Odprtje razstave KOZMOS KOSOVEL

17. september 2026

Včeraj so v Galeriji Cankarjevega doma odprli veliko razstavo Kozmos Kosovel, posvečeno 100. obletnici smrti Srečka Kosovela. Razstava je dosežek obsežnega interdisciplinarnega sodelovanja več kot dvajsetih institucij ter številnih strokovnjakov in ustvarjalcev z različnih področij. Kosovela postavlja v dialog z evropskim umetniškim in intelektualnim prostorom njegove dobe ter obiskovalca vodi v njegov miselni kozmos – od intimnega in biografskega do planetarnega in kozmičnega. »Moje življenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in večno.« je misel, ki jo je Srečko Kosovel zapisal v eno svojih zabeležk in 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kraški, sodoben, evropski in brezčasen.

Posebnost razstave je tudi pogled na Kosovela iz današnjega časa: njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili študenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani – Kosovelovi vrstniki. Izvirna rokopisna in likovna dela na razstavi dopolnjujejo številne interaktivne multimedijske vsebine, od zvočnih tušev in digitalnih iger do potopitvene projekcije.

Ob odprtju je Uršula Menih Dokl, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo RS, spregovorila o Kosovelu kot avtorju, ki je znal povezati vprašanja osebne in kulturne pripadnosti z odprtostjo do sveta ter prihodnosti: »Kultura je prostor, v katerem se lahko vprašamo, kdo smo, ne da bi morali na to vprašanje dati en sam dokončen odgovor. Je prostor, kjer se lahko srečajo spomin in prihodnost, pripadnost in odprtost, osebno in univerzalno. Kosovel je v svojem kratkem življenju ves čas iskal prav ta prehod – med konkretnim in neskončnim, med Krasom in kozmosom, med človeškim tukaj in zdaj ter vprašanji, ki ga presegajo.«

Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko življenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del širšega slovenskega in evropskega prostora. Jure Novak, generalni direktor Cankarjevega doma, je ob odprtju spregovoril o Cankarjevem domu kot prostoru srečevanja občinstev in umetnosti, ustvarjalcev ter različnih strok, razstavo Kozmos Kosovel pa umestil med tista sodelovanja, ki puščajo trajnejšo sled: »Ponosen sem, da smo skupaj s toliko pomembnimi institucijami, skupaj s toliko predanimi in neutrudnimi posameznicami in posamezniki niti spletli v skupno zgodbo, skupno doživetje. V Cankarjevem domu vsak dan gradimo začasne skupnosti, začasna srečevanja med občinstvi in umetnostjo, med ustvarjalci in ustvarjalkami, med znanostjo in izraznostjo. Nekatere teh skupnosti so bežne, večerne, sledi puščajo v nas samih. Druge pa so trajnejše, navdihujoča pričevanja o tem, česa smo zmožni, ko združimo moči za skupen cilj. «

Pomemben del razstave predstavlja bogato gradivo, povezano s Kosovelovim življenjem in ustvarjanjem. Dr. Jana Kolar, ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice, je poudarila, da poslanstvo NUK ni le hranjenje Kosovelove zapuščine, temveč tudi njeno posredovanje javnosti in odpiranje novih načinov branja: »Več kot 250 let zbiramo in hranimo narodov spomin in hranimo ga za vas – zato, da vam ga lahko pokažemo, zato da ga umetniki, ustvarjalci in občani lahko berejo, spoznavajo in z njim gradijo tudi bodočnost. Kulminacija vseh teh aktivnosti je danes tu, ko vam bomo dejansko lahko tudi pokazali to bogato zapuščino, ki jo hranimo.«

Kosovel skozi pogled današnje generacije
Posebnost razstave je njen pogled iz današnjega časa. Prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili študenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani – Kosovelovi vrstniki. Kosovela berejo skozi perspektivo svoje generacije, razstavo pa so zasnovali kot izkušnjo, ki presega klasičen obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, različnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ostajajo v središču, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove načine doživljanja. Prof. dr. Barbara Predan, dekanja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, izpostavila pomen sodelovanja študentov z javnimi institucijami ter ustvarjanja v dialogu z različnimi okolji in perspektivami: »Kakovostno umetniško in oblikovalsko izobraževanje ne nastaja v izolaciji, temveč v dialogu z različnimi javnostmi in javnimi prostori ter seveda, kot v tem primeru, v sodelovanju z domačimi in mednarodnimi organizacijami. Takšna odprtost, kritično naslavljanje aktualnih družbenih vprašanj in stalni preplet različnih perspektiv dajejo razstavljenim delom dodatno težo in pomen. Odpirajo namreč poglede mlajše generacije – tiste, ki v širši javnosti prepogosto ostajajo spregledani.«

Velik poudarek je na predstavitvi izvirnih rokopisnih in likovnih del, bogato gradivo pa dopolnjujejo številne interaktivne multimedijske vsebine – od zvočnih tušev in digitalnih iger do potopitvene projekcije. Kot je poudaril mag. Marijan Rupert, kustos razstave, je bil med ključnimi cilji približati Kosovela današnjemu času in mladim: “Posebej sem bil vesel, da so prav študentje ALUO, Kosovelovi vrstniki, sredi digitalne evforije, v kateri živimo, prepoznali vrednost Kosovelovih izvirnih rokopisov in vztrajali, da morajo dobiti osrednje mesto na razstavi. Ob tem so pripravili popolnoma nov, za današnji digitalni čas bistven pogled na Kosovela. Moj poglavitni cilj je bil, da skušamo pesnika čim bolj približati današnjemu času in mladim. Jasno je bilo vidno, da jih še vedno nagovarja.”

Interdisciplinarni projekt več kot dvajsetih institucij
Velika produkcija Cankarjevega doma je nastala kot interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo več kot dvajset institucij – domačih in tujih muzejev, galerij in fakultet – ter številni strokovnjaki in ustvarjalci s področja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok. Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma, je razstavo Kozmos Kosovel označila za eno najkompleksnejših lastnih produkcij Cankarjevega doma v zadnjih letih, posebej pa je izpostavila pomen medgeneracijskega sodelovanja, v katerem sta se strokovno znanje in izkušnje povezala z energijo, znanjem in pogledom mlajše generacije. Kosovel, kot je poudarila, tudi stoletje po svoji smrti ostaja neusahljiv vir navdiha za ustvarjalce in raziskovalce: »Ta obširen projekt je primer več dobrih praks, med drugim tudi dober primer medgeneracijskega sodelovanja. To je vrsta sodelovanja, ki je v času, ko vlada vedno večji individualizem, žal vse manj prisotna, a je zato še toliko bolj potrebna. Na eni strani razstave je tako stal programski odbor, ki je s svojim poglobljenim znanjem predstavljal pomemben strokovni del razstave, na drugi strani pa so v projekt vstopili mladi in mu dali svojo energijo, znanje in pogled.«

Odprtje razstave je pospremil posebej zasnovan umetniški program v režiji Ajde Valcl, ki je Kosovelovo poezijo in misel prepletel z glasbo, videom, plesom in vizualnimi intervencijami. Pri izvedbi so sodelovali mladi ustvarjalci in nastopajoči SVŠGUGL ter AGRFT, video sta zasnovali Urša Čuk in Lana Hasić z (UL ALUO), glasbo pa je napisal in izvedel Uroš Buh. 

Razstava KOZMOS KOSOVEL bo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled do 9. maja 2027.

Ob razstavi bo potekal tudi spremljevalni program, ki bo obiskovalcem vseh generacij omogočil, da različno vstopijo v Kosovelov svet, oblikovan pa je tudi pedagoški program, namenjen šolskim skupinam.

Zvrstilo se bo več komentiranih vodenj s kustosom razstave mag. Marijanom Rupretom in člani programskega odbora.

Javna vodenja ob četrtkih ob 18. uri bodo obiskovalcem ponujala dostopen in privlačen vstop v razstavo ter priložnost za poglobljeno spoznavanje pesnika, ki je s svojo vizijo presegal čas in prostor.  

Na dan odprtja osrednje razstave KOZMOS KOSOVEL je v Mali galeriji Cankarjevega doma potekalo tudi odprtje razstave Srečkonstrip ilustratorja Jake Vukotiča. Razstava predstavlja izbor ilustracij, nastalih za istoimenski strip z besedili Žige X. Gombača, ki je izšel pri Založbi Škrateljc.