Od 8. jan. do 23. feb. 2020

Ana Kučan: L’Espace Infini

Versajski vrt, tako zelo vpotegnjen v unikatnost svojega historičnega trenutka, ki ga je omogočil v spletu edinstvenih okoliščin, obenem sega k času, ki je zunaj časa. Sijajne fotografije Ane Kučan, narejene s prodornim očesom krajinske arhitektke, postavljajo pred nas vso nenavadnost in čarobnost tega objekta. ... In nemara najbolj od vsega, v geometrično natančno načrtovanem prostoru, v tej navidezni zmagi razumskega načrta nad neredom narave, te fotografije pričarajo in izrisujejo vso njegovo enigmo, uganko, ki tiči ne onkraj, ampak znotraj geometrične zasnove, v samem stičišču nature in kulture. V znanem in skrbno načrtovanem zasledujejo neznano in nenadejano.
dr. Mladen Dolar
 

Prof. dr. Ana Kučan je krajinska arhitektka, profesorica na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja Studia AKKA, ki ga je leta 2017 ustanovila z Luko Javornikom. Razstavljala je doma in v tujini ter za svoje delo prejela več nagrad, med njimi piranesi (1998 in 2002), Plečnikovo nagrado (2003 in 2016), Plečnikovo medaljo (2017) in platinasti svinčnik (2018). Leta 2006 je bila izbrana med finaliste za evropsko nagrado Rosa Barba v Barceloni. Je članica DKAS in dejavna v mreži evropskih šol za krajinsko arhitekturo. Je publicistka in urednica, bila je članica prvega uredniškega odbora akademske revije Journal of Landscape Architecture, napisala je knjigo Krajina kot nacionalni simbol, je vodilna avtorica projekta Vsi odtenki zelene/All Shades of Green, razstavljenega v Slovenskem paviljonu na 12. arhitekturnem bienalu v Benetkah. Predava na več univerzah po Evropi, svoje delo pa je predstavila tudi na AIA v New Yorku (2014), na kongresu IFLA v St. Peterburgu (2015) in na Dnevih Orisa 2016 v Zagrebu. Od leta 2015 piše tudi kolumne za Dnevnik.  

 

Ana Kučan: L’Espace Infini

Od 8. jan. do 23. feb. 2020
Več terminov

Prosti vstop

Od 26. feb. do 19. apr. 2020

Aleš Bravničar: Boginje

Serija senzualnih podob, ustvarjenih v najbolj intimnih kotičkih sveta

Želim si pokazati grobo in prvinsko moč žensk, kot so jo v podobi boginj Atene, Nike in Here poznali že stari Grki tisoče let pred stripovskimi franšizami superjunakinj založb Marvel in DC. Ženske so zame neskončen navdih in popolnoma druga galaksija, ki jo z veseljem odkrivam, počasi in po en planet za drugim.

Aleš Bravničar

Fotograf, direktor fotografije in režiser Aleš Bravničar, nagrajenec Slovenia Press Photo in avtor številnih mednarodnih razstav, je svojo fotografsko pot po čudovitem svetu boudoirja in erotike začel pred dvajsetimi leti. Njegov filmski pristop in skrbno izurjeno oko za še tako droben žarek svetlobe sta porodila serijo izjemno senzualnih podob, ki jih je Bravničar leta fotografiral po najbolj intimnih kotičkih sveta ter redno objavljal v večini svetovnih izdaj najbolj znanih revij za moške in na stenah znanih galerij po svetu – od Trienala v Milanu do Galerije Mall v Londonu in v okviru Art Basla v Miamiju. V Galeriji Cankarjevega doma zdaj razstavlja obsežen opus Boginje.
 

Lepoto prizora ustvarja pogled, ki gleda s spoštovanjem, in je zanj golota razsežnost svetega.

dr. Manca Košir ob razstavi v programski knjižici Cankarjevega doma

Aleš Bravničar: Boginje

Od 26. feb. do 19. apr. 2020
Več terminov

Prosti vstop

Od 16. jun. do 13. sept. 2020

Jazz fotografija

Ob 61. Jazz festivalu Ljubljana

Jazz fotografija

Od 16. jun. do 13. sept. 2020
Več terminov

5 % popusta ob nakupu na cd-cc.si

Od 12. nov. 2019 do 5. jan. 2020

Gregor Radonjič: Metakrajine / Vzporedne resničnosti

Fotografski cikel

Naslov fotografskega cikla Metakrajine je pravzaprav aluzija na pojem metafizike, pri čemer gre za pojave onkraj fizične resničnosti, točneje za transcendenco v duhovne razsežnosti, kakor se dogaja tudi pri sicer navidezno klasični krajinski motiviki Gregorja Radonjiča, kjer ni nič materialnega. Večkrat uporablja teleobjektiv, s katerim lahko zoži in splošči prostor, medtem ko širokokotni objektiv prostor ukrivlja in poglablja.
 

Tako lahko na njegovih krajinskih posnetkih opazimo t. i. Raumschichten, še pred 'iznajdbo' globinsko-perspektivičnih sredstev, ko so krajino in like v njej upodabljali s pomočjo vodoravnih prostorskih slojev, navpično enega nad drugim v nizu, četudi se Gregor Radonjič ne odpoveduje slikovitim trirazsežnim učinkom, kot so svetlobno preigravanje v smislu chiaro-scuro kontrastov, sfumatiranjem ploskovnih robov, zamegljenosti, ohranjanjem horizonta (tudi nepravega) kot kompozicijskega središča in sidrišča pogleda.
Mario Berdič, umetnostni zgodovinar 

Gregor Radonjič je mariborski umetniški fotograf in univerzitetni profesor. Fotografsko ustvarja in razstavlja več kot 25 let. Zanimajo ga predvsem vizualno raziskovanje prostorov ter iskanje in odstiranje njihovega značaja, skritega za običajnim fizičnim doživljanjem. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Za našo razstavo pripravlja nekoliko drugačen izbor velikoformatnih fotografij, ki delujejo še toliko večje, kakor bi hotele obiskovalce vsrkati vase.
 

gregorradonjic.wordpress.com


V sodelovanju s Fotogalerijo Stolp v Mariboru

Gregor Radonjič: Metakrajine / Vzporedne resničnosti

Od 12. nov. 2019 do 5. jan. 2020
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
Od 18. sept. do 10. nov 2019

Nino Mihalek: Zrak–zrak

Fotografska razstava

V torek, 5. novembra 2019, bo dostop do Male galerije mogoč le pri vhodu 5 z Erjavčeve ulice. Hvala za razumevanje.

Nino Mihalek na svojski način – neposredno in posredno – živi Ikarove sanje, fascinirajo ga letala in letalstvo, poznavalsko se poglablja v področje, ki je postalo tudi osrednji vzgib njegovega fotografskega delovanja. Iz njegovih bogatih izkušenj nastaja opus, kakršnega zlepa ne bi mogli najti pri drugih fotografih, čeprav ga ne določajo sofisticirane formalne in estetske koordinate, ampak predvsem osredotočanje na posamezne vidike izbranega ikonografskega sklopa.


Brane Kovič ob izboru fotografij za Malo galerijo CD. 

Nino Mihalek (roj. 1949) se je s profesionalno fotografsko in snemalno opremo prvič srečal med zimskimi olimpijskimi igrami v Sarajevu leta 1984 kot vodja snemalne ekipe v strokovni žiriji za alpske discipline. Nato je s TV Slovenija sodeloval pri filmski in video produkciji reklamnih sporočil, po 1987  pa je začel delovati kot svobodni fotoreporter, posebej pa ga je pritegnila letalska fotografija. Z Aerodromom Ljubljana je sodeloval 13 let in že prvo leto prejel nagrado revije Aerosvet. Razstavljal je doma in v tujini, med drugim večkrat na brniškem letališču ter na razstavah EUROSKY in na mednarodnih letalskih mitingih v Forliju (Italija), Mednarodnem letalskem salonu v Zagrebu (Hrvaška), na razstavi ob 60. obletnici družbe SWISS AIR na ljubljanskem Magistratu, razstavah ob 25. in 30. obletnici ZOI v Sarajevu (BiH), itd. Kot zunanji strokovni sodelavec revij OBRAMBA in KRILA  je spremljal vojaške operacije na Balkanu. Njegove fotografije so bile objavljene v številnih slovenskih tednikih in revijah.

Nino Mihalek: Zrak–zrak

Od 18. sept. do 10. nov 2019
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
10. okt. 2018 20:00

Srdjan Živulović: Črno zlato

Živulovićevo Črno zlato je gotovo fotografski niz, ki se na eni strani ponaša z likovnoizraznim bogastvom, na drugi pa ga zaznamuje svojevrstna žurnalistična zgovornost. To so gotovo avtorsko prepričljive »fotografske izjave« brez dlake na jeziku.

Serija fotografij Črno zlato je nastala po naključju, ko je Srdjan Živulovič kot poklicni fotoreporter v Tuzli, Bosna in Hercegovina, na območju, kjer se je iskrilo, spet spremljal delavske demonstracije. Februarja 2014 je nekaj tisoč demonstrantov izrazilo nezadovoljstvo nad neznosnimi družbenimi razmerami, ki sta jih povzročili divja privatizacija in korupcija. Več kot deset tisoč ljudi je tam v nekaj letih ostalo brez dela. To je bila fotografova osnovna naloga oziroma tema. Ob njej pa je nekaj kilometrov stran odkril še eno, morda zanj celo bolj  zgovorno in izzivalno ter človeško presunljivo. Z njo je razkril vsakodneven trud okoliških brezposelnih in obubožanih prebivalcev, ki v odpadni jalovini iz rudnika rjavega premoga Djurdjevik s tekočim trakom odvažajo na jalovišča premog, iščejo še preostale kose, jih mukotrpno zbirajo in si z njihovo prodajo obetajo zaslužek. Pojav pobiralcev premoga je sicer star kot premogovništvo samo, poznamo jih tudi iz zgodovine naših rudnikov, recimo iz Zasavja in drugod. Živulović je iz te na videz vsakodnevne teme ustvaril izjemno človeško doživeto fotoreportersko pričevanje.

Nastala je impresivna serija fotografij, ustvarjenih v reporterskem slogu, z reporterskima veščino in naglico, pa vendar z globokimi sporočilnimi vrednotami. To so zgodbe s človeškega roba o boju za kos kruha ter za preživetje brezposelnih nekdanjih rudarjev in njihovih svojcev, žena in otrok. To so zgodbe o ponižanih in o njihovem iskanju pravice do preživetja. Živulovič jih je razkril  z razgibano, predvsem pa zelo izpovedno serijo črno-belih posnetkov, ki so nastali v živo in brez posebnih priprav. Iztok Premrov, umetnostni zgodovinar in likovni kritik

Srdjan Živulović: Črno zlato

10. okt. 2018 20:00
Več terminov

vstop prost

Pretekli dogodek
24. apr. - 16. jun. 2019

Peter Gedei: Podzemni svetovi

»Revija Wired je instagram profil Petra Gedeia uvrstila med najboljše na svetu. Ne postaneš jamar čez noč, pa tudi fotograf ne.« (Delo.si)

Spoštovani obiskovalci,
10. junija bo Mala galerija Cankarjevega doma zaprta za javnost. Hvala za razumevanje.

Zagret raziskovalec podzemlja se z jamsko fotografijo ukvarja vse od začetka devetdesetih in se je uveljavil kot eden najboljših svetovno znanih jamskih fotografov. Jamska fotografija nedvomno sodi med zahtevnejše fotografske zvrsti, pri katerih je največji izziv postavitev luči. K moči Gedeievih posnetkov pripomorejo dolgoletne izkušnje in izostren občutek za prostor, svetlobo, estetiko. Ob fotografijah, ki razkrivajo lepoto, iztrgano temi, lahko le od daleč slutimo, koliko truda in predanosti je za njimi.

Raziskovalci novih jam radi skušamo posredovati lepote podzemnega sveta tudi širši publiki, ki ne bo nikoli imela priložnosti spusta v neznane globine po razširitvi nove špranje. Vendar vemo, kaj pomeni fotografija v popolni temi. Peter Gedei, jospdtrst.org

Peter Gedei: Podzemni svetovi

24. apr. - 16. jun. 2019
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
17. jul. - 15. sep.

Žiga Koritnik: Cloud 9

Fotografska razstava ob 60. Jazz festivalu Ljubljana. »Koritnikove glasbene foto impresije« (zigakoritnikphotography.com)

Ob jubilejnem, 60. Jazz festivalu Ljubljana

 

V zadnjem desetletju in pol Koritnika v Cankarjevem domu poznamo zlasti v vlogi dolgoletnega selektorja in kuratorja razstav ob ljubljanskem jazz festivalu, tokrat, ob njegovi jubilejni izdaji, pa se ta izjemni fotograf spet vrača s samostojno razstavo. V avtorjevi obsežni monografiji, ki je izšla januarja 2019 pod okriljem Društva PEGA, je znani ameriški multiinštrumentalist Joe McPhee o njem zapisal: »Žiga je »muze-ikant« – tisti, ki ustvarja čarovnijo z muzami. Z notranjim očesom se je sposoben gibati hitreje od svetlobe, da na svojih fotografijah lovi trenutke v času in jih deli s svetom. Fotoaparat v njegovih rokah preoblikuje luč in senco iz običajnih v resnično izjemne človeške izkušnje. Je improvizator, kronist življenja v realnem času, poet, filozof, svobodni duh, pesem v slutnji svoje poustvaritve. To so svojstva, ki opredeljujejo tudi moj glasbeni svet.«

Rad sem v kreativni družbi, in to kakršnih koli ustvarjalcev, to mi vedno vzbuja dovolj domišljije in energije, da me motivira, da ustvarjam to, kar pač ustvarjam ... Žiga Koritnik, rtvslo.si

Eni lahko tudi oblikujejo oblake, če verjameš v to. Sun Ra je, kot pravijo, lahko ustavil dež, če se je na odprtih odrih tik pred njegovim koncertom obetala nevihta. Takoj po koncertu je spet začelo deževati. Nekateri očitno lahko...Žiga Koritnik, Sobotna priloga

Žiga Koritnik: Cloud 9

17. jul. - 15. sep.
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
13. mar. - 21. apr. 2019

Janez Bogataj: Meje svobode – premostljivi zidovi

Janez Bogataj je izjemen portretist, ki je presegel dokumentarnost.

Bogataj je z dolgoletnimi fotografskimi izkušnjami nanizal vrsto uspešnih razstav doma in v svetu, serijo njegovih del hrani ugledna Nacionalna biblioteka v Parizu. Na povabilo centra PEN je fotografiral jubilejno, 50. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu, ki se ga je udeležilo osemdeset gostov iz tujine: Nobelova nagrajenka za mir dr. Širin Ebadi, predsednica Slovenskega centra PEN Ifigenija Simonović, predsednica Mednarodnega PEN Jennifer Clement, podpredsednik Francoskega PEN Malick Diarra, predsednica Portugalskega PEN Teresa Salema ind. Kot izjemen portretist je presegel dokumentarnost in v objektiv ujel duh srečanja: prijateljstvo, hrepenenje, upanje. Pa tudi pomen odgovornosti žgočih pisateljskih tem zadnjega obdobja. 

Za moje vztrajanje v fotografiji in branju ima verjetno največjo zaslugo Jean-Claude Lemagny, ki je vodil fotografsko zbirko v Bibliotheque Nationale v Parizu, človek, ki ima mogoče najboljši pregled nad svetovno fotografijo … Janez Bogataj, gorenjskiglas.si

Janez Bogataj: Meje svobode – premostljivi zidovi

13. mar. - 21. apr. 2019
Več terminov

vstop prost

Mala galerija

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija: ENKI