Likovni kritiki izbirajo ...
Lara Jeranko Marconi: Predani, narcise

Lara Jeranko Marconi je akademska slikarka, rojena 1984 v Kopru. Študij slikarstva je končala na beneški likovni akademiji  (Accademia di Belle Arti di Venezia) leta 2008. Redno se predstavlja v okviru samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji in drugje. Prepoznavna je po tehnično izjemnih delih v tehniki izrezanke (paper cutting) ter večplastni in motivno bogati ikonografiji, ki prepleta rastlinske in živalske motive v čaroben spoj realnosti, fantastike in absurda. V prejšnjih delih se je posvečala predvsem izrezanki v papirju, v novejšem obdobju pa je vključila tudi druge materiale in predmete iz vsakdanjega življenja ter risbo.

Razstava Predani, narcise vsebuje dela iz ciklusa Školjke (Shells, 2024) in risbe iz serije Narcisi (2026). 
Školjke je serija manjših, skoraj miniaturnih postavitev, narejenih iz glinenih figuric živali, naravnih školjk in izrezank iz aluminija. Različni materiali so nosilci različnih ravni pripovedi. S školjkami prebodena in razrezana telesa jelenjadi so podobe brezupnega (notranjega) boja posameznika, medtem ko preproga cvetja in drugega rastlinja iz srebrnega aluminija odraža preplet osebnih čustev, hrepenenj ter družbenih in moralnih imperativov, ki usmerjajo naše bivanje.

Narcis se v umetnosti Lare Jeranko Marconi nanaša na italijansko besedo narciso, kar pomeni tako vase zaverovanega posameznika – narcisa kot tudi spomladansko cvetlico – narciso. V tej seriji smo priče skupini antropomorfiziranih živali, volkov, ki se v tropu predajajo nekakšnim ritualom. Le drobni detajli, kot so kaplje krvi ali mrtva ptica, motijo mirno in slovesno občutenje na podobah. Krvavo rdeča obroba je dejanski, pa tudi vsebinski okvir celote, saj kot simbolna ponazoritev resničnega dogajanja na sliki nosi ključni del sporočila. 
Umetnica v svojih delih združuje domišljijski svet z arhetipskimi podobami, nagonsko z racionalnim, brutalno z estetskim, individualne bitke s trudom skupnosti. Predani v naslovu razstave se nanaša na slehernika, ki se vsakodnevno zavestno in nezavedno predaja tako lastnim hrepenenjem kot njihovemu usklajevanju s pričakovanji družbe.