Maja Gal Štromar, igralka in pisateljica 16 izvirnih literarnih del, predstavlja zadnji del trilogije 7 kg do sreče, razvpite in hudomušne pripovedi slovenske igralke Mare Vodopivec. Janja Vidmar ob knjigi zapiše: »Pa smo dočakali še zadnji del odmevne trilogije 7 kg do sreče! Naj takoj poudarim, da gre za žanrski hibrid, ki spretno krmari med dramo, ljubičem in psihološkim romanom. Težko je biti Mara, zlasti odkar je po besedah psevdovnučka Lana Bog dal odpoved in se mora človek na tem svetu znajti, kakor ve in zna. In zato ostaja Mara na slovenskem knjižnem trgu brutalno iskren zapis o iskanju sreče v polju nikdar izpetih bojev s tesnobo, stisko in lovom za smislom življenja.« Pa vendar Mara ohranja dovolj vedrine in radosti, humorja in moči, da se prebije skozi nove dogodivščine v iskanju doma. 

Z avtorico se bo pogovarjala Zvezdana Mlakar. Veliko stvari ju povezuje: gledališče, televizija, film, igranje, svet na odrih in v zaodrjih. Pa tudi skupni gledališki projekt Amelia E., monodrama o ameriški letalki, ki jo je za Zvezdano napisala prav avtorica in so jo uprizorili v SNG Drama Ljubljana. Nekaj točk večera pa naj le ostane za presenečenje …
 

V prvi izvedbi novega cikla Literarnih dialogov, ki ga predstavljata Veleposlaništvo Španije in Cankarjev dom, bodo avtorji obeh držav razpravljali o pomembnih literarnih in aktualnih temah. 

Gostili bomo predstavnika sodobne književnosti, slovenskega pisatelja Gorana Vojnovića in špansko pisateljico Tereso Cardona. Dialog bo povezovala novinarka Mimi Podkrižnik. 

Namen teh dogodkov je združiti pisatelje, kritike, urednike, novinarje, literarne agente, študente in širšo javnost za izmenjavo idej in izkušenj o izpostavljenih temah na posameznem dialogu ter s tem sprožiti razpravo o inovativnih predlogih. 
Prav tako si prizadevamo še bolj zbližati državi ter se ob književnosti in mislecih bolje spoznati.

Nagrada Evropske unije za književnost (EUPL) predstavlja vrhunec priznanja za evropske avtorje/avtorice ter poudarja bogato tkivo evropskega literarnega daru in različne zgodbe, ki izhajajo iz njenih številnih kultur. Nagrada ne le slavi ustvarjalnost in moč pripovedovanja zgodb, temveč je tudi pomemben katalizator za mednarodni uspeh avtorjev. O razumevanju delovanja nagrade EUPL, njene vloge kot potencialnega varuha avtorskega uspeha ter receptov za doseganje mednarodnega priznanja bodo na odprtem omizju svoja mnenja soočili avtorica Fabule in češka prejemnica nagrade EU Lucie Faulerová, ter izbrani, dosedanji slovenski lavreati (Gabriela Babnik, Jasmin B. Frelih, Anja Mugerli …). 

Odprto omizje Literarna nagrada EU: Recept za mednarodni uspeh? bo vodil Dražen Dragičević, ki bo z avtorji/avtoricami spregovoril o tem, kako je EUPL vplivala na njihovo uspešno pot, kakšni so izzivi pri premagovanju jezikovnih in kulturnih ovir ter kakšen je njihov pogled na razvijajočo se evropsko literarno pokrajino. 

EUPL se vsako leto podeli novim in uveljavljajočim se avtorjem iz različnih držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa, s čimer je zagotovljena izmenična usmeritev, ki poudarja različnost v Evropski uniji in njenih pridruženih državah. Postopek izbora je skrben, saj nacionalne žirije, ki jih sestavljajo pisatelji, založniki, uredniki in kritiki, kandidate predlagajo na podlagi literarnih dosežkov, izvirnosti in zmožnosti odmeva onstran kulturnih meja. Nagrada EUPL je lahko pomemben mejnik na avtorjevi uspešni poti, saj pogosto pomeni vstopnico za mednarodni uspeh. Nagrada namreč opozarja na dela, ki bi sicer ostala omejena na lokalno okolje, in avtorjem/avtoricam ponuja platformo za širše priznanje, pri čemer ne le povečuje prepoznavnost nagrajenih del, temveč tudi omogoča njihov prevod in objavo v drugih jezikih.
 

Na literarnem večeru ob slovenskem kulturnem prazniku se bodo predstavili in svoja dela brali nove članice in člana Društva slovenskih pisateljev. 

Nastopili bodo pisateljica ter avtorica radijskih in gledaliških iger za otroke Irena Androjna, mladinska pesnica Barbara Gregorič Gorenc, filozof, pisatelj, sociolog, dramatik, esejist in prevajalec Mirt Komel, pisateljica Darinka Kozinc in pesnik Tom Veber.


Dogodek bo povezovala pesnica Meta Kušar, za glasbeno spremljavo bo poskrbel Matej Krajnc. 

Urša Marinšek: Zgodbe iz domov za starejše v slovenski literature

Predavanje raziskuje upodobitve starosti in staranja v treh slovenskih literarnih delih, katerih dogajanje se razvija v domovih za starejše občane. Ta dela razkrivajo različne perspektive staranja in načine gledanja družbe na starejše ljudi.

Reprezentacija starosti in staranja v slovenski književnosti
Če izhajamo iz pojma kulturnega staranja in ne biološkega, imamo vsaj dve pripovedi o staranju: prva je o »propadanju« in »nazadovanju« ter druga o »kljubovanju« starosti. Pripoved o »propadanju« sovpada s številnimi stereotipi o staranju (npr. krhkost, ranljivost, invalidnost, negibnost, odvisnost in demenca). »Kljubovanje« starosti pa vključuje idejo o aktivnem staranju, usmerjenem k njegovemu upočasnjevanju, da človek ne začne »propadati«. Kot so pokazali raziskovalci staranja in literarni gerontologi, lahko te kulturne reprezentacije najdemo v številnih literarnih delih. Namen prispevka je orisati literarne reprezentacije starosti in staranja v sodobni slovenski književnosti. Vpogled v reprezentacije ponujajo romani Toneta Partljiča (Dom dom, 2008), Sebastijana Preglja (Kronika pozabljanja, 2014), zbirka kratkih zgodb Barbare Hanuš (Kavni krog, 2021) in druga dela. Različne knjige, različni žanri, ki ponujajo številne poglede na starost in staranje. Knjige različno opisujejo starejše ljudi, razpravljajo o njihovi vrednosti in nemalokrat predstavljajo stereotipne oz. prevladujoče kulturne pripovedi o starejših ljudeh.

O predavateljici:
Urša Marinšek je študirala angleški jezik in književnost ter sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Trenutno je zaposlena na Centru za interdisciplinarno raziskovanje starosti in nege (Center for Interdisciplinary Research on Aging and Care) na Univerzi v Gradcu, Avstrija. Sodeluje v številnih mednarodnih in interdisciplinarnih projektih, povezanih s staranjem, digitalizacijo in digitalnim učenjem. Ukvarja se z raziskovanjem reprezentacije starosti, staranja ter nege v slovenski, severnoameriški in britanski književnosti.

Dr. Dagmar Gramshammer-Hohl: Politizacija pozabljanja – Prikazi demence v sodobnem južnoslovanskem leposlovju

Južnoslovanske književnosti danes veliko pozornosti posvečajo zamolčanim in nasprotujočim si spominom na vojno in politično nasilje. V tem kontekstu zaznavamo vse večjo osredotočenost na starejše protagoniste, zlasti na osebe z demenco. Kot so dokazali Krüger-Fürhoff in sodelavci (2021), leposlovje demence ne obravnava le v smislu ahistorične bolezni, temveč jo uporablja za predstavitev travmatičnih zgodovinskih dogodkov, ki se izmikajo pomnjenju. Literarni prikazi bolezni so tako nadvse spolitizirani: demence ne obravnavamo toliko kot individualno izkušnjo, temveč kot pozabljivost družbe v zvezi z lastno preteklostjo. Na podlagi primerov iz novejšega hrvaškega, bosanskega in bolgarskega leposlovja (Jergović, Mlakić, Gospodinov) bo predavanje v kontekstu jugovzhodne Evrope analiziralo, kako se literarne pripovedi o izgubi spomina navezujejo na razprave o politiki spomina in prispevajo k njim. 

O predavateljici:
Dr. Dagmar Gramshammer-Hohl je višja predavateljica na Oddelku za slavistiko Univerze v Gradcu v Avstriji. Specializirana je za literarne in kulturne vede s poudarkom na ruskem in postjugoslovanskem leposlovju 20. in 21. stoletja, literaturi izseljencev in študijah starosti/staranja. V doktorski disertaciji je analizirala prikaze staranja žensk v ruskem leposlovju. Je urednica publikacije Aging in Slavic Literatures: Essays in Literary Gerontology (Staranje v slovanskih književnostih: eseji o literarni gerontologiji, Bielefeld, 2017). Med njenimi nedavnimi publikacijami je tudi večpredstavna zbirka esejev Foreign Countries of Old Age: East and Southeast European Perspectives on Aging (Tujina starosti: vzhodno- in jugovzhodnoevropske perspektive staranja Bielefeld, 2021), s sourednico Oano Hergenröther. Je članica projektne skupine raziskovalnega projekta »Preobrazba strahu pred staranjem v jugovzhodni Evropi: politični, družbeni in kulturni narativi demografskih sprememb«, ki ga financira Volkswagnova fundacija (2023–2027).
 

Dr. Marlena Plavšić: Modrost in dobro počutje v starejši dobi

Predavanje temelji na raziskavi, ki preučuje razmerje med modrostjo in dobrim počutjem v starejši dobi. Kljub fizičnemu in psihološkemu upadu se izkušnja staranja razlikuje med posamezniki. Rezultati raziskave razkrivajo povezavo med večjo modrostjo in večjim zadovoljstvom z življenjem, boljšo samopodobo in manj depresije.

Modrost že dolgo ni pritegnila večje pozornosti raziskovalcev iz psihologije. Vendar pa v zadnjih tridesetih letih v tem pogledu opažamo večje zanimanje, objavljenih je bilo več znanstvenih prispevkov na temo modrosti. Morda gre za iskanje nečesa, kar bi nam lahko pomagalo pri spoprijemanju z dinamičnim vsakdanjikom, preobremenjenostjo z ogromno količino informacij in vedno večjim številom odločitev, ki jih moramo sprejeti v vedno krajšem času. Po drugi strani pa morda poskušamo razumeti, kaj bi modrost lahko pomenila v današnjem kontekstu. Zelo verjetno sta resnični obe domnevi. Tradicionalno smo modrost povezovali s pridobivanjem življenjskih izkušenj, zato smo starejšim ljudem, ki imajo tovrstnih izkušenj največ, pripisovali večjo modrost. Predavanje bo namenjeno premisleku, kako je modrost opredeljena v psihologiji, kako jo je mogoče izmeriti, kaj se z modrostjo zgodi v starosti in kako lahko modrost povežemo z zdravjem. Govorili bomo tudi o tem, kaj prispeva k razvoju modrosti in k čemu lahko pripomore modrost ne glede na našo starost.

O predavateljici:
Marlena Plavšić je magistrirala in doktorirala iz psihologije na Fakulteti za humanistične in družbene vede Univerze v Zagrebu, magistrirala pa iz antropologije na Prirodoslovno-matematični fakulteti iste univerze. Pomemben del njenih delovnih izkušenj je psihosocialno delo v lokalni organizaciji Suncokret. Danes predava psihologijo v okviru humanističnih, glasbenih in zdravstvenih ved Univerze Juraja Dobrile v hrvaškem Pulju. Pri svojem znanstvenem in strokovnem delu se ukvarja predvsem s temami izobraževanja in človekovih pravic.

Dr. Otto Gerdina: Različni obrazi starizma: med marginalnostjo in privilegijem starosti

Predavanje obravnava fenomen starizma, ki se lahko kaže kot sočuten ali sovražen. Prvi del predavanja raziskuje, kako so zdravstvene in socialne storitve za starejše v preteklosti upravičevale negativne stereotipe o starosti. Drugi del pa se osredotoča na to, kako so se v zadnjih petdesetih letih te politike začele obravnavati kot neupravičen privilegij starejše generacije.

Starizem je proces sistematičnega stereotipiziranja in diskriminiranja ljudi na podlagi njihove starosti. Sočutni starizem se nanaša na obliko starizma, ki se pojavi, ko ljudje poskušajo (včasih pretirano) pomagati starim ljudem. Pomoč utemeljujejo na negativnih stereotipih in predsodkih o starosti, na primer, da so stari ljudje močno opešani in težko poskrbijo zase. Sovražni starizem pa se nanaša na vrsto starizma, ki vključuje nestrpnost ali neposredno diskriminacijo starih ljudi. Pojavi se takrat, ko so stari ljudje dojeti kot privilegirana družbena skupina, ki si prisvaja vse večji del skupnostnih virov. V prvem delu predavanja bo predstavljeno, kako je bilo uvajanje zdravstvenih in socialnih storitev za stare ljudi v prvi polovici 20. stoletja legitimirano s pripisovanjem negativnih lastnosti, kot so šibkost, odvisnost in nizek družbeni status, starim ljudem. Slednje je bilo skozi prizmo sočutnega starizma razumljeno ne le kot pravično nadomestilo za delo in nekdanje zasluge, temveč tudi kot način spopadanja z negotovostjo in trpljenjem v zadnjem obdobju življenja. V drugem delu predavanja bo prikazano, kako so bile politike socialnega varstva namenjene pomoči starim ljudem v zadnjih petdesetih letih reinterpretirane kot neupravičen privilegij razmeroma zdrave, privilegirane, sebične in politično močne skupine starih ljudi, kar je ustvarilo plodna tla za krepitev sovražnega starizma.

O predavatelju:
Asist. dr. Otto Gerdina je raziskovalec na Fakulteti za družbene vede in direktor zavoda OPRO. Na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij se ukvarja z medijskimi reprezentacijami starosti v slovenskih časopisih kot tudi z javnimi stališči, povezanimi s starostjo, staranjem in starimi ljudmi. Rezultate raziskovalnega dela redno predstavlja na domačih (letna srečanja SSD) in tujih konferencah (IAGG-ER, letno srečanje ESA). Aktivno sodeluje v domačih in mednarodnih znanstvenih združenjih, od leta 2023 je vodja Sekcije za sociologijo časa, ki deluje pod okriljem slovenskega sociološkega društva, član odbora sekcije za sociologijo staranja pri Mednarodnem sociološkem združenju (ISA) in mednarodnega omrežja PAAR-net, kjer sodeluje pri razvoju participatornih raziskovalnih pristopov, ki vključujejo stare ljudi. V letih 2018–20 je sodeloval v evropskem omrežju za zmanjševanje socialne izključenosti v starosti ROSEnet in pri ustanovitvi mreže za boj proti revščini EAPN Slovenija. Doslej je za svoje delo prejel Svečano listino za najboljše študijske dosežke Univerze v Ljubljani (2016), Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani (2017) in priznanje Slovenskega sociološkega društva Mladi sociološki up (2018).

Gost četrtega Alminega večera bo Evald Flisar (1945), avtor vrste potopisnih romanov in leposlovja s potopisno motiviko, med katerimi je najbolj znan in bran Čarovnikov vajenec (1986), omeniti pa velja vsaj še potopise Tisoč in ena pot (1979), Južno od severa (1981) in Popotnik v kraljestvu senc ter knjigo Zgodbe s poti (2000). Napisal je tudi vrsto dramskih besedil, ki jih uprizarjajo po vsem svetu, ter prejel več Grumovih in drugih nagrad, enajst romanov je bilo nominiranih za nagrado kresnik. Evald Flisar je najbolj prevajan slovenski pisatelj in še zmeraj svetovni popotnik, ki je obiskal blizu sto držav sveta. Več let je preživel v Londonu in v Avstraliji.

Z Evaldom Flisarjem se bo pogovarjal dr. Andrej Blatnik.


O Alminih večerih:
Almini večeri so posvečeni pogovorom s potujočimi pisatelji o njihovih in njim ljubih knjigah, o njihovih ljubih poteh in tistih, ki si jih še želijo prehoditi, pa tudi o glasbi, hrani in pijači njim ljubih krajev. Pisanje, ki ga bodo predstavljali Almini večeri, prinaša spremembe. Spremembe v bralcu, spremembe v bralčevem razumevanju sveta, spremembe v svetu.  Več >>
 

Gost petega Alminega večera bo Carlos Pascual (1964). Po odhodu iz Mehike in bivanju v več državah se je ustalil v Sloveniji, kjer je objavil vrsto knjig, med njimi literarno razmišljanje o Sloveniji Debeli zidovi, majhna okna (Cankarjeva založba 2017) in Nezakonita melanholija (LUD Šerpa, 2020), za katero je 2021 prejel nagrado novo mesto. Pascual v svojem pisanju pogosto obravnava kulturne razlike med državo, kjer se je rodil, in tisto, kjer preživlja zadnje desetletje.

S Carlosom Pascualom se bo pogovarjal dr. Andrej Blatnik.


O Alminih večerih:
Almini večeri so posvečeni pogovorom s potujočimi pisatelji o njihovih in njim ljubih knjigah, o njihovih ljubih poteh in tistih, ki si jih še želijo prehoditi, pa tudi o glasbi, hrani in pijači njim ljubih krajev. Pisanje, ki ga bodo predstavljali Almini večeri, prinaša spremembe. Spremembe v bralcu, spremembe v bralčevem razumevanju sveta, spremembe v svetu. Več >>


Pogovor bo potekal v angleščini, s prevodom v slovenščino.

Gost tretjega Alminega večera bo Samo Rugelj (1966), doktor založniških študij, založnik, ustanovitelj in odgovorni urednik revije Bukla ter avtor vrste publicističnih in leposlovnih knjig, med katerimi je zadnja potopisni roman Samo močni preživijo (UMco 2023). Objavil je tudi več gorniških in tekaških potopisov, med njimi Triglavske poti (2012) in Delaj, teci, živi (2018). Je dobitnik nagrade krilata želva 2022 za pustolovski potopis po Kreti Soncu naproti (UMco 2022).

S Samom Rugljem se bo pogovarjal dr. Andrej Blatnik.


O Alminih večerih:
Almini večeri so posvečeni pogovorom s potujočimi pisatelji o njihovih in njim ljubih knjigah, o njihovih ljubih poteh in tistih, ki si jih še želijo prehoditi, pa tudi o glasbi, hrani in pijači njim ljubih krajev. 

Pisanje, ki ga bodo predstavljali Almini večeri, prinaša spremembe. Spremembe v bralcu, spremembe v bralčevem razumevanju sveta, spremembe v svetu.  Več >>