A dela?

A dela? je mednarodni festival umetnosti, znanosti in tehnologije, ki ga med 24. in 28. avgustom 2020 na različnih lokacijah v Ljubljani organizira Društvo Ljudmila v okviru evropske mreže raziskovalnih, izobraževalnih in umetnostnih institucij EASTN-DC, ki na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije obravnava nove premike v digitalni paradigmi, s poudarkom na interaktivnih, haptičnih in multimodalnih principih.

Petkova serija nastopov v Klubu Cankarjevega doma bo predstavila raznolike poskuse re-imaginacije vlog performerja in publike na področju žive elektronske glasbe.
• Yannick Hofmann: Figure-ground | AV nastop (spletni prenos v živo, 15 min)
• Dan Wilcox: robotcowboy | AV nastop (spletni prenos v živo, 15 min)
• Ansambel PRSA |  AV nastop (45 min)
• J.B. Arthus : 55H22 | live-act (50 min)


Yannick Hofmann v performansu Figure-ground lastno podobo v realnem času podvrže algoritmični obravnavi s pomočjo računalniškega vida. Rezultate analiz uporablja za avtomatizacijo modulacije terenskih posnetkov, s tem pa sklene povratno zanko med zaznavo in ustvarjanjem (zvoka in slike), pri čemer pa je lahko prisoten (in produktiven) tudi učinek pareidolije - napačne prepoznave nepovezanih dražljajev kot objektov, h kateremu so nagnjeni tako naravni kot tudi umetni sistemi zaznave.

Dan Wilcox svoje performirajoče telo tekom večletnega projekta in istoimenskega performansa robotcowboy razširja z nosljivimi, po meri ustvarjenimi senzorji in programiranimi vmesniki, ki mu omogočajo zvočno več-opravilnost in prilagodljivo upravljanje z mnoštvom simultanih zvočnih ukazov.

Kompleksne vezave elektronskih glasbenih instrumentov in naprav ter tehnologij za upravljanje luči in videa držijo člane Ansambla PRSA v procesu neprestane rekonfiguracije signalnih poti in nastavitev - v  nestabilnem lovljenju in premeščanju kolektivne AV podobe, ki vznika iz njihove zvočno-mehanistične interakcije.

Fizični aspekt programiranja in oblikovanja zvoka analognih ritem mašin in modularnih sintetizatorjev Jeana Baptista Arthusa v projektu 55H22 prav tako zahteva nenehno telesno vpletenost, ki se na mnogotere načine, a vselej očitno, odraža v zvočnih spremembah, ki v tehnoidnem pulziranju fizično vplivajo na poslušalca.