Vera v naravo kot način življenja: zahodnoslovensko naravoverstvo

Pred šestimi leti je bila po zaslugi Pavla Medveščka Klančarja javnosti razkrita naravoverska kontrakultura v odročnih hribovskih krajih Primorske. Razkritje odpira okno v po D. B. Rotarju (2007) »neodbrano« preteklost, ki šele postaja zgodovina, kolikor je umestljiva in prevedljiva v omejujoči kanon hegemonske zahodne znanosti. To je »infrazgodovina« večinoma pod površjem konvencionalnih virov, posredovana z vsemi prednostmi in slabostmi ustnega izročila kot upor proti pozabi drugačnosti.
Obstoj predkrščanske naravoverske skupnosti še v drugi polovici 20. stoletja pred družboslovje postavlja številne zahtevne konceptualne izzive. Zahodnoslovensko naravoverstvo med drugim utemeljuje ne le povsem diametralno nasproten odnos do narave od ekstraktivističnega odnosa sodobne družbe, ampak ponovno definira tudi vero kot način življenja. Predavanje bo osrediščeno na analizo in interpretacijo ključnih prvin naravoverstva, povezanih z naravo kot subjektom verovanja: naravoverski prostorčas, naravoverska kozmogonija, Nikrmana, Velika mati, tročanstvo, animizem, totemizem in biocentrizem.
 
Cirila Toplak je redna univerzitetna profesorica in znanstvena svetnica. Predava političnozgodovinske predmete na Katedri za teoretsko-analitsko politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in je predstojnica raziskovalnega Centra za politične teorije FDV. Kot članica programske skupine Raziskave kulturnih formacij raziskuje tudi na Institutum Studiorum Humanitatis AMEU. Cirila Toplak je predsednica Balkanskega politološkega združenja in članica Etične komisije za poskuse na živalih.