Festival Literature sveta – Fabula je mednarodni partner evropske platforme CELA – Connecting Emerging Literary Artists, ki povezuje mlade literarne avtorje, prevajalce in literarne strokovnjake z namenom dolgoročne podpore avtorskim praksam v razvoju ter njihovega umeščanja v evropski literarni prostor. V sodelovanju z založbo Goga Fabula s tem partnerstvom krepi profesionalizacijo literarnega ustvarjanja in Ljubljano umešča med pomembna stičišča sodobne evropske literature.

Letos bo v okviru programa Fabula × CELA poseben literarni večer posvečen trem slovenskim avtoricam, izbranim v projekt CELA, ki s svojimi deli na različne načine raziskujejo vprašanja identitete, jezika, telesa, skupnosti in sodobnega sveta. Večer bo namenjen pogovoru o pisanju kot procesu, o vstopu v mednarodni literarni prostor ter o tem, kako se avtorski glas oblikuje na presečišču med lokalnim izhodiščem in evropsko izmenjavo.
Sodelujoče avtorice:

Liu Zakrajšek – pisateljica, esejistka in prevajalka, avtorica romana Zajtrk prvakinj, nominiranega za najboljši literarni prvenec in knjigo leta. V svojem delu prepleta literarno teorijo, filozofijo in izrazito avtorsko pisavo, redno sodeluje z osrednjimi slovenskimi literarnimi mediji ter deluje kot moderatorka, selektorica in mentorica v literarnem prostoru. Leta 2025 je Slovenijo zastopala na Evropskem festivalu prvencev v Kielu.

Selma Skenderović – pisateljica in pesnica, predsednica Mladega PEN Slovenije in urednica revije Mentor. Že zelo zgodaj se je uveljavila kot ena najvidnejših avtoric svoje generacije – njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava? je bil preveden v več jezikov ter nagrajen doma in v tujini. Leta 2024 je izšel njen roman In če vsi pozabijo, ki ga je Javna agencija za knjigo leta 2025 izbrala za prevajanje v okviru mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti.

Tina Perić – pisateljica, prevajalka in glasbenica, ki prihaja iz interdisciplinarnega kulturnega prostora. Njena literarna pisava se oblikuje na presečišču jezika, zvoka in kolektivnega ustvarjanja. Po letih delovanja na področjih prevajanja, glasbe in kulturne produkcije je z zbirko Ćrtice stopila na literarno prizorišče kot samosvoj in zadržano artikuliran glas.

Večer bo zasnovan kot odprt pogovor o sodobni slovenski literaturi v evropskem kontekstu: o pogojih pisanja danes, o prehodih med jeziki in prostori, o vidnosti avtoric ter o podpornih mehanizmih, ki jih omogočajo evropske literarne platforme, kot je CELA.

Moderira: Ana Geršak

Fabula × CELA se v sodelovanju z založbo Goga predstavlja kot prostor nastajanja, prehajanja in povezovanja – literarni laboratorij, v katerem se avtorski glas ne razglaša, temveč gradi.
 

Gosta: Loredana Bogliun, Marko Kravos; moderatorka: Blažka Müller; glasba: Eva Hren
 

Zasedba: Katja Šulc, glas, ukulele, elektronski pripomočki; Andraž Mazi, pedal steel, bendžo, charango; Marino Kranjac, oprekelj

Katja Šulc je pevka, glasbenica in avtorica, ki prepleta poezijo, sodoben folk, ljudsko tradicijo in pripovedništvo. Zaznamuje jo eklektičen glasbeni pristop, ki gradi na atmosferičnosti, intimni interpretaciji, večplastnih vokalnih harmonijah, repeticijah in zvočnih manipulacijah. Doslej je izdala pet studijskih albumov, katerih rdeča nit je poezija v glasbi. Njen zadnji album West Wind Blow From Your Prairie Nest (ŠKUC, 2024) je segel na World Music Chart Europe Top 20 in prejel nominacijo za Preis der deutschen Schallplattenkritik.

Na tokratnem koncertu bo preletela krajine, kjer je srečala poezijo svojih albumov. Pridruženi gost koncerta bo istrski glasbenik Marino Kranjac, s katerim uglasbuje poezijo Istre. 
 

Cankarjev dom v Dvorani Alme Karlin odpira nov glasbeno-literarni cikel, namenjen srečevanju besede in glasbe, ki se prepletata v iskanju pomena, ritma in čustev. Cikel odpira prostor za intimno, a izrazno močno izkušnjo, kjer se poezija, pripoved in glasba srečajo v razmisleku o času, v katerem živimo.

*Ob nakupu vstopnic za vseh pet koncertov cikla Notopisi ste upravičeni do 20-odstotnega popusta

Zasedba: Jani Kovačič, glas, kitara; Aljaž Bassin, kitara; Nikola Matošić, kontrabas; Ana Mezgec, violina.
Prevodi in priredbe besedil: Dušanka Zabukovec in Jani Kovačič

Georges Brassens (1921–1981) je bil znamenit francoski šansonjer. Njegove pesmi so razburjale, saj je zagovarjal človeka in njegove napake ter velikodušnost. Bil je prepričan anarhist. Običajno je nastopal sam s kitaro, a največkrat ga je spremljal prijatelj basist Pierre Nicolas in občasno še kakšen kitarist. O Georgesu Brassensu je bilo napisanih kar nekaj knjig, življenjepisov in posnetih več filmov. Navkljub njegovi slavi in navdušenju za šanson v Sloveniji, razen dveh pesmi: ene v izvedbi Jureta Ivanušiča (La Mauvaise Herbe / Slab sloves) in druge Vite Mavrič (Il n’y a pas d’amour hereux / Ljubezni srečnih ni – na besedilo Louisa Aragona, glasba Georgesa Brassensa), ni kaj več znanega. Zato nam bo za uvod v novi cikel Brassena ter njegovo poezijo in glasbo približal Jani Kovačič z zasedbo. 

Cankarjev dom v Dvorani Alme Karlin odpira nov glasbeno-literarni cikel, namenjen srečevanju besede in glasbe, ki se prepletata v iskanju pomena, ritma in čustev. Cikel odpira prostor za intimno, a izrazno močno izkušnjo, kjer se poezija, pripoved in glasba srečajo v razmisleku o času, v katerem živimo.

*Ob nakupu vstopnic za vseh pet koncertov cikla Notopisi ste upravičeni do 20-odstotnega popusta

Zasedba: Andrej Ofak, kitara; Borut Mori, harmonika; Ivan Lotrič, interpretacija besedil

Skozi filmsko naracijo glasbe in besedila ustvarjalci občinstvo popeljejo po življenju in najbolj znanih delih slovenskega realista, ki mu je drago ljudsko izročilo. Pred vami se izrišejo spomini na Jurčičevo življenje (Epilog), Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače, sklene se z Epilogom. Ivan Tavčar je ustvarjalce navdušil z Visoško kroniko, ki je tako dobila očarljive skladbe, prepletene z najpomembnejšimi, dramatičnimi, pa tudi radostnimi deli zgodovinskega romana – ta se ukvarja s široko paleto človeškega čustvovanja, ki se oblikuje v razponu od najbolj nizkotnih do najvišjih namer.

Avtorja in izvajalca glasbe ter snovalca celotnega projekta sta akademsko izobražena glasbenika, kitarist Andrej Ofak in harmonikar Borut Mori. K tokratnemu umetniškemu ustvarjanju sta povabila prvi glas slovenskih interpretov besedil, Ivana Lotriča.

Cankarjev dom v Dvorani Alme Karlin odpira nov glasbeno-literarni cikel, namenjen srečevanju besede in glasbe, ki se prepletata v iskanju pomena, ritma in čustev. Cikel odpira prostor za intimno, a izrazno močno izkušnjo, kjer se poezija, pripoved in glasba srečajo v razmisleku o času, v katerem živimo.

*Ob nakupu vstopnic za vseh pet koncertov cikla Notopisi ste upravičeni do 20-odstotnega popusta

Zasedba: Aleš Šteger, besedilo; Jure Tori, harmonika

Glasbeno-literarni nastop, ki prihaja po jesenski knjižni izdaji slikanice za odrasle z ilustracijami Damijana Stepančiča. Avtor Aleš Šteger v pesnitvi povzema resnično zgodbo svojega deda, Matije Zorca. Dogajanje postavi petdeset najbolj nemirnih let 20. stoletja, prostorsko sega od Trsta, čez Ljubljano do Severnega morja in Slovenskih goric. Rimano pripoved uglasbi Tori s harmoniko, ki je sicer osrednji motiv zgodbe. Verzna pripoved ponuja nov pogled na ustaljene zgodovinske poglede in delitve ter z zgodbo usode malega posameznika in veličine glasbe odpira vprašanja zgodovinske krivde in odgovornosti brez ustaljenih, popreproščenih sodb.

Cankarjev dom v Dvorani Alme Karlin odpira nov glasbeno-literarni cikel, namenjen srečevanju besede in glasbe, ki se prepletata v iskanju pomena, ritma in čustev. Cikel odpira prostor za intimno, a izrazno močno izkušnjo, kjer se poezija, pripoved in glasba srečajo v razmisleku o času, v katerem živimo.

*Ob nakupu vstopnic za vseh pet koncertov cikla Notopisi ste upravičeni do 20-odstotnega popusta

Zasedba: Bogdana Herman, glas; Milan Dekleva, klavir; Jerko Novak, kitara; Božo Ogorevc, violina; Lado Jakša, klarinet, tolkala; Aleš Kacjan, flavta, tolkala


Glasbena skupina Salamander, ki sta jo sredi sedemdesetih let minulega stoletja ustanovila glasbenik Tomaž Pengov (1949–2014) in pesnik Milan Dekleva, je letos izdala svoj prvi album Salamander. Po besedah kitarista Jerka Novaka ne sledijo nobenemu žanru, njihovo glavno vodilo je instrumentom pustiti prostor in čas. Sicer pa tudi po vseh teh letih sledijo vodilu, da so »skupina za raziskovanje in produciranje glasbeno-poetskih interakcij«. Poleg glasbe z izdane plošče bodo za občinstvo pripravili vrsto povsem novih skladb, za katere je besedila prispeval Milan Dekleva.

Cankarjev dom v Dvorani Alme Karlin odpira nov glasbeno-literarni cikel, namenjen srečevanju besede in glasbe, ki se prepletata v iskanju pomena, ritma in čustev. Cikel odpira prostor za intimno, a izrazno močno izkušnjo, kjer se poezija, pripoved in glasba srečajo v razmisleku o času, v katerem živimo.

*Ob nakupu vstopnic za vseh pet koncertov cikla Notopisi ste upravičeni do 20-odstotnega popusta
 

Pogovor ob izidu nove knjige Jureta Simonitija, v kateri avtor razpira drzno tezo o poenotenju kontingence in univerzalnosti ter odpira vprašanja o naravi resnice, nujnosti in nastajanja novega. Pogovor bo vodil Mladen Dolar.

Zgodovina znanosti je polna teoretičnih poenotenj dveh prej izključujočih se pojmov ali dveh nasprotnih področij (naravno in nenaravno gibanje pri Galileju, zemeljska in nebesna fizika pri Newtonu, človek in žival pri Darwinu, elektrika in magnetizem pri Maxwellu, masa in energija, prostor in čas, pospešek in gravitacija pri Einsteinu, delec in polje v kvantni mehaniki itd.). Pričujoča knjiga postavlja tezo, da filozofiji manjka podobno poenotenje dveh na videz nasprotnih si pojmov »kontingence« in »univerzalnosti«. Projekt tega poenotenja avtor vidi kot nekaj, kar zgolj do konca izpeljali operacijo, ki je implicitna v filozofiji Ljubljanske lacanovske šole, še zlasti pa v misli Slavoja Žižka. Pri ponudi nove odgovore na vprašanja o naravi kontingence, nujnosti, predvidljivosti oziroma napovedljivosti prihodnosti, veljavnosti naravnih zakonov, vlogi singularnosti v odnosu do univerzalnosti, kaosa in reda, realnosti in resnice. Ti odgovori se močno razlikujejo od tistih, ki jih zagovarjajo sodobni filozofi, kot so Badiou, Meillassoux, nekateri drugi spekulativni realisti ter nekateri analitični filozofi znanosti.

Knjiga na ta način izdela nekakšno novo ontologijo z izrazito anti-platonističnim programom. Pod vplivom platonizma smo nagnjeni k temu, da kontingenco povezujemo z nepopolno vladavino posameznih stvari pred našimi očmi, univerzalnost pa z bolj stabilno, a oddaljeno zakonitostjo, ki vleče niti od daleč. Kaj pa, če je ravno obratno? Ali je mogoče, da živimo v svetu, v katerem ni kozmičnega Zakona, ki bi vladal od začetka časov, zato je tukaj in zdaj še edino mesto, kjer se lahko razprostre prostor univerzalnosti? Kaj če je »partikularnost« kot oblika potencialnosti in prenosljivosti razpršena po prostoru in času, medtem ko je »univerzalnost« zgolj prisila, da nase vzamemo singularnost svojega mesta, ki je skrčen na golo sedanjost? Na podlagi novega branja revolucij moderne znanosti (Kopernik, Galilej, Newton, Darwin, Marx, Saussure, Freud, ter velike fizikalne teorije dvajsetega stoletja) knjiga razvije novo ontologijo lokalnega nastajanja novega, ki temelji na naslednji vzajemni definiciji kontingence in univerzalnosti: nič drugega ne more fiksirati kontingence sedanjega trenutka kot ravno le vznik univerzalnosti; v zameno pa je univerzalnost sama zgolj oblika tega, da je svet prisoten samemu sebi v svoji kontingentni lokalnosti.

Jure Simoniti je raziskovalec na Univerzi v Ljubljani. Področja njegovih raziskav so teorije resnice, nemški idealizem, filozofija jezika, filozofija znanosti. Njegove pomembnejše objave so: Die Philosophie der kleinsten Prätentiösität (Turia + Kant 2014), The Untruth of Reality: The Unacknowledged Realism of Modern Philosophy (Lexington Books 2016), New Realism and Contemporary Philosophy (souredništvo z Gregorjem Kroupo, Bloomsbury Academic 2020), in Ideas and Idealism in Philosophy (souredništvo z Gregorjem Kroupo, DeGruyter 2023).
 

Predavanje se osredotoča na začetne ugotovitve analize modela človeškega napredka Nikole Tesle v Problemu povečevanja človeške energije (1900), reinterpretiranega s pomočjo nedavno odkritega in neobjavljenenega osnutka uvoda Problema v arhivih Muzeja Nikole Tesle v Beogradu. V tem osnutku s pomočjo »diagrama sil« Tesla predstavlja napredek človeštva (enačenega z Zemljo) kot orbitalno, kompleksno spiralno gibanje okoli »Ideala« (enačenega s Soncem), ki ga določa dinamični ekvilibrij treh osnovnih sil. Vektorji teh sil ustvarjajo sekundarne sile, usmerjene k različnim manifestacijam »Ideala«. Ta heliocentrični model človeškega napredka povsem preoblikuje naše razumevanje Teslove filozofije, vključno z njegovim konceptom »znanstvenega človekoljubja«, na katerem je utemeljeval svoj neudejanjeni sistem globalnega brezžičnega prenosa energije. Odkritje tega materiala lahko služi kot ključ za odklepanje več njegovih navidezno nepovezanih znanstvenih, tehnoloških in duhovnih idej, kar omogoča natančnejše razumevanje njegove filozofije energije in tehnološke vizije onkraj razširjenih in pogosto zgrešenih predstav.

Predavanje bo kritično osvetlilo tudi napetosti, povezane s Teslovo idejo globalne brezžične distribucije energije v kontekstu problema centralizacije in energetske demokracije, vključno z religijskimi vplivi, s pomočjo katerih je razlagal in razširjal svoje izume.

Tibor Hrs Pandur je pesnik, teslolog, prevajalec, dramaturg, komparativist in literarni zgodovinar. Izdal je dve znanstveni monografiji o Nikoli Tesli: slovenski prevod Problema povečevanja človeške energije s spremno študijo (Založba ZRC; 2. razširjena izdaja, 2021) in Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co. (Litera, 2023), ki jo je uredil, prevedel in komentiral, predstavlja pa prvo objavo tega materiala v svetovnem merilu. Trenutno je zaposlen kot raziskovalec na triletnem projektu Nikola Tesla: filozofija energije, tehnologije in religije ter njena relevantnost danes (Inštitut za filozofske in religijske študije, ZRS Koper in AMEU Maribor). Na to temo prav tako piše doktorat na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (Interdisciplinarni študij Humanistika in družboslovje).


V sodelovanju z Društvom za primerjalno religiologijo in Inštitutom za filozofske in religijske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v okviru projekta Nikola Tesla: filozofija energije, tehnologije in religije ter njena relevantnost danes (J7-60133) s podporo ARIS.

Dr. Andrej Lukšič: Energetika v luči politične ekologije 
Transformacija na področju energetike, ki smo ji danes priče, bo pomembno zaznamovala nadaljnji razvoj razvitih zahodnih družb ter njihovega odnosa do narave, okolja pa tudi do drugega in tretjega sveta. Politična ekologija zahodnega sveta odkriva različne mogoče scenarije družbenega razvoja, katerega jedro je in bo prav energetska politika; scenarije gre razumeti kot rezultante razmerja moči različnih političnih in družbenih akterjev na različnih ravneh, ki so in bodo poskrbeli za komunikacijsko zlivanje različnih okoljskih diskurzov v hegemonski razvojni koncept razvitih zahodnih držav; ta koncept bo tudi institucionalno in finančno podprt na nacionalni, regijski in globalni ravni. Kako naj se v teh novih političnih okvirih, ki šele nastajajo, ravna slovenska država, in sicer tako navznoter kot navzven?

Dr. Andrej Lukšič je izredni profesor na Fakulteti za družbene vede na programu Politologija – študija politik in države ter nosilec treh predmetov. Na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu Humanistika in družboslovje je skrbnik področja Politologija, v okviru doktorskega študija Varstvo okolja na Univerzi v Ljubljani pa je nosilec predmeta Politična ekologija. Leta 2018 je bil začetnik in nato soorganizator Mednarodne poletne šole politične ekologije, ki jo v velikem številu obiskujejo študentje in študentke z vsega sveta. Pri Inštitutu ČKZ je leta 2017 objavil zbirko OIKOS ter postal njen urednik in soprevajalec pri desetih izdanih temeljnih teoretskih delih s področja politične ekologije. Od leta 1993 je ustanovitelj in direktor Inštituta za ekologijo (okoljska nevladna organizacija). Raziskovalno se angažira na temah kritične politične ekologije, deliberativne demokracije, demokratične uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij, demokratiziranja demokracije ter političnih in družbenih učinkov rizičnih tehnologij. Vodil je številne interdisciplinarne projekte v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan, VOKO-SNAGA, Centrom za nevladne organizacije, Focusom, REC, Revivom ipd. ter z različnimi ministrstvi Vlade Republike Slovenije.
 

Dr. Andrej Gubina: Energetske skupnosti in samooskrba – kako je lahko sodelovanje ključ za energetsko 4D-revolucijo
Predavanje predstavlja ključne izzive energetske preobrazbe – podnebne spremembe, omejene vire, demografijo in geopolitične napetosti – ter vlogo električne energije kot osrednjega dejavnika rešitev. Ogledamo si prihodnost energetike, ki je zasnovana na štirih D-jih: decentralizaciji, digitalizaciji, dekarbonizaciji in demokratizaciji oskrbe z električno energijo. Skozi praktični primer pilotne energetske skupnosti v Lučah pokaže, kako lokalna proizvodnja elektrike, prožnost porabe in sodelovanje prebivalcev omogočajo bolj zanesljivo, čistejšo in cenejšo oskrbo. Ogledamo si ključne dejavnike pri 4D-energetski revoluciji: pomen tehnologije, regulative in družbene angažiranosti pri gradnji energetske demokracije in vključevanju vseh akterjev v pravičen zeleni prehod.
Za uspeh in preživetje moramo nujno spremeniti svoje navade, podpirati sodelovanje in medsebojno zaupanje, saj zahteva zeleni in trajnostni prehod skupno delovanje posameznikov, skupnosti in institucij.

Dr. Andrej Ferdo Gubina je doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani leta 2002, kjer je od 2023 redni profesor. Leta 2000 je bil Fulbrightov gostujoči raziskovalec na Massachusetts Institute of Technology. Med letoma 2002 in 2005 je vodil Oddelek za upravljanje s tveganji v HSE d.o.o., Ljubljana, ter nato med 2005 in 2022 Laboratorij za energetske strategije na UL FE kot predstojnik. Od marca 2022 je direktor Inovacijsko razvojnega inštituta UL. Kot glavni raziskovalec je sodeloval pri šestnajstih EU projektih (FP6, FP7, IEE, H2020 in HE). Raziskave obsegajo ekonomiko elektroenergetskih sistemov in energetski trg, upravljanje s tveganji in upravljanje premoženja v EES, upravljanje prožnosti porabe, energetsko učinkovitost in integracijo obnovljivih virov energije. Je Senior Member IEEE PES in član CIGRE Paris ter EU H2020 BRIDGE.


V sodelovanju z Društvom za primerjalno religiologijo in Inštitutom za filozofske in religijske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v okviru projekta Nikola Tesla: filozofija energije, tehnologije in religije ter njena relevantnost danes (J7-60133) s podporo ARIS.