Olivier de Sagazan, po izobrazbi biolog, se je začel ukvarjati s slikarstvom in kiparstvom ob nenehno prisotni ideji o preizpraševanju organskega življenja. Njegova strast, da bi materiji vdihnil življenje, je pripeljala do zamisli, da bi svoje telo prekril z glino in tako opazoval nastali »predmet«. Iz tega poskusa je nastal solo Preobrazba, v katerem vidimo moškega, ki se z glino postopoma iznakazi v nekakšno pošast. Ta napol človek, napol pošast pod svojimi maskami išče, kdo je. Uprizoritev občinstvo popelje na grozljivo popotovanje v izmučeno umetnikovo dušo. Je odrska grozljivka, ki daje nov pomen življenju ter ponuja očarljiv, moteč in vznemirljiv pogled v alternativno samopodobo, ki je povsem brez zavor. Avtor na odru prevzame vlogo kiparja. Na obraz si namaže glino, na zaprte veke nariše prazni, črni zenici. Nato z dodajanjem več plasti gline popačenje povečuje, s tem pa stopnjuje tudi čudnost dogodka. Preobrazi se iz človeka v žival in iz živali v različna hibridna bitja. V besnem iskanju novega bistva in oblike avtor prebije, izbriše in razgrne plasti svoje podobe, dokler ne postane pošast z raztopljenim obrazom: grotesken, oživel človek iz šotišča.

Olivier de Sagazan je francoski umetnik, slikar, kipar in performer. Njegovo delo se osredotoča na gradnjo plasti gline na lastnem telesu in obrazu, izničevanje lastne identitete in preobrazbo v živo skulpturo. Njegova najbolj znana predstava Preobrazba (1998) je imela več kot tristo uprizoritev v petindvajsetih državah. 

Tin Vodopivec se vrača na odre s svežim, šestim šovom stand-up komedije Tutti matti!. Pomagajte mu soustvariti nove teme na predpremierah v Cankarjevem domu.

Nove vsebine so Tinu prinesli vsi »nori« dogodki zadnjega obdobja, pa tudi režiranje prvega filma, vzgajanje triletnika in zoom nastopi iz domače garaže.

Tudi Tinov novi šov bo zelo interaktiven, saj boste svojo iskro norosti lahko dodali tudi vi: s sms-ji, ki jih bo Tin bral na odru.

Tutti matti je Tinov šesti šov, potem ko smo ga v preteklosti lahko gledali v predstavah: Superdupermega / 360 stopinj (2011), Replika (2012), Desert (2014), RocknRoll (2018), Peti element (2019).

Več o šovu:
Vsi smo nori in to je OK.
V svojem šestem šovu se Tin sprašuje, kdo je nor, in ugotavlja, da smo nori pravzaprav vsi. Vsi nori – Tutti matti. Vsak po svoje. In to je čisto OK.

S sms-jem ste lahko del šova!
Pošljite sms na številko 069 69 1495 in napišite, kaj je najbolj nora stvar, ki ste jo naredili?! Morda bo ravno vaše sporočilo postalo del šova. Tin bo najbolj zanimiva sporočila pokomentiral na odru!

Poseben gost šova: David Gorinšek

Urška Rupnik in Maša Kagao Knez sta nosilki projekta Zgodovinjenje (slovenskega sodobnega plesa), katerega temeljno vodilo je ponovno aktualiziranje ustvarjalcev sodobnega plesa na Slovenskem. Njegova zgodovina je izredno bogata, pestra in raznovrstna, žal pa tudi pozabljena, čeprav o dejavnosti akterjev na prizorišču sodobnega plesa vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja obstaja dosti filmskega in fotografskega gradiva ter časopisnih in drugih dokumentov.
 

Cum mortuis in ligua mortua je naslov ene izmed slik v znameniti suiti Slike z razstave Musorgskega, ki jo je skladatelj posvetil prezgodaj umrlemu prijatelju slikarju, zato ima suita podnaslov Spomin na Viktorja Hartmana. Monodrama Cum mortuis in ligua mortua se giblje po katakombah spomina. Gledališke podobe, ki oživijo, bodo nepovezani fragmenti osebnega, občečloveškega in zgodovinskega spomina.
 

.abeceda [ansambel za novo glasbo] je sestav mladih slovenskih glasbenikov, ki izvaja novo glasbo. Tokrat bo izvedel program rezidenčnih skladateljev Dréja A. Hočevarja in Tilna Lebarja, novo delo skladatelja Sama Vidica ter delo udeleženca delavnice za kompozicijo Johna Franka. Predstavili pa se bodo tudi ustvarjalci, ki delujejo v različnih programih .abecede: Tobija Hudnik, Oskar Longyka in Maj Brinovec.

Program

I.
Opus I. _ composition for .meta [Dré A. Hočevar, 2020/2021]
Skladatelj v rezidenci: Dré A. Hočevar
45'

Izvaja: .abeceda [ansambel za novo glasbo]
Neža Zupanc, glas, flavta; Samanta Škorja, glas, klarinet; Lorenzo Contaldo, glas, fagot; Brina Kren, glas, saksofon; Ines Ljubej, glas, tolkala; Lovorka Nemeš Dular, glas, klavir; Jure Bergant, glas, klavir; Klemen Kocijančič, klavir; Jan Kopač, glas, kitara; Matija Udovič, glas, violina; Natalija Tripkovič, glas, violina; Domen Kužnar, glas, viola; Urša Roš, glas, violončelo; Oskar Longyka, glas, violina; Gašper Livk, glas, kontrabas
 

II. 

Tilen Lebar: Līmen (I.) 
skladba za flavto, klarinet in elektroniko v živo
Skladatelj v rezidenci: Tilen Lebar
11'

Izvaja: .abeceda [ansambel za novo glasbo]
Neža Zupanc, flavta; Samanta Škorja, klarinet; Tilen Lebar, elektronika

Samo Vidic: Memory of a Lost Place
10' _ krstna izvedba

Izvaja: .abeceda [ansambel za novo glasbo]
Samanta Škorja, klarinet; Ines Ljubej, tolkala; Lovorka Nemeš Dular, klavir; Matija Udovič, violina; Natalija Tripkovič, violina; Urša Roš, violončelo

John Franek: ++ for octet
Izbrana kompozicija udeležencev delavnice za kompozicijo precept.concept.percept
10'

Izvaja: .abeceda [ansambel za novo glasbo]
Neža Zupanc, flavta; Samanta Škorja, klarinet; Lorenzo Contaldo, fagot; Ines Ljubej, tolkala; Lovorka Nemeš Dular, klavir; Matija Udovič, violina; Natalija Tripkovič, violina; Urša Roš, violončelo
 

III.

FORUM II. — Tobija Hudnik — possibility<probability<improbability<impossibility
10'

Izvaja: Klemen Kocijančič, klavir
 

Mladi Raziskovalci V. — Maj Brinovec — Arcus
15'

Nastopajoči: Maj Brinovec, saksofon; Nina Pavšek, klarinet; Abel Modic, viola; Žan Berložnik, kitara; Sofiia Rypalenko; Lian Pucihar, klavir
 

Mladi Raziskovalci V. — Oskar Longyka — καλός 
15'

Nastopajoča: Oskar Longyka, violina; Jure Bergant, klavir
 

This is the fortune of manhood.
Images and image.
Burning the calm fever of love.
I press the button.
He feels.
Fainting upon the obstacle of touching.
Nothing I care remains.
He took the silence.
I took the devotion of a staring fantasy.
I’ve made a comedy of becoming a man next to an animal.

To je sreča moškosti.
Slike in podoba.
Goreča mirna vročica ljubezni.
Pritisnem na gumb.
On čuti.
Omedlevica ob oviri dotika.
Nič, kar mi je mar, ne ostane.
Vzel si je tišino.
Vzel sem vdanost strmeči fantaziji.
Naredil sem komedijo iz tega, da sem postal človek ob živali.

Nismo niti popolnoma avtonomni niti popolnoma podrejeni zunanjemu svetu. Ambivalentnost tega razmerja velja tudi za našo željo po drugem, po njegovi drugačnosti, po lastnem Drugem. Telesni dogodek poteka v gledališki samopotopitvi in sproščanju čustev, opuščanju vse teatralnosti in spektakularnih presežkov, v speljevanju gledalca v stanje performerja, stanje predstave, stanje »igranja«. Vprašanje, ki ga postavlja predstava Matije Ferlina, je povezano z interpretacijo telesa: kako se izogniti njegovi determiniranosti, hkrati pa sprejeti neposrednost njegovega delovanja ter retorične parametre njegovih metaforičnih in metonimičnih razmerij. Gre za uporabo različnih opazovalnih strategij, igro nevidnega in izpostavljenega, nadrejenega in slabšega, užitka in bolečine, želje in odsotnosti, strategij, močnih performativov, na katere nas vabi Matija Ferlin s Sad Sam Revisited. odkriti in raziskati.

Avtorski solistični prvenec Matije Ferlina je gledališka in plesna kritika že tedaj videla kot mogoče novo poglavje hrvaškega sodobnega plesa.

https://matijaferlin.com/Sad-Sam-Revisited 

Beli šum – solo za plesalko je prvi del plesnega dogodka v dveh delih, ki vzpostavlja in preizprašuje lastno igralno polje.  Po zgradbi se naslanja na strukturo / okostje glasbenega sloga flamenka, vendar ga nenehno presega, spaja stične točke in jih znova razrešuje. Solo opredeljujejo tišina, belina, samota in v njih telo. 

S Črnimi zvoki, duetom Ane Pandur in Damirja Avdića, se podajamo v preizpraševanje polja svobode, upora veljavni konvenciji, presečišča trenutka osebnega in resničnega v ustvarjalnem aktu ter njunih implikacij v družbenem.

Ana Pandur
 

Avtorica, plesalka, koreografinja. Preučevanju flamenka in njegovi aplikaciji v sodobne uprizoritvene prakse se je posvetila že v okviru študija filozofije in španščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ga je zaključila z obsežno študijo. Po zaključenem izobraževanju klasičnega baleta je med letoma 2002 in 2004 študirala flamenko ples in teorijo na akademiji Amor de Dios v Madridu, nato pa v Sloveniji ustanovila PKD Flamenko. Je avtorica številnih plesnih predstav, s poudarkom na interdisciplinarnem pristopu k flamenku, med vidnejšimi: Anatomija srečanja (2013), Cabello 22, 11 (2014), Sinkopa (2016), Firebird (2018), Interconncted (2018), Nogabuta (2019). Kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja povezuje flamenko s sodobnimi uprizoritvenimi praksami in išče nove avtorske pristope, v katerih povezuje flamenko s sodobnim plesom, gledališčem in glasbo. Sodeluje s slovenskimi in tujimi glasbeniki kot tudi s plesalci, koreografi, režiserji in gledališkimi hišami kot plesalka, koreografinja in performerka. . Na Akademiji za ples v
Univeze Alma Mater Europaea predava kot nosilka predmeta Medkulturne plesne prakse.

.abeceda je sestav mladih slovenskih glasbenikov, ki izvaja novo glasbo. Na tokratnem koncertu bo ansambel izvedel kompozicije skladateljev v rezidenci v letu 2022:  Dréja A. Hočevarja, Alastairja Whitea in Jamesa Pecoreja ter skladbo gostujoče skladateljice Petre Strahovnik. Svoje kompozicije bodo predstavili tudi mladi ustvarjalci, ki delujejo v različnih .abecedinih programih: Gašper Livk in Leonard Medica Gregorič - [SIMULATOR], Maj Brinovec - Mladi raziskovalci, Jan Kopač in Tobija Hudnik - FORUM, Neža Zupanc [DISCIPLINA] ter Lenart De Bock in Brina Kren - .paradigma.

Obveščamo vas, da je uprizoritev BANKET. Črna oda sedanjosti, napovedana za četrtek, 11., in petek, 12. novembra 2021, zaradi poškodbe v ansamblu odpovedana. Prizadevamo si uskladiti nadomestni termin. Že kupljene vstopnice bodo veljale za nov termin.


Banket je spodletela ceremonija, protokol z napako. Slavnost, ki se nikoli ne začne in se zato tudi nikdar ne more končati, ko traja, pa se ves čas spotika ob svojo lastno absurdnost.

Banket ni nikakršen uradni incident. Je povsem osebna zadeva Junaka, ki je vedno tam, kjer je treba, vselej na pravem kraju. Dokler se ne ozre okrog sebe in ugotovi, da je žrtev tistih – saj veste, katerih – ki mu izmikajo tla pod nogami in ki njegov, še pred trenutkom domači in poznani svet spreminjajo v strašljivo in izkrivljeno stvarnost. A ti – saj veste kateri – ga ne morejo ustaviti. Tudi ko je Junak povsem iz sebe, ostaja priseben. V svoji prisebnosti je absoluten, neizprosen in do kraja nesmiseln. Tako kot je nesmiseln banket. Podelitev nagrade za življenjsko delo, ki bi se je morali udeležiti vsi, pa žal o njej očitno ni bil obveščen nihče. Spodletela ceremonija, protokol z napako. Življenje, ki je zamudilo samo sebe.

Predstava Banket, nastala po motivih romana Dvojnik Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki ga dopolnjuje glasba Roberta Schumanna. V vlogah edinih protagonistov – Junaka in Pianista – nastopata Sebastjan Starič in Nejc Lavrenčič. Banket podpisuje režiserka Tatjana Peršuh.

Žanrsko se Banket predstavlja kot pavlihijada, komedija s tragičnim podtonom, burleska, ki neprestano preigrava starodavno dvojnost smešnega in nelagodnega. Junak in Pianist sta komična v svoji resnobnosti, tragična v prebliskih duhovitosti, nora v lastni modrosti in dosledna v svojih napakah, ki niso odklon, ampak pravilo. Medsebojno si v maniri dvojnika nastavljata zrcalo, iz katerega v nas zre Človek kot zamujena priložnost. Če bi bil Banket glasba, bi v desnem zgornjem kotu partiture pisalo: »Smešno. Za umret. / Za crknit.«