Likovni kritiki izbirajo 2026

Letni cikel petih razstav, na katerih se vsakokrat predstavita dvojec likovni kritik in umetnik, pri čemer kritik izbere umetnika in njegovo delo ter ga s kritiškim komentarjem predstavi javnosti. 

Društvo SDLK v sodelovanju s Cankarjevim domom v tem ciklu množično občinstvo seznanja z aktualnim umetnostnim dogajanjem in tako sledi svojemu poslanstvu populariziranja likovne umetnosti. Dogodki so od leta 1985 do 1988 potekali kot redne mesečne predstavitve z naslovom Likovno delo meseca z značilnim srebrnim listom, po 2008 pa so se te preimenovale v Likovni kritiki izbirajo. V letu 2024 smo uvedli novost – kuratorico ali kuratorja cikla. Prva je to vlogo prevzela Maja Kač ter izbrala kritičarke in kritike, ki jim je zaupala izbor in predstavitev umetnice ali umetnika. Vsako parno leto bomo v okviru cikla med Slovenskim bienalom ilustracije izvedli še razstavo Likovni kritiki izbirajo ... ilustracije. V letu 2025 je vlogo kuratorice cikla prevzela Breda Kolar Sluga, kuratorica cikla v 2026 pa je dr. Majda Božeglav Japelj. 

Vizualne predstavitve dvojic kritik / umetnik v letu 2026:
•    Breda Kolar Sluga – Natalija Juhart Brglez (13. 1. – 15. 3. 2026)
•    Vid Lenard - Dragana Sapanjoš (16. 3. – 10. 5.)
•    Vasja Nagy-Hofbauer - Igor Štromajer (12. 5. – 5. 7.)
•    mag. Breda Škrjanec - Ana Sluga (7. 7. – 18. 10.)
•    dr. Tina Jazbec - Lara Jeranko Marconi (19. 10. 2026 – 11. 1. 2027)
 

O društvu
SDLK – Slovensko društvo likovnih kritikov je bilo ustanovljeno leta 1973, da bi združevalo likovne kritike, ki razvijajo kritiško misel na vseh področjih likovne umetnosti in arhitekture, urbanizma ter oblikovanja. Njegovo poslanstvo je v utemeljevanju in spodbujanju kritične teorije na razširjenem polju likovne umetnosti in vizualne kulture, v podpori pri razvijanju metodoloških orodij likovne kritike, stalni refleksiji njenega položaja v družbi in dokumentiranju stanja, zaščiti moralnih, profesionalnih interesov in pravic članov ter skrbi za populariziranje stroke. Prvi predsednik društva, ki je imelo ob ustanovitvi štiriinštirideset članov, je bil Aleksander Bassin. Društvo so v njegovem petdesetletnem delovanju vodili še Stane Bernik, Peter Krečič, Brane Kovič, Gojko Zupan, Meta Gabršek Prosenc, Judita Krivec Dragan, Boris Gorupič, Saša Nabergoj in aktualna predsednica Nadja Zgonik. Leta 2023 je v Cankarjevem domu proslavilo 50-letnico svojega obstoja.

V preteklosti je z organizacijo okroglih miz in simpozijev kontinuirano preverjalo stanje v likovni kritiki, posebej uspešno pa je bilo praktično sodelovanje z Galerijo Velenje od leta 2006 do 2016, kjer je SDLK letno organiziralo skupinske razstave, vezane na aktualne dogodke in tematike, med katerimi je bila še posebej odmevna Pogledi na slovensko kiparstvo 1975–2015. Društvo je od leta 2008 do 2016 izdalo osem letnikov publikacije Forum: revije Slovenskega društva likovnih kritikov, s prispevki njegovih članov. V sodelovanju s Cankarjevim domom je leta 2014 (do 2017 in od 2023 naprej) začelo podeljevati stanovske nagrade za likovno kritiko kritiško pero (nagrada za življenjsko delo, priznanje za likovno kritiko in kuratorstvo, priznanje za mladega kritika). SDLK je angažirano tudi mednarodno, saj deluje v tesni povezanosti s slovensko sekcijo Mednarodnega združenja likovnih kritikov AICA (Association Internationale des Critiques d ‘Art, v okviru Unesca).

Pri izboru skupine kritikov za serijo vizualnih predstavitev v Cankarjevem domu leta 2026 me je usmerjala težnja po izpostavljanju različnosti kritiških pozicij o sodobnem likovnem dogajanju, ki jih zastopajo kolegi iz različnih krajev po Sloveniji pa tudi zunaj nje. K skupnemu delu sem povabila tiste, s katerimi sem že imela priložnost sodelovati, deliti konstruktivno izmenjavo mnenj in pogledov na sodobno produkcijo (Vasja Nagy-Hofbauer, dr. Tina Jazbec, mag. Breda Škrjanec) ter kolega (mag. Vid Lenard), čigar redno dejavnost objavljanja umetnostnih kritik v dnevnem časopisju z zanimanjem spremljam že vrsto let. Tudi poskus uravnoteženega razmerja med moškimi in ženskimi predstavniki/predstavnicami je bil eden od kriterijev selekcije. Obenem ni bila zanemarljiva težnja, da se, znotraj t. i. sistema sodobne umetnosti, pokrijejo tudi različna področja delovanja posameznika. V tem primeru spremljamo izkušnjo kolegov, ki delujejo kot svobodni kuratorji, kustosi v javnih galerijskih ustanovah in izobraževalnem procesu likovne akademije.

EKIPA LKI 2026
Vasja Nagy-Hofbauer, umetnostni zgodovinar, kustos in likovni kritik
Vasja Nagy-Hofbauer je diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 1997 je dejaven kot likovni kritik in kustos, predvsem v moderni in sodobni vizualni umetnosti. Med letoma 2001 in 2008 je bil zaposlen kot kustos za sodobno umetnost v Obalnih galerijah Piran. V letih 2004–2006 je opravljal naloge umetniškega vodje in kustosa razstav v Galeriji Zapor v Kopru. Od leta 2008 deluje kot samostojni kustos ter je avtor številnih mednarodnih projektov in sodelovanj. Leta 2010 je zasnoval še vedno delujočo kuratorsko platformo Umetnost v kovčku, posvečeno čezmejni izmenjavi sodobnih umetniških praks. Med letoma 2019 in 2021 je bil umetniški vodja Festivala fotografije Maribor. 
Njegovo teoretsko in praktično zanimanje je usmerjeno predvsem v področje fotografije in kuratorskih pristopov. Od leta 1999 redno objavlja članke o sodobni vizualni umetnosti v različnih publikacijah. Njegovi projekti so bili predstavljeni v številnih evropskih državah in Mehiki. Je član Slovenskega društva likovnih kritikov. Od leta 2012 živi na Dunaju in deluje mednarodno.

Mag. Vid Lenard, umetnostni zgodovinar in sociolog kulture
Vid Lenard je diplomirani umetnostni zgodovinar in sociolog kulture z magisterijem iz umetnostne zgodovine. Z izjemno razgledanostjo iz umetnosti in kulture je dejaven kot predavatelj na Univerzi na Primorskem, na Pedagoški fakulteti, kjer poučuje na programu Vizualne umetnosti in oblikovanje ter na Oddelku za predšolsko vzgojo. Njegovo strokovno delo odraža globoko poznavanje umetniških tokov in kulturnih praks, kar se kaže v rednem objavljanju umetnostnih kritik v dnevnem časopisu Dnevnik ter v avtorstvu monografij o pomembnih umetnikih.

Kot kustos in organizator umetniških razstav uspešno povezuje različne umetniške sfere ter bogati kulturno dogajanje s premišljenimi in vsebinsko bogatimi razstavami. Poleg tega vodi ustvarjalne delavnice plesnega ustvarjanja in inkluzivnega plesa, na katerih združuje umetnost gibanja s sodobnimi pedagoškimi pristopi, kar dodatno odraža njegovo razumevanje in občutek za različne umetniške izraze.

Dr. Tina Jazbec, umetnostna zgodovinarka 
Študij umetnostne zgodovine in zgodovine je končala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2016 tudi doktorirala na oddelku za umetnostno zgodovino. Je avtorica in soavtorica več strokovnih in znanstvenih člankov ter knjig in publikacij s področja likovne umetnosti in arhitekture. V letih od 2005 do 2007 je sodelovala z umetniško skupino BridA kot avtorica tekstov za kataloge in razstave v Sloveniji in tujini. 
V sodelovanju z Ustanovo Maks Fabiani je kot soavtorica pripravila več občasnih in stalnih razstav o zgodovini arhitekture v Arhitekturnem muzeju v Ljubljani, v Gradu Štanjel in v stavbi nekdanjega Trgovskega doma v Gorici (Italija). Z Galerijo Lojzeta Spacala v Štanjelu je sodelovala kot organizatorka dogodkov in kustosinja, med letoma 2015 do 2017 je bila predsednica Programskega sveta omenjene galerije. Od junija 2025 je zaposlena kot kustosinja v Obalnih galerijah Piran.

Mag. Breda Škrjanec, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka 
Diplomirala je iz umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Magistrirala je iz umetnostne zgodovine z nalogo Zgodovina ljubljanskega grafičnega bienala. Svojo službeno pot je zaključila kot muzejska svetnica v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC), kjer je bila zaposlena od leta 1992. Bila je selektorica na več mednarodnih razstavah grafike, kot so: 24., 26. in 27. Grafični bienale Ljubljana (Slovenija), Bienal de Cerveira, vključno s projekti na prostem (Portugalska), 7. mednarodni bienale grafike Sofija (Bolgarija) itd. 
Pripravila je več kot šestdeset razstav. Bila je članica več nacionalnih in mednarodnih žirij v Talinu, Nankingu, Vilni, Helsinkih, Seulu, Sofiji, Zürichu, Krakovu, Beogradu, Livnem in drugih. Štirikrat je bila vodja evropskih projektov, ki jih je financiral program EU Kultura. Organizirala in sodelovala je na številnih mednarodnih konferencah o grafiki. Piše članke za slovenski umetniški reviji Likovne besede in Argo ter predava o umetnostni zgodovini in vizualni kulturi s poudarkom na grafiki doma in v tujini. 

Dr. Majda Božeglav Japelj, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka 
Diplomirala je na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2015 doktorirala z naslovom Sodobna javna in simpozijska plastika kot muzeološki problem: primer Seče pri Portorožu. Od leta 1988 do 2025 je bila zaposlena v Obalnih galerijah Piran, kjer si je pridobila naziv muzejske svetnice. V tem obdobju je z avtorsko zasnovanimi projekti, objavami člankov, razstavnih besedil, poglavij in gesel v enciklopedičnih publikacijah raziskovala tematike sodobne likovne umetnosti. Ob temeljnih nalogah vodenja galerijske likovne zbirke je samostojno realizirala številne pregledne, osebne in skupinske razstave. Od leta 2013 tudi šest mednarodnih kiparskih simpozijev Forma viva Portorož. Več kot dvajset let je kot članica Organizacijskega odbora pripravljala vsakoletno mednarodno konferenco Piranski dnevi arhitekture. Sodelovala je v številnih domačih in mednarodnih strokovnih žirijah. Je članica Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, Slovenskega društva likovnih kritikov in Mednarodnega združenja likovnih kritikov AICA.