Svetovni dan čebel v Cankarjevem domu

Cankarjev dom je eden od začetnikov mestnega oz. urbanega čebelarstva v Sloveniji. V prizadevanjih za ohranjanje čebel in ozaveščanje o njihovem pomenu za življenje na planetu bomo na svetovni dan čebel pripravili poseben program.

Na pobudo sodelavca Franca Petrovčiča se Cankarjev dom s čebelarstvom ponaša že od pomladi 2011 in velja za enega od začetnikov urbanega čebelarstva v Sloveniji.

Iz panjev na eni od strešnih teras čebele letajo na pašo v bližnji Tivoli, na Rožnik, grajsko pobočje, v drevorede in vrtove, v Parku Sveta Evrope pa smo jim zagotovili tudi nasad avtohtonih medovitih rastlin.

Med Cankarjevega doma je zelo uspešno prestal analize Referenčnega laboratorija v Bremnu, ponaša pa se tudi s certifikatom SMGO (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo).

Cankarjev dom je vključen v Čebeljo pot v Ljubljani, ki je zaživela leta 2015 in povezuje že 33 članov, od izobraževalnih in kulturnih institucij, institucij povezanih z zdravjem do gospodarskih institucij ter seveda čebelarjev in čebelarskih društev. Čebelja pot je zasnovana kot učna pot, na kateri se obiskovalci seznanijo z dediščino čebelarstva v Ljubljani in s pomembnostjo čebel za naše preživetje. Ne gre samo za pot, temveč gre za gibanje enako mislečih, ki z najrazličnejšimi aktivnostmi skrbi za dobrobit čebel v mestu. 

Cankarjev dom program na svetovni dan čebel  pripravlja v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mestno občino Ljubljana, Veleposlaništvom Švice v Republiki Sloveniji in družbo BTC d.d.

 

Generalna skupščina OZN je decembra 2017 podprla predlog Slovenije in 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.

V maju so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem je v tem času opraševanje rastlin najbolj potrebno, na južni polobli pa je takrat jesen, čas spravila čebeljega pridelka. 20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in v tistem času enega največjih strokovnjakov za to področje.

Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar so čebele in drugi opraševalci vse bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel ter drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.

Slovenija se po številu čebelarjev na prebivalstvo uvršča v sam svetovni vrh; vsak dvestoti prebivalec je čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, leta 2011 pa je med prvimi državami članicami EU prepovedala uporabo nekaterih, čebelam škodljivih pesticidov na ozemlju države.

Program:

Ponedeljek, 21. maja 
Ob 13. in 17. uri
Ogled panjev in pokušina medu
Vodi Franci Petrovčič
Prijave: zvezdana.lazar@cd-cc.si

Ob 19. uri
Film in pogovor po projekciji
Več kot med
Režija: Markus Imhoof
Pogovor pred projekcijo
Sodelujejo: mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Peter Kozmus, predsednik Sveta za čebelarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in podpredsednikom mednarodne čebelarske organizacije APIMONDIA; Franc Petrovčič, začetnik in pobudnik urbanega čebelarstva v Ljubljani, Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani čebelar; Maruška Markovčič, Oddelek za varstvo okolja, odsek za razvoj podeželja MOL
Kosovelova dvora, brezplačne vstopnice

Od 10. do 19. ure
Čebelji svet (Bee World)
Poletite v svet čebel s pomočjo interaktivnega paviljon
Velika sprejemna dvorana, vstop prost

Najbolj brano

Poslaniki Beethovna in Bonna

Dela ene najizvirnejših slikark 20. stoletja prvič pri nas

Ne sledite, bodite tok!

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI