Razglasitev nagrajenca za najboljšo esejistično zbirko

Literarni večer z avtoricami in avtorji nominiranih knjig ter razglasitev nagrajenke ali nagrajenca za najboljšo esejistično zbirko leta

Po pogovoru, ki ga bo vodila dr. Ignacija Fridl Jarc, bo žirija v sestavi mag. Barbara Pogačnik (predsednica), prof. dr. Urška Perenič, Peter Rak, dr. Robert Simonišek in Nada Šumi izbrala in razglasila letošnjo prejemnico ali prejemnika Rožančeve nagrade.

Slovesna podelitev nagrade bo potekala v soboto, 20. septembra 2025, ob 16. uri na Trubarjevi domačiji v Rašici na Dolenjskem.

V sodelovanju z Društvom Marjana Rožanca
 

Utemeljitve

Milan Knep
Eseji o vstajenju
KUD Logos, Ljubljana, 2024

Teolog Milan Knep v knjigi z naslovom Eseji o vstajenju z oznanjevalskim žarom in v izbranem slogu razgrinja svoje uvide v stanje sodobne družbe, »ki tava v labirintu mračnega podzemlja«, ko se je tudi »umetnost izmojstrila v opisovanju tragike in popolnoma zakrnela pri opisu milosti«. Z globokim vpogledom vsestransko izobraženega duhovnika v živih pogovorih z ljudmi motri duševno stanje posameznikov vseh generacij: mladih v razpadlih družinah, ki so »kljub obilju brez prihodnosti«, blodnežev brez lastnih vrednot in negovanja odnosov, ki »potrebuje(jo) zgolj modne in politične trende«, kakršen je mdr. zagovorništvo evtanazije, ki »zlahka privoli(jo) v manipulacijo« in berejo »tisto, kar onesnažuje njihovega duha«. Pri tem poskuša vsakemu od pojavov, ki so pripeljali do tega stanja, analitično priti do izvora v zgodovinskih procesih, filozofiji, psihologiji in umetnosti. Iz lastne duhovne izkušnje in zlasti prek teologije sv. Pavla se zavzema za obrnjeno perspektivo pogleda na svet, ki se manj »vrti okoli zla« in se raje obrne v »nevidno mesto« lastne notranjosti, v kateri biva »naš jaz, ki je nedotakljiv za zunanje vplive«, in v posvečeno opravljanje dnevnega dela, ki vodi v »prežemanje človeškega z Božjim, da bi nazadnje vse minljivo po Božjem dotiku postalo neminljivo«. Tako tudi njive Knepovih staršev še po njihovi smrti nosijo srčni odtis, s katero so jih obdelovali. Knepovi Eseji o vstajenju so ob vseh dragocenih razmislekih in zdravilnih življenjskih usmeritvah predvsem pričevanjsko in odrešujoče povabilo v duhovno življenje, v katerega središču v evropski kulturi stoji Kristusova ljubezen.
 

Meta Kušar
Abonma za poezijo
Morfemplus, Jezero, 2024

Ob svojem esejističnem odpiranju nekaterih literarnih »skrinj, polnih bogastva« avtorica ostaja zvesta mediju poezije kot najglobljemu metafizičnemu temelju za spoznavanje glavnih gibal sveta in nas samih v smislu lastne človeškosti. Prehajajoč od starodavnih temeljnih besedil k sodobnim klasikom pa vse do manj znanih imen esejistka s svojim komunikativnim pristopom pokaže, kako je mogoče skozi poezijo in ravnanje s poezijo razbrati bistvene značilnosti družb, od političnih do kolektivno čustvenih, od ravni splošne izobraženosti do kakovosti medsebojnih odnosov, ob tem pa nikoli ne opusti zavedanja, da zmore biti glas posameznika tista tiha voda, ki bregove dere. V sebi lastnem slogu, s katerim neposredno spregovori o duhovnih stvareh, zavrne kvantitativni odnos do branja, okrca neobčutljive teoretičarske znanstvene pristope, pa tudi družbeno-kulturne igre moči, ki nemalokrat bodisi spregledajo pomembne vidike znanih avtorjev ali pa ob strani pustijo literarne bisere, kakršnim se zgodi, da v hlastnosti literarne produkcije ostanejo za vedno neopaženi. Meta Kušar spregovori tudi o osebnem angažmaju in drugih konkretnih dejanjih nekaterih urednikov,
 

Urša Zabukovec
La routine
Dostojevski in transhumanizem
LUD Literatura, Ljubljana, 2025

Knjiga esejev, ki se navdihuje pri različnih mislecih in zgodovinskih konceptih in največ pri kom drugem kakor Dostojevskem, v ospredje postavlja vprašanje transhumanizma in posthumanizma. Razumljena sta kot nekakšen vrhunec gnostičnega sna, katerega cilj je premagovanje in izpopolnjevanje človeške narave. Osrednjo idejo bi lahko opredelili kot uresničitev gnostičnega upanja za popoln nadzor nad stvarstvom, za dosego večne mladosti in celo nesmrtnosti, za dosego konca vsega trpljenja. Pri tem je eden bistvenih elementov manipulacija, katere smoter je človeka prepričati, da je gospodar narave. Hkrati pa se v kontekstu posthumanizma pojem človeka, ki stremi k božanski podobnosti in popolnosti, to pa s tehnološkimi sredstvi, gensko manipulacijo idr., tudi na novo definira in obenem ‒ zlasti pod vplivom različnih oblik nadzora ‒ degradira.

Kdo je človek in kaj je bistvo človeka? In kako je torej z njegovim odnosom do (naravnega) sveta, iz katerega naj bi s tehnološkimi sredstvi odpravili trpljenje, pohlep, pomanjkanje in ne nazadnje nepravičnost?
 

Anja Zag Golob
Poskus vsakdanjosti
samozaložba, Maribor, 2024

Vsebinsko razvejane eseje Anje Zag Golob odlikujeta koherenten slog in čustven odnos do zastavljenih zaokroženih tematik, ki se umeščajo v slovenski, a ravno tako v širši evropski milje. Skozi asociativno pripovedovanje avtorica spretno prepleta različne čase, od spominskih skic iz otroštva, najstništva in študija do svoje neposredne izkušnje sedanjosti. Osrednjo nit predstavlja umetnost in odnos do nje, dojeta kot dinamičen prostor humanosti, ki v sodobni družbi izgublja pomen zaradi vse bolj ekonomsko naravnanih in odtujenih medčloveških odnosov. Avtorica se posebej posveča vlogi literature, predvsem poezije, opozarja na njeno izrinjenost v potrošniški družbi in na njeno zmožnost za »stik s transcendenco«. Prav tako premišljuje o različnih zvrsteh glasbe, ki so jo zaznamovale, o pomenu gledališča, filmih, v katerih je v ospredju ženska problematika, o »slovanskosti«, vožnji z vlakom, a tudi o področjih, kot je denimo kulinarika, za kar je bila povod babičina »restana rpica«. Anja Zag Golob v esejih vzpostavlja kritičen odnos do družbene resničnosti in opozarja na duhovne dimenzije naše vsakdanjosti ter reči, ki v teku časa tiho izginjajo oziroma so nam iz različnih razlogov iztrgane iz naših življenj, najsi gre za pisanje pisem z roko, kontemplacijo ob pitju čaja, poglobljeno prebiranje knjig ali bližnje drevo, ki so ga podrli.