Pat Metheny, kitara; Chris Fishman, klavir, klaviature; Jermaine Paul, bas; Joe Dyson, bobni

Njegova glasba je nadžanrska, kar dokazujejo grammyji, ki jih je osvojil v kar desetih različnih kategorijah – od new agea, popa do countryja, največ seveda jazza – in v tem je menda edini glasbenik na svetu. Skupno ima dvajset zlatih gramofonov in tri zlate albume ter impresiven opus jazzovskih standardov.
Seveda, če sodeluješ s tako različnimi umetniki, kot so Ornette Coleman, John Zorn, Joni Mitchell in David Bowie, to od človeka zahteva elastično glasbeno vsestranskost in pripadajočo tehnično virtuoznost. Sam med najbolj navdihujoče šteje Milesa Davisa, Wesa Montgomeryja in Beatle.

Štiri desetletja Metheny ostaja ključen igralec na polju fusion jazza s širokim krogom oboževalcev, med katerimi ne razočara niti bolj nagnjenih k eksperimentu. Pri nas smo njegovemu umetniškemu razvoju dosledno sledili, na Jazz festivalu Ljubljana je z različnimi zasedbami nastopil trikrat, nazadnje pred devetimi leti. S skupino Pat Metheny Group, ki z različnimi menjavami članstva deluje že od leta 1978, je pomembno prispeval k razvoju fusion žanra in svoj značilni lirični zvok razvijal pod okriljem založbe ECM. Piše sodobno klasično in filmsko glasbo, zasanjane solistične balade, bravurozne kompozicije, kreira kanon novih standardov, obenem pa opreza za mladimi novimi glasbenimi upi, s katerimi bi delil svojo vizijo. Tako je v letu 2016, ki v ZDA za marsikoga pomeni novo štetje, ustanovil projekt Side-Eye. Ime v slengu pomeni »gledati postrani«, s skepso, nejevero ali neodobravanjem, torej tako kot po letu 2016 svet gleda na Ameriko. Med prvimi je v svoj domači studio povabil genialna glasbenika, pianista Jamesa Francisa in bobnarja Marcusa Gilmora, s katerima so posneli ploščo Side-Eye NYC (V1.IV), ter si nemudoma prislužili nominacijo za grammyja. Najnovejšo osnovo projekta Side-Eye III+ danes sestavljata Chris Fishman, pianist, ki je v prvi vrsti bobnar iz osončja Louisa Cola (Knower), in vzhajajoči bobnarski zvezdnik Joe Dyson, ki v trio vstopa z neworleanško silovitostjo in je Methenyja navdihnil, da je prav zanj napisal nekaj novih skladb. Osnovnemu neklasičnemu triu kitara-klavir-bobni se bo na ljubljanskem koncertu pridružil kalifornijski glasbeni up na basu, Jermaine Paul. Konec februarja letos je izšel njihov najnovejši album pri novoustanovljeni založbi Pata Methenyja Uniquity Music, ki bo odslej pod streho združevala vse Methenyjeve albume od leta 1984 do nadaljnjega. 

Meshell Ndegeocello, bas, klaviature, glas; Justin Hicks, glas; Jake Sherman, hammond orgle; Chris Bruce, kitare; Abraham Rounds, bobni, glas

Meshell Ndegeocello je v prvi vrsti basistka. Basistka, a tudi vokalistka, pesnica, raperka, politična aktivistka … in iskra, ki je zanetila neo soul gibanje. Je suverena in žanrsko nepredvidljiva mojstrica inštrumenta in glasbenica nešteto referenc, ki obvlada vse, od soula, funka, r&b-ja, hiphopa, rocka do seveda jazza. Na glasbeni sceni je dejavna od osemdesetih let, v devetdesetih je snemala s Herbiejem Hancockom in Madonno, Tonyjem Allenom in Chako Khan ter sodelovala z Rolling Stones in Alanis Morissette. Njen MTV hit If That's Your Boyfriend (He Wasn't Last Night) je obveljal za provokativno postfeministično himno, ona sama pa predstavnica in zagovornica kvir skupnosti.

Vse od debitantskega albuma Uspavanke s plantaže (Plantation Lullabies, 1993) sta njen glasbeni genij in politični aktivizem usmerjala kritična misel in premislek o radikalni alternativi. Njen zadnji projekt No More Water: The Gospel of James Baldwin, za katerega je prejela svojega tretjega grammyja, lahko v tem kontekstu razumemo kot vrhunec njene ustvarjalnosti. To je poglobljen hommage pisatelju, esejistu, avtorju prodornih citatov in elaboriranemu kritiku sistemskega rasizma ob stoti obletnici njegovega rojstva. V njenem nastopu ob bobnečem basu in spremljavi hammond orgel ključni poudarki Jamesa Baldwina, Audre Lorde in Martina Luthra Kinga, jr,. krpajo luknje scefranega ameriškega kolektivnega spomina.

 

Festivalske vstopnice  95 EUR
Vsi koncerti, vsa prizorišča, vse dni

Cécile McLorin Salvant, glas; Sullivan Fortner, klavir; Yasushi Nakamura, kontrabas; Kyle Poole, bobni

Eden najizrazitejših glasov svoje generacije – pevka, pripovedovalka zgodb, skladateljica in vizualna umetnica – prvič v Ljubljani! Cécile McLorin Salvant je vokalistka in večžanrska kuratorka, ki tke povezave med bluesom, jazzom in šansonom. Je prejemnica treh nagrad grammy v kategoriji najboljši jazzovski vokalni album, in to za tri zaporedne albume: For One to Love (2015), Dreams and Daggers (2017) in The Window (2018).

Med njenimi številnimi trofejami velja posebej izpostaviti zmago na prestižnem tekmovanju Theloniousa Monka, ki jo je osvojila pri komaj enaindvajsetih.

Vse, česar se dotakne glas McLorin Salvant, izžareva svojevrstno intelektualno in lucidno igrivost. Tradicionalne jazzovske klasike postavlja na glavo oziroma jih temeljito preoblikuje in osvežuje s svojimi igrivimi interpretacijami. V svojo glasbo pogosto vnaša manj zglajene zvočne teksture, zaradi česar so jo primerjali s Fiono Apple. Njena najnovejša plošča Mélusine (2023) je pretežno zapeta v francoščini, ob tem pa posega tudi po okcitanskem, angleškem in haitijskem kreolskem jeziku. Njen najnovejši projekt pa je večplastna glasbena pripoved v obliki kantate Ogresse, ki jo razvijajo v animirani celovečerni film, pri katerem bo sama prevzela tudi režijo.

Festivalske vstopnice  95 EUR
Vsi koncerti, vsa prizorišča, vse dni

20.30: Charles Lloyd Sky Quartet feat. Jason Moran, Larry Grenadier & Eric Harland 
22.00: Chief Adjuah (prej znan kot Christian Scott)

Začenjamo z dvojnim koncertom v Križankah: z eminenco in izjemnim pihalcem Charlesom Lloydom, ki je hudo zaznamoval zadnjih šest desetletij jazzovske scene, in obiskom New Orleansa, zibelke jazza, od koder prihaja prvoligaš Chief Adjuah, prej znan kot Christian Scott. 

Charles Lloyd je še eden redkih dejavnih saksofonistov iz »generacije velikanov, ki so se kalili v 50. letih« od boku Rollinsa, Coltrana in Colemana, v Ljubljano pa prihaja s svojim fenomenalnim kvartetom na krilih letos izdane mojstrovine The Sky Will Still Be There Tomorrow.

Inovator Chief Adjuah pa se po tem, ko je svoje razumevanje jazza razpotegnil v koncept, ki mu je nadel ime »stretch music«, z zadnjim albumom vrača k začetku: h glasbi svojih prednikov. Mogočni ustvarjalni sili dveh generacij jazzovskega izraza.

Današnji koncert snema produkcijska hiša Medici TV.   

Cankarjev dom (Jazz festival Ljubljana) s tem seznanja udeležence koncerta, da bodo posnetki objavljeni na navedeni platformi (video na zahtevo) od avgusta 2024 naprej za obdobje petih let. 
 

Koncert Alfa Mista bo pred koncertom zasedbe Benjamina Clementina.

Benjamin Clementine
Benjamin Clemenitne, klavir, glas

Avtor treh izjemnih albumov osupljivega songwritinga, mojster klavirja, vokalist v hipu prepoznavnega glasu in prejemnik nagrade mercury, ki jo je leta 2015 prejel za  prvenec At Least For Now. Ter vse bolj uveljavljen filmski igralec. Benjamin Clementine je s svojim zvočno raziskovalnim, odbito konceptualnim in včasih avantgardnim pristopom h komornemu popu močno zaznamoval naša pričakovanja, kaj naj bi pop v današnjem času sploh pomenil in, predvsem, kako naj bi zvenel. Clementine je skoraj vsa pravila igre vrgel skozi okno: vedno zahteva popolno ustvarjalno svobodo, njegova besedila so pronicljiva, četudi včasih hudo metaforična. Drzen je v žanrski kombinatoriki mešanice stare in nove klasične glasbe, kabareta, rocka, muzikala ... Ustvarja glasbo, ki jo lupimo počasi. Prav zaradi odločne drže neprilagodljivosti kompleksu glasbene industrije je ustvarjalni proces svojega tretjega albuma, lanskega And I Have Been, vzel popolnoma v svoje roke; ne samo da ga je sam napisal, odigral in produciral, ampak ga je tudi izdal pri lastni založbi. Kar je toliko bolj impresivno glede na to, da gre za orkestralni art pop s podporo zborovskih spremljevalnih vokalov. Letos naj bi izšel še drugi del plošče, zatem pa namiguje na prekinitev glasbene poti. Teatralen, intimen, političen!

Alfa Mist 
Alfa Sekitoleko - Alfa Mist, klaviature, vodja zasedbe; Kaya Thomas-Dyke, bas, glas; Jamie Leeming, kitara; Johnny Woodham, trobenta; Jas Kayser, bobni

Izhodišče ni nenavadno: Alfa Mist je do jazzovskega jezika prišel s hiphopa. Njegovi ustvarjalni začetki segajo v srednjo šolo, ko je na prenosniku sestavljal hiphopovske podlage ter se navdušil nad muziko producentov, kot sta J Dilla in Madlib. Njune plošče so zanj pomenile vstop v svet jazza. Prav s študiranjem harmoničnih podrobnosti njunih ikoničnih produkcij se je igranja klavirja naučil po posluhu. Le nekaj let pozneje so že sledili njegovi prvi resni založniški koraki (leta 2015 EP Nocturne, 2017 odmevni prvenec Antiphon ...), do danes pa je že sodeloval z glasbeniki, kot so Yussef Dayes, Tom Misch, Jordan Rakei in Loyle Carner. Od ustvarjanja hiphoperskih podlag do produciranja za razne raperje, komponiranja neoklasične glasbe za London Contemporary Orchestra in remiksiranja jazzovskega kanona za velikanko Blue Note – Alfa Mist je eden najbolj vsestranskih in zvedavih predstavnikov zloglasne londonske scene novega jazza. Njegova nova plošča Variables, druga za kultno založbo ANTI, v albumsko formo povezuje prav vse njegove adute: izjemen občutek za zankanje, intuitivne gruve, svojstveno oprijemljive klavirske melodije in svobodnjaško jazzovsko improvizacijo.