno sposobnost prilagajanja različnim nosilcem, materialom in prostorom. Predstavljena dela kažejo ilustracijo kot izrazito prilagodljiv in odprt medij, ki se lahko pojavi na nepričakovanih mestih in v različnih oblikah, pri čemer ohranja svojo izrazno moč in avtorsko prepoznavnost.

Ko se ilustracija prenese na predmete in izdelke, vstopi v prostor vsakdanje rabe. Na razstavi se to kaže v ilustriranih igralnih kartah, oblačilih in keramiki, kjer se risba poveže z uporabnim predmetom in postane del njegove vloge. Ilustracija v tem kontekstu ni zgolj vizualna spremljava, temveč aktivno soustvarja pomen in izkušnjo predmeta. Takšna dela brišejo mejo med umetniškim delom in uporabnim objektom ter kažejo ilustracijo kot medij, ki deluje v neposrednem stiku z uporabnikom in se umešča v vsakdanje vizualno okolje.

Del razstave predstavljajo tudi gledališki in glasbeni plakati, kjer ima ilustracija dolgo tradicijo močnega vizualnega sporočila. Plakatna ilustracija deluje v javnem prostoru, nagovarja široko občinstvo in združuje likovni izraz s komunikacijsko funkcijo. V tem kontekstu se ilustracija srečuje z grafičnim oblikovanjem, tipografijo in tudi stripovsko govorico. 

V stripu ilustracija razvija specifičen način pripovedovanja, ki temelji na zaporedju, ritmu ter razmerju med vidnim in nevidnim. Pomen ne nastaja le v posamezni risbi, temveč v razmerju med podobami, v presledkih in časovnih premikih. Stripovsko risanje tako predstavlja eno najkompleksnejših oblik neknjižne ilustracije, saj združuje likovni izraz, naracijo in dramaturgijo brez nujne odvisnosti od besedila.

Razstava se naprej razširi v prostor s prostorsko instalacijo in primeri ilustracije kot tridimenzionalnega objekta. Risba se tukaj osvobodi ravnine papirja, pridobi volumen in fizično prisotnost. Gledalec ilustracije ne opazuje več le frontalno, temveč se z njo srečuje telesno, skozi gibanje in prostor. Podoba postane izkušnja, ki presega klasično gledanje.

Kuratorki: Maša P. Žmitek, Maruša Uhan
Producentka: Maruša Uhan
Avtorica besedila: Eva Mlinar
Oblikovanje: Ajda Fortuna
Prostorska postavitev: Sara&Sara
Produkcija: Center ilustracije
Koproducent: Cankarjev dom

Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Vodja projektov razstavnega programa CD: Katja Ogrin
Organizator razstavnega programa CD: Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursać
Lektura: mag. Sonja Košmrlj
Prevod: mag. Anina Oblak
Tehnična izvedba: Cankarjev dom

Ime projekta – Razstava Svobodni človek – Idrijski festival, Jožefov jašek, Idrija, junij 2024
Avtorji: študenti 1. in 3. letnika Oblikovanja tekstilij
Mentorica: Marija Jenko

Razstava Svobodni človek je izviren skupinski projekt študentov 1. in 3. letnika Oblikovanja tekstilij in oblačil v sodelovanju s Čipkarsko šolo Idrija. Študentje so s pomočjo kreativnih posameznikov spoznavali kulturno izročilo Idrije in ga inovativno prenesli v poustvaritve tradicionalne idrijske čipke. 
Svobodni človek je dragocen podvig študentov, mentorjev in klekljaric, ki s tekstilnimi umetninami posega v živ spomenik rudarske dediščine, ga obuja in povezuje s sodobnostjo. 
 

V sodelovanju z Društvom slovenskih oblikovalcev

Ime projekta: MOJCA
Avtorja: Jaka Podgoršek, Sara Šmid
Mentorica: prof. mag. Nataša Peršuh, UL NTF, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil

Mojca je izviren, slikovit in duhovit pogled na slovensko identiteto. Mlada oblikovalca sta svoji kolekciji oblačil, v katerih vsak po svoje likovno artikulirata elemente slovenske kulturne dediščine, povezala v zanimivo vizualno pripoved. Ta iskrivo in nostalgično oživlja spomin na preteklost ter nagovarja generacije različnih estetskih in kulturnih okolij. Oblikovalca izkazujeta zavedanje o aktualni družbeni in okoljski problematiki. Z nadciklažo starih oblačil in uporabo odsluženih materialov odgovorno pristopata k oblikovanju oblačilnih kolekcij, z vključevanjem sodobnih tehnologij in medijev pa dediščino posrečeno umeščata v današnji čas.