Pretekli dogodek
18. jun. 2020 18:00

Vdove in pankrt, pogovor ter vodeni ogled z avtorji razstave

Pogovor bo spremljal vodeni ogled razstave z avtorji.

Razstava Vdove in pankrt je oglušujoče prazne hodnike Cankarjevega doma ves čas epidemije opozarjala na dejstvo, da oblikovanje zmore reševati raznovrstne izzive. Ko so se njeni avtorji po odpovedani otvoritvi vrnili k delu, so se vsak na svoj način spopadli z reševanjem raznovrstnih težav, ki jih je prinesla nova realnost. Svoje uvide oblikovalskega dela na področju kulture, gospodarstva in zdravstva bodo z nami delili v pogovoru, v katerem bodo opozarjali na ključni pomen vključevanja oblikovalcev v delovne procese raznovrstnih strok, ki se s pravim načrtovalskim in oblikovalskim nasvetom zmorejo odločneje pripraviti na nemirne čase.

Vdove in pankrt, pogovor ter vodeni ogled z avtorji razstave

18. jun. 2020 18:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice
Število vstopnic za brezplačni dogodek je omejeno, velja sedežni red, vstopnice pa prevzamete na samem dogodku. Prosimo vas, da upoštevate varnostna navodila in ustrezno razdaljo.

Pretekli dogodek
27. feb. 2020 18:00

Spremljevalni program ob razstavi Zajčja luknja

Mednarodna fotografska razstava v družbi kuratorjev in umetnikov

Pomislimo le na stroj, ki s pomočjo algoritemskih enačb prepoznava naše obraze za potrebe družbenega nadzora - tudi njegova zaznava temelji na fotografiji. Nimamo še drugega medija, ki bi jo nadomestil.

Jasna Jernejšek, sokuratorica razstave, za Dnevnikovo Kulturo

Realno fotografije je danes polje, v katerem se mudi na milijarde fotografij, ki tam živijo, se same reproducirajo, migotajo s frekvenco digitalnega zaslona, se krasijo z všečki, komentarji in opazkami ter se stalno borijo za bežno pozornost – tako bežno, da se zdi, da za to »novo« fotografijo niti ne potrebujemo več »stare« fotografske pozornosti – ker to nadomesti neka druga, globlja, za nekatere celo zlovešča pozornost očesa algoritemskega aparata. Je danes sploh pomembno, kako fotografije vidimo in izkušamo mi, ljudje? Ali pa je primernejše vprašanje, kaj vidi Google? Res, kaj vidijo »očala«? Zdi se, da tu gledamo skozi prozoren zaslon, skozi »okno v svet« (kar je bil dolgo vzdevek fotografije), medtem ko v resnici gledamo zaslon sam – tančico prozornosti, ki zagrinja resničnost. Če bi lahko stopili skozi očala – kakšen svet bi našli na drugi strani?

Projekti Zajčje luknje izražajo dvom v današnjo stvarnost in obenem razkrivajo načine njene tehnološke vpetosti, namigujejo pa tudi na možnosti njenih prihodnjih ureditev.

Razstavo bodo s svojimi komentarji pospremili trije predstavljeni slovenski vizualni umetniki in oba kuratorja razstave.

 

Pogovor med francosko vizualno umetnico Marion Balac in docentom Fakultete za elektrotehniko UL Jožetom Guno 27. februarja bo potekal v angleškem jeziku v sejni sobi M3/4. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, sokurator razstave in urednik revije Fotografija.

 

 

V sodelovanju z Zavodom Membrana in revijo Fotografija
 

Spremljevalni program ob razstavi Zajčja luknja

30. jan. 2020 18:00
6. feb. 2020 18:00
20. feb. 2020 18:00
27. feb. 2020 18:00
Pogovor z umetnico Marion Balac in docentom Jožetom Guno
Pogovor z umetnico Marion Balac in sokuratorjem Janom Babnikom
Vodil bo sokurator Jan Babnik
Več terminov

vstop prost

Pretekli dogodek
Od 16. jan. do 3. mar.

Nika Curk: Scenografija avtorske predstave Otroci na oblasti

Oblikovalska identiteta – ciklus Daljnogled

V sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije

 

Žirija Društva oblikovalcev je ob nominaciji za mlade oblikovalce DALJNOGLED 2019 zapisala:

SCENOGRAFIJA AVTORSKE PREDSTAVE OTROCI NA OBLASTI
Scenografija predstave Otroci na oblasti sledi bleščeči ideji materialističnega
sveta kot prostora za štirimi stenami, kjer je patriotizem predstavljen kot omejenost,
ideologija kot grožnja, prihodnost kot resnica, medtem ko morala, odgovornost in pravila ne
obstajajo. S stopnjevanjem drame se navzven črne in navznoter bele stene odpirajo,
s čimer občinstvo vse bolj spoznava družbo in postaja del nje.

 


Podatki o predstavi

OTROCI NA OBLASTI
po igrah Rogerja Vitraca in Dušana Jovanovića
V. semester DI, GLR in DSU Gledališče Glje, januar 2019

Režija: Luka Marcen
Dramaturgija: Tery Žeželj
Scenografija: Nika Curk
Kostumografija: Ana Janc
Oblikovanje svetlobe: Nastja Miheljak
 Avtor glasbe: Martin Vogrin

Igrajo:
Viktor: Martin Mlakar
Zmago Koželj: Žan Brelih Hatunić
Karel Koželj: Andraž Harauer
Emilija Koželj: Lara Fortuna Liza: Nika Vidic
Ester Grom: Lara Wolf Tone Grom: Gal Oblak
Tereza Grom: Lana Bučevec Admiral Samo Strel: Luka Bokšan
da: Julija Klavžar

Mentorji:
Dramska igra in gledališka režija: doc. Matjaž Tribušon, red. prof. Matjaž Zupančič
Dramaturgija: izr. prof. dr. Tomaž Toporišič
Scenografija: izr. prof. mag. Jasna Vastl
Kostumografija: red. prof. Janja Korun, asist. mag. Tina Kolenik
Jezik in govor: doc. Alojz Svete, izr. prof. dr. Katarina Podbevšek

Leto izvedbe 2019

Gostovanja:
FIST v Beogradu (11. maja 2019, Beogradsko dramsko pozorište) nagrajena z GRAND PRIX – nagrada za najboljšo predstavo v celoti
ITSelF v Varšavi (6. oktobra 2019, Teatr Collegium Nobilium)
Borštnikovo srečanju v Mariboru (20.oktobra 2019, Slovensko narodno gledališče Maribor)

Predstava po motivih dram Rogerja Vitraca in Dušana Jovanovića Otroci na oblasti, v režiji Luke Marcena in dramaturgiji Tery Žeželj, je nastala kot produkcija V. semestra DI, GLR in DSU Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, v študijskem letu 2018/19. Premierno je bila uprizorjena 19. januarja 2019 v Gledališču Glej, ponovljena pa na festivalih FIST v Beogradu (11. maja 2019, Beogradsko dramsko pozorište), ITSelF v Varšavi (6. oktobra 2019, Teatr Collegium Nobilium) in na Borštnikovem srečanju v Mariboru (20.oktobra 2019, Slovensko narodno gledališče Maribor).

Aktualna predstava »Otroci na oblasti« razgalja sodobno družbo, katere cilj je užitek in zabava do konca. Tudi za ceno kaosa in smrti. Likovna podoba predstave, scenografija (Nika Curk), tako kot tudi kostumografija, osvetlitev in glasba, sledi ideji bleščečega materialističnega sveta, kamor vstopajo liki, prežeti s popačenimi, izprijenimi in nezdravimi medsebojnimi odnosi. V zaprtem svetu, kjer je patriotizem predstavljen kot omejenost, ideologija kot grožnja in prihodnost kot resnica, se ne razmišlja o morali, pravilih in odgovornosti.

Scenografija je minimalistična, sestavljena iz štirih sten, kjer je navzven vse črno in turobno, skozi okna v stenah pa opazujemo belo notranjost, kjer se odvija zabava. Ta je vedno bolj bučna in glasna, gledalec pa, ko se stene počasi odpirajo, spoznava družbo v prostoru in postaja del nje.

Nika Curk: Scenografija avtorske predstave Otroci na oblasti

Od 16. jan. do 3. mar.
Več terminov

Nika Curk: scenografija avtorske predstave Otroci na oblasti

oblikovalski presežki cankarjev dom DOS
Pretekli dogodek
Od 19. nov. do 5. jan. 2020

Oblikovalski presežki 2019

V sodelovanju z DOS

Podelitev nagrad bo v torek, 19. novembra, ob 19. uri.


Društvo oblikovalcev Slovenije tokrat že dvanajsto leto podeljuje priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, ki so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu.
Od Društva oblikovalcev Slovenije imenovana strokovna žirija med prispelimi deli izbere delo avtorja ali skupine avtorjev, ki predstavlja ustvarjalni oblikovalski presežek in tako prispevek k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem izdelek deluje. To je eden izmed korakov, da bo oblikovalska stroka dobila mesto, ki ga mora imeti, če naj sooblikuje gospodarstvo, ki je zmožno konkurence na globalnem trgu.


Področja vrednotenja segajo od grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij in oblikovanja notranje in zunanje opreme, prostorsko oblikovanje, scenskih postavitev in multimedijskih celostnih rešitev.


Izmed prijavljenih del je v letošnjem letu žirija »Oblikovalskega presežka« Društva oblikovalcev Slovenije v sestavi:

Mateja Škofič, Nina Hercog, Julijan Krapež, Jurij Dobrila in Peter Jamšek

izbrala in podeljuje:

 

  • 2 priznanji »Oblikovalski presežek«: Edi Berk, Dan Lenard
  • 4 priznanja »Oblikovalski dosežek«: Irena Gubanc, Teja Jalovec, Martina Obid, Mateja Panter, Oloop
  • 1 priznanje za življenjsko delo: Alan Hranitelj

Poleg omenjenih priznanj letos prvič uvajamo priznanje »Daljnogled«, za katero so se potegovali mladi oblikovalci do 30. leta starosti. Priznanje zanje je zastavljeno nekoliko drugače: priznanje za predstavljen projekt namreč predstavlja mesto za postavitev svojih del na razstavnem prostoru v Cankarjevem domu v naslednjem letu.


Prejemniki priznanj Daljnogled so:
Nika Curk – scenografija, Silina Pintar – MiCreate, Teja Jalovec – analogno digitalna knjiga, Julija Karaž, Neža Medved – polimer

Oblikovalski presežki 2019

Od 19. nov. do 5. jan. 2020
Več terminov

Prosti vstop

Cortis Sonderegger Zajčja luknja membrana Cankarjev dom
Pretekli dogodek
Od 20. jan. do 1. mar. 2020

Zajčja luknja

Fotografija, magija in resničnost
Mednarodna fotografska razstava

Kuratorska ekipa (Membrana): Jasna Jernejšek, Jan Babnik

Razstavljajo: Marion Balac (Francija), Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger (Švica), Miha Godec & Valerie Wolf Gang (Slovenija), Simon Menner (Nemčija), Špela Škulj (Slovenija)

Vse od izuma je bila fotografija – tako v smislu fotografskega posnetka kot njenega širšega družbenega aparata – vedno prežeta z vero v prodorno, skoraj čarobno moč.

Od zgodnjega prepričanja v njeno zmožnost »kraje duš« do sodobnega prepričanja v njeno moč »kraje podatkov« se je naše razumevanje izvora te moči spreminjalo in razvijalo. V preteklosti je izviralo iz dojemanja fotografije kot čarobne emanacije stvarnosti, danes pa vse bolj nastaja iz njene vpetosti v podatkovne sisteme (in njene zmožnosti manipulacije) znotraj vseprisotnega aparata družbenega nadzora. V tako različnih praksah, kot sta na primer fotoreporterstvo in spiritualistična fotografija, ji je bila zadana naloga, da lahko razkrije več kot človeški pogled, da kot puščica prestreli resničnost, da nevidno naredi vidno, odsotno prisotno, daljne bližnje ter da nas popelje onkraj omejitev človeške zaznave in onkraj fizičnih omejitev prostora in časa. Da gradi iluzorne in fantastične krajine ter hkrati razbija iluzorične predstave o svetu. Fotografija nam je dala novo – izrazito fotografsko – razsežnost videnja in nikoli ni nehala vznemirjati našega raziskovalnega duha pri odkrivanju vsega neznanega, nevidnega, nerazumljivega, pretiranega, začaranega – čarobnosti sveta, torej.

Ta posebna moč fotografije danes še vedno vztraja, le da je njeno nekdanjo »analogno« magijo nadomestila nova, veliko bolj izmuzljiva, neobvladljiva in nedojemljiva magija algoritemskih enačb, strojnega vida, virtualne in obogatene resničnosti – magija naše distopične prihodnosti. Fotografiji nikoli nismo odrekli njenih izvornih mističnih lastnosti – in tako ostaja ena izmed najbolj magičnih tehnologij današnjega časa.

Zajčja luknja

Od 20. jan. do 1. mar. 2020
Več terminov

Prosti vstop

Spremljevalni program:

ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico

ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom

ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma

ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL

V sodelovanju z Zavodom Membrana in revijo Fotografija
 

Pretekli dogodek
Od 9. okt. do 4. nov. 2019

Oživljene krivine

THONET in Jurij Rihar

Živel sem v okolju, ki je bilo polno vonja po lesu in je bilo glavna tema vsakega druženja.

Jurij Rihar

Tehnologija kuhanja in krivljenja lesa je že stara, izpopolnil jo je Michael Thonet s svojimi sinovi v petdesetih letih 19. stoletja ter ustanovil podjetje na Dunaju, kjer Thonet deluje še danes. Krivljeno pohištvo je tehnološko domiselno, pa ne samo to, premore tudi veliko elegance in lepote. Njegova oblika sledi takratni secesijski slogovni naravnanosti v umetnosti. Zato ni presenetljivo, da se s tem pohištvom ukvarjajo številni muzeji, zbiralci in restavratorji po vsem svetu. Zelo velik in lep je muzej teh izdelkov v nemškem Boppartu, kjer je bil Michael Thonet rojen.

Jurij Rihar, tudi zelo uspešen poslovnež, je že pred 35 leti (zadnjih petnajst let pa intenzivneje) skupaj z ženo Ilono začel zbirati staro Thonetovo pohištvo in ga obnavljati.  Riharjeva zbirka, iz katere bomo predstavili približno šestdeset kosov različno oblikovanih stolov, dvo- in trosedov, mizic ipd., je zanimiva tudi z etnološkega vidika, saj zakonca sama iščeta, zbirata kupujeta in neoporečno restavrirata vse, kar bo na ogled.
 

V naši hiši so se počasi začeli nabirati posamezni kosi krivljenega pohištva. Z nedeljskimi obiski bolšjega sejma se je število povečevalo in zbiranje je preraslo v  pravo strast.

Jurij Rihar

Janez Suhadolc, znani mojster umetniško oblikovanih stolov, je zapisal: »Nekaj takega pohištva hrani muzej v Zapricah pri Kamniku. Vendar ta zbirka najbolj verjetno ne more konkurirati zbirki, ki sta jo skupaj spravila zakonca Rihar pod Lubnikom. Če pomislimo, da so dobesedno vsi kosi prišli k njima v obupnem stanju in da sta vsak kos posebej obujala k ponovnemu življenju, je ta vidik zbirke še toliko bolj presunljiv.«
 

Oživljene krivine

Od 9. okt. do 4. nov. 2019
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
Od 8. okt. do 3. nov. 2019

Rudi Benetik

Likovni kritiki izbirajo - cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov.
Izbor: Milena Zlatar

Projekt PoLJub lahko razumemo tudi kot Pošta LJubljani.

Sem že zelo radoveden, kaj vse boš priložila »elektronskemu pismu v Ljubljano«.
Tvoji »besedni sliki« bodo Tvoji kolegi zagotovo z velikim veseljem prisluhnili ...!

Zaenkrat Ti želim vse dobro in veliko navdiha pri Tvoji izpiljeni formulaciji prepričljivih misli.

Pozdravčke iz Podjune,
Rudi

Tako je potekalo moje komuniciranje z umetnikom Rudijem Benétikom, ko sva se dogovarjala za projekt v okviru razpisa Slovenskega društva likovnih kritikov za predstavitev v Cankarjevem domu.

Projekt je umetnik poimenoval PoLJub oziroma Pošta Ljubljani. Pisanje in pošiljanje posebnih sporočil z barvami, znaki in z igro besed na »raz-glednicah« je njegova značilna vizualna posebnost. Umetnik veliko potuje in je zato tudi tako v stiku s prijatelji. Zdi se, da duh krajev in dežel, ki jih obišče, prehaja na druga prizorišča in ljudi, saj jih tako na poseben način poveže. Tisti posebni, t. i. genius loci neke dežele, bližnjih ali daljnih mest in krajev, se nas z umetnikovo intervencijo še posebej dotakne. 

Z njegovo pošto Ljubljani je vzpostavljena vez med Ljubljano in Koroškim v Avstriji, to je z artefakti materializirana in duhovitostjo podprta posebna vizualna pošta. Umetnik nam oriše in izrazi svoje kraje, pokrajino in ljudi; predoči nam barve dežele, posebnosti ljudi, vsega, kar občuti in je sam spoznal ... Z barvnimi madeži, znaki in s črkami na klasičnem temeljniku in z načinom razvrstitve na steno, kamor je pripel to nenavadno likovno instalacijo, zaprede naše misli in vsa čutila.

Izrazi močno simboliko, izpostavljeno že v naslovu predstavitve: POLJUB. Poljub pomeni marsikaj: je naklonjenost v smislu ljubezni, je simbol vzajemne združitve in pripadnosti, je božji poljub in sprijetje duha z duhom, je duhovna združitev, tudi znamenje sloge, spoštovanja in ljubezni, lahko pa je tudi Judežev poljub, poljub izdajstva, poljub, ki izraža podreditev, vdanost ali čast … (Chevalier Gheerbrant; Slovar simbolov, MK, Lj. 1993)

Benétik vizualizira in udejanji pošto Ljubljani in simboliko poljuba na posebnih modulih iz topolovine. Ti delujejo kot škatlice, kamor »zapakira« vse vizualno in likovno. Na stene oz. na panoju so pripeti takšni »paketki«, ki aludirajo tudi na prave pakete. Danes pogosto prejemamo pošiljke-pakete, dobivamo jih po pošti, potem ko nam je elektronska pošta omogočila, da smo stvari naročili z različnih delov sveta in so nam jih dostavili na domači naslov ... Pripeljejo nam jih z avtomobilskim prevozom, najbrž pa jih bodo že kmalu dostavljali droni ... Takšna ali drugačna pošta med ljudmi in kraji bo še dolgo obstajala, saj so naše potrebe tudi materialne … Ročno napisana pisma in razglednice pa je danes skoraj povsem nadomestila elektronska pošta in družabna omrežja … Morda pa jih bodo obudili umetniki in bodo spet pridobila pomen. Saj umetniki so kot mediji, posredniki med snovnim in nesnovnim svetom, so seizmografi, ki merijo stanje duha in materialnega sveta. Beseda in vizualna podoba, tako njun pomen kot materializacija pa sta močni človeški komponenti; sta razum in duhovna predstava. 

Beseda poljub, ki jo ugledamo v sporočilu »Pošta Ljubljani«, namiguje na ambivalentnost pomena poljub, torej na večpomenskost telesnega dotika in njegove simbolike.

V svoji poetiki, skozi iskanje oblik in barv z resnicoljubnimi potezami linije ter s pogledi v (ne)stvarnost prostora in dogajanje v njem ohranja Benétik otroško elementarnost, da bi se mogel prepustiti nevidnemu toku energije, toku sveta in lastne duše.
Izhaja iz posebnih prostorov (Koroška v Avstriji), iz tistega arhaičnega sveta, polnega starožitnosti, ki ga spoznavamo ne le v zapisih in pripovedih skozi jezik, temveč se nam izrisuje tudi v vizualizacijah: skozi podobo krajine in njenih ljudi. Benétikovo duhovno kodo razberemo, če poznamo Koroško, ki nam jo pomaga razumeti tudi takšna literarna slika, kot je »Angel pozabe« koroške pisateljice Maje Haderlap. Čeprav je Benétik podoživel tudi druge kulture in jih je znal začutiti, kot npr. žarenje in barvitost mistične Indije, pa tudi njeno nasprotje – bleščavi New York, mesto toliko nasprotij, obema je posvetil pomenljiv cikel del (»Delhi Days« in »Papayas«), nosi v sebi vso mistiko in kontroverznost rodne Koroške ter drugih predelov bližnjih krajev, ki so mu blizu: npr. Goriškega in njegove »čarne Soče«, potem ljudi in krajine ob reki Muri ... Slike pričajo o njegovem vstopu v te duhovne pokrajine, v vsa njena tkiva. Nastajajo telesa slik-objektov, kjer je vse v imenu (poimenovanju, jeziku) zapisano, s krvjo, podčrtano in s prstnim odtisom zapečateno. Tudi dobesedno, saj se umetnik veliko ukvarja s simboliko znakov in črk, etimološkimi pomeni imen, kolažira, pri tem pa išče strukture sveta in utripanje življenja ter jim prida svojo srčno kri s kapljico rdeče, oranžne in žafranaste barve ... Ustvari ornament duhovnega tkanja, ki se ujema z znaki, barvnimi naglasi in simbolnimi pomeni.

Milena Zlatar

 

Rudi Benétik se je rodil leta 1960 v Podjuni/Jaunstein na Koroškem v Avstriji, kjer tudi živi in dela. Študiral je v Ljubljani na Akademiji za likovno umetnost (profesorji Andrej Jemec, Janez Bernik, Bogdan Borčić, Gustav Gnamuš), kjer je diplomiral leta 1985. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja ga srečujemo na razstavah po Evropi in zunaj nje. Njegova dela so vključena v številne pomembne javne in zasebne zbirke.

 

 

Rudi Benetik

Od 8. okt. do 3. nov. 2019
Več terminov

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

Pretekli dogodek
Od 26. sept. do 17. nov. 2019

Kozmetika v grški in rimski antiki

Avtorica: Aleksandra Nesterović

V torek, 5. novembra 2019, ogled predstavitev v Prvem preddverju ne bo mogoč. Hvala za razumevanje.

Osebna higiena, za katero so v antiki dobro skrbeli, je bila osnova lepega videza.

Aleksandra Nestorović

V visoko razvitih kulturah so vloge spolov zaznamovane s serijo kod, ki določajo vloge in pravila vedenja v družbi, močno vplivajo na celostno podobo osebe in njeno zunanjost. Navadno za lepo velja tisto, kar je težko dosegljivo, zato od nekdaj velja rek, da je za lepoto treba potrpeti. Za Grke, ki so skozi umetnost iskali lepotni ideal, sta bila osebna higiena in videz zelo pomembna. Z umetnostjo se je ta lepotni ideal prenesel skoraj do danes. Veljal je še posebej za ženske, ki so večino življenja preživele za zidovi doma. Te so velikokrat upodobljene na nagrobnikih, v njihovem intimnem svetu – obdane z osebnimi predmeti – skrinjico s kozmetiko ali z nakitom.

Osebni predmeti antične dame so bili poleg različnih kosov oblačil toaletne potrebščine, med katere so sodile posode za umivanje in predmeti osebne higiene, ogledalca, posodice za dišave, olja, mazila in dekorativna kozmetika. Videz ženske sta dopolnjevala pričeska in nakit – sponke za obleko, pasovi, zapestnice, prstani, diademi, verižice in drugo. Premožni dami so pri zapletenem in dolgotrajnem urejanju pomagale spletične.
 

V grški književnosti naletimo na dve nasprotujoči si tendenci recepcije ženske lepote; ena so hvalnice naravni lepoti, druga pa kritika zapeljevanja s pomočjo kozmetične prevare.

Aleksandra Nestorović

Kozmetika v grški in rimski antiki

Od 26. sept. do 17. nov. 2019
Več terminov

Prosti vstop

Od 9. mar. do 19. jul. 2020

Vdove in pankrt

Razstava novega vala avtorjev vidnih sporočil


Razstave so odprte od ponedeljka do sobote od 12. do 19. ure. Ob nedeljah so zaprte.

Vstop v Galerijo CD in druge razstavne prostore je pri službenem vhodu s Prešernove ceste (iz Parka Sveta Evrope).


Skladno s smernicami NIJZ o postopnem odpiranju muzejev, galerij in drugih prostorov, kjer poteka sorodna dejavnost, vas prosimo, da ob obisku upoštevate naslednje usmeritve>>

 

Avtorji: Ajda Bevc, Petra Bukovinski, Hana Jesih, Maša Majce Mesarič, Ajda Schmidt, Jan Virant
Kurator: Radovan Jenko

Mnoštvo tiskovin, spletnih strani, aplikacij in plakatov, v katere nevede nenehno gledate, je nekdo sproduciral: tekst, ki ga gledate, je nekdo postavil; črke, v katerih je zapisan, nekdo izrisal; vsak predmet, ki se ga dotaknete, je bil oblikovan – ustrezno ali ne, oblikovan pa vendar. Javnega diskurza o rezultatih oblikovalskega dela pa je mizerno malo in pogosto ostane na površinskem sloju okusa, sloga in všečnosti. Všeč? Všečkajte in delite!

 

Šesterica nekaterih vidnejših predstavnikov nove generacije oblikovalcev, diplomantov Oddelka za oblikovanje ALUO, bo na skupinski razstavi s primeri iz svojih preteklih projektov izrisala konkretne tehnične zakonitosti, ki določajo oblikovalski proces, in tolmaško vlogo oblikovalca, ki izčišča srž naročnikovih zamisli, iz njih zasnuje primerne končne rešitve ter na svoji poti pobija vdove in pankrte.

Vdove in pankrt

Od 9. mar. do 19. jul. 2020
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
Do 25. septembra 2019

Keltsko-rimski deblak iz Ljubljanice na Vrhniki

V okviru Festivala na Olimpu

Avtor: dr. Andrej Gaspari, Oddelek za arheologijo FF UL

Keltsko-rimski deblak iz Ljubljanice na Vrhniki

Do 25. septembra 2019
Več terminov

Prosti vstop

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI