Kustosinja razstave: Marina Gržinić 

Slovenski punk in fotografija je velika pregledna razstava, ki povezuje fotografijo z različnimi vidiki slovenskega punk gibanja v obdobju od leta 1977 do sredine osemdesetih let ter tudi obdobja pred punkom in po njem. Razstava prav tako zajema ljubljansko subkulturno in alternativno sceno v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, vključno s poudarkom na pojavu LGBT+-skupnosti v osemdesetih, s skupino Laibach ter drugim drznim in subverzivnim dogajanjem. 

Razstava omogoča vpogled v pomembno vlogo fotografije pri dokumentiranju in izražanju slovenskega punk gibanja ter drugega subkulturnega dogajanja tedanjega časa. Slovenski punk je prispeval k ustvarjanju drzne in provokativne fotografske estetike, ki je prepoznavna in vplivna še danes. Punk je zaznamoval ne samo glasbo, temveč tudi umetnost, modo in življenjski slog.

Fotografija je postala pomembna za izražanje punkovskega duha, za prenašanje sporočil o družbenih in političnih vprašanjih ter za ustvarjanje vizualnih podob, ki so odražale duha časa. Postala je način, s katerim so umetniki, pripadniki scene, izkazovali svoje nezadovoljstvo z družbenimi in političnimi razmerami ter prinašali alternativne poglede na svet. 

Fotografije uprizarjajo provokativnost in upiranje konvencionalnim normam. V številnih primerih so se fotografije punk subkulture osredotočale na dogajanje na koncertih, uličnih protestih in alternativnih prizoriščih, kjer so se zbirali punkerji. Takšne fotografske podobe izražajo energijo, kaos in nasprotje s tradicionalnimi vrednotami. Pripadniki punka so se fotografirali v divjih, ekscentričnih in izzivalnih pozah ter z izrazitimi modnimi stilizacijami, ki so kazale njihovo neposrednost, anarhičnost in upor proti družbenim normam. Fotografije punk subkulture so postale pomemben del arhiva gibanja. Širile so sporočila punkerjev ter sooblikovale ikonografije in imidž subkulture. Pogosto so bile objavljene v punk fanzinih, na plakatih, naslovnicah albumov in drugih promocijskih materialih. 

Skupaj z glasbo, modo in umetnostjo je bila fotografija v punk subkulturi medij za izražanje upora, kritike družbe in gradnjo skupnosti. Punk je tako vplival na spremembo fotografske prakse in spodbujal ustvarjalnost, saj so pripadniki slovenskega punka in ljubljanske alterscene s fotografijo samoarhivirali in dokumentirali lastno gibanje. Čeprav je Ljubljana zasedala osrednje mesto punkovskega urbanega življenja ter so v fotografijah ohranjeni legendarni prostori, kot so Kavarna Union, Študentsko naselje, Galerija ŠKUC, Disko FV, železniška postaja, Rio, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede, razstava predstavi tudi dogajanje na obrobju, v Novem mestu, Idriji, Škofji Loki in onkraj meja Slovenije. 

Slovenska punk scena je bila znana po neodvisnosti in kritičnosti do tedanjega političnega sistema in družbenih norm. Bila pa je tudi prosocialistična, delavska, mladinska in uporniška drža stoletja kot odgovor na družbeno nepravičnost, politično apatijo in gospodarsko krizo. Zaradi takšnega naboja se je spremenila tudi sama slovenska fotografija.

Razstava ustvarja mrežo vizualnih referenc in zgodb, ki omogočajo sodobno performativno upodobitev pripovedi odpora in upora. Z razstavo želimo poudariti odpor kot politično kategorijo s politiko telesa, ki nasprotuje telesu politike. Delavski protesti so bili pomemben del političnega in družbenega gibanja tistega časa. Vzpostavili so se kot odziv na izkoriščanje delavskega razreda, slabe delovne razmere, neenakost in druge socialne probleme. Punk skupine so te proteste podpirale ter jih velikokrat spremljale s svojo glasbo, besedili in nastopi. 

Vse do danes se punk kultura in delavski protesti prepletajo v boju za pravičnost, enakost in spremembo družbe. Punk ostaja glas upora proti nepravičnosti, izkoriščanju in politični apatiji, zato ni presenetljivo, da se punkovski elementi pogosto pojavljajo tudi na sodobnih delavskih protestih, ki se zavzemajo za pravice delavcev, socialno varnost in spremembe v sistemu. O tem pričajo tudi protesti na Slovenskem med epidemijo covida-19 od leta 2020 do 2022. 

V tem obdobju so se zgodili tudi številni protesti, ki so se dotikali različnih vidikov ukrepov in odziva oblasti na pandemijo. Fotografija je imela pomembno vlogo pri dokumentiranju in ohranjanju spomina na te dogodke ter pri prikazovanju različnosti in enotnosti protestnikov. Skupaj z drugimi protestniki so pripadniki punk subkulture izkazali svojo dejavno politično angažiranost ter upor proti določenim političnim odločitvam in ukrepom, s tem pa nadaljevali tradicijo upora in izražanja nezadovoljstva, ki je značilna za punk subkulturo. 

Marina Gržinić
 

O avtorjih razstavljenih del:
Janez Bogataj je v zgodovino slovenske fotografije vpisan kot dokumentarist družbenopolitično turbulentnih osemdesetih let 20. stoletja.
Božidar Dolenc (1950–2008) je bil eden najvidnejših fotografov v drugi polovici 20. stoletja pri nas. 
Vojko Flegar je diplomirani pravnik, upokojeni novinar, med drugim sodelavec Radia Študent in Tribune, dopisnik, komentator in urednik Dela in Dnevnika ter samostojni novinar in urednik spletnega portala razgledi.net.
Dušan Gerlica je na začetku punk gibanja in na koncu jugoslovanskega socrealizma fotografiral koncertne prizore glavnih punkerskih pozicij.
Siniša Lopojda je ena od osrednjih osebnosti Ljubljanske alternativne in subkulturne scene, ki se je razvijala okrog Galerije ŠKUC in Diska FV v osemdesetih letih.
Elena Pečarič je filozofinja, sociologinja kulture in aktivistka.
Matija Praznik, diplomirani inženir elektrotehnike z dokončanimi štirimi letniki filozofije, je bil v zgodnjih osemdesetih letih dejaven spremljevalec ljubljanske alternativne scene.
Bogo Pretnar, kitarist skupine Pankrti in njihov neomajni »arhivist«, hrani obsežno dokumentacijo zgodovine Pankrtov.
Bojan Radovič je soustanovitelj fotogalerije Pri Slonu, Fotogalerije Novo mesto ter ustanovitelj Luminus d.o.o. in Hiše fotografije.
RAZMERJA / 25 LET LEZBIČNE SKUPINE ŠKUC-LL govori o 25. obletnici lezbične skupine ŠKUC-LL (1987–2012) in o lezbičnem gibanju v nekdanji Jugoslaviji.
Mladen Romih je bil s fotoaparatom redni spremljevalec dogodkov na fakulteti v osemdesetih s poudarkom na študentskem življenju.
Tone Stojko je med študijem novinarstva v Ljubljani delal na RTV Ljubljana in bil član Fotogrupe ŠOLT. V osemdesetih je sistematično spremljal demokratizacijo in nastajanje slovenske države.
Jože Suhadolnik je svojo fotografsko pot začel leta 1982 v Disku FV v Rožni dolini. Dokumentiral je porajajočo se punk in novovalovsko sceno osemdesetih let.
Jane Štravs je začel razstavljati v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot eden vidnejših kronistov in protagonistov ljubljanske alternativne kulturne scene.
Tožibabe, nastale v začetku osemdesetih let, so ena prvih slovenskih hard core/punk zasedb ter prva slovenska in jugoslovanska vseženska zasedba, v kateri so ženske ne samo izvajalke, ampak tudi avtorice glasbe, besedil in aranžmajev.
Igor Vidmar, znan kot boter slovenskega punka, je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ključna osebnost na alternativni glasbeni sceni v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji.
 

Realizacija razstave
Marina Gržinić (kustosinja razstave in realizacija projekta razstave) je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. 
Jovita Pristovšek (realizacija projekta razstave) je asistentka z doktoratom na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. 
Metod Prijatelj (arhitekt razstave) je konceptualni arhitekt in konstruktor.

Do 6. leta brezplačno
Vstopnica odrasli: 6 EUR/osebo 
Vstopnica znižana: 4 EUR/osebo (*mlajši od 25 in starejši od 65 let)

Javno vodenje cena vstopnice, BREZ doplačila
Vodenje doplačilo (za skupino več kot desetih oseb): cena vstopnice + doplačilo 20 EUR/skupino

Izbrane tri slike s pomenljivim narativnim in hkrati z neko latentno ekspresijo prežetim umikom v svet, ki je kot daleč zunaj resničnosti, a se zmore, če ga umetnik zna povezati, se torej navezati nanj, da zadobi nov, lahko tudi paradoksalni predznak, razsežnost, ki bo, kot si jo zamišlja naš slikar, dosegla raven samozadostnosti, seveda pa nikoli dokončnosti.

Slikarja, kot je Kardelj, redko srečamo v slovenskem sodobnem prostoru: ne zato ker se ne razdaja v javnosti z mnoštvom razstav, ampak preprosto zato ker čuti svojo dejavno navzočnost še drugje, drugače. V spomin mi kot kritiku vedno znova prikliče izjemno zanimivo stališče, ki ga je predstavil na mednarodnem simpoziju Umetnost in marksistična teorija v kontekstu kritike politične ekonomije. Stališče, ki izenačuje dva časovna umetnostna zaporedna fenomena – blišč in bedo socrealizma in novodobnega kap(italističnega)realizma.

In naprej: pod nazivom Suprarelikvija (Mestni muzej Ljubljana, 2015), v kateri je Kardelj zasnoval in uresničil v horizontalni monumentalni vizionarni pojavnosti Prt iz La Higuere – lik usmrčenega Che Guevara.

Kardelj razlikuje, če ponovim njegovo misel iz besedila Lepota je edini kriterij, in živi novo, svobodno umetnost: misliti, čutiti in delovati zunaj vseh trenutno mogočih kontekstov. Če slika iz leta 2003 razkriva nasilno prostorsko razpetost človeških prehodov post mortem v žgoči somatski belini razčlovečenja na rdečih vertikalah, se je slikar v njeni predhodnici (2002) in v nadaljnjem delu (2004) prepustil učinkom skoraj bi lahko zapisali nežnosti, fragilnosti svoje barvite slojevitosti oziroma prevladujoči stopnji krhke beline. Se v tem barvnem zanosu slikar predaja inspirativni dojemljivosti komaj zaznavnih ženstvenih obrisov prej kot domišljijskih orisov?  

In kljub taki naši opaženosti je slikarjev impetus zanesljiv v svojem vedno novem  podoživljanju vedno in povsod navzoče kartezijanske meditacije.

Janez Kardelj je bil rojen 1964 v Ljubljani, kjer živi in dela. Diplomiral na ALU v Ljubljani, smer slikarstvo. Deluje v slikarstvu, glasbeno-scenski umetnosti, kot pedagog-andragog, kulturni in družbeni kritik, organizator in kurator. Nekateri projekti:
razstave: Galerija Univerzitetne knjižnice Maribor 1997; Zgodovinski atrij ljubljanske Mestne hiše 1999, 2018; Groharjeva galerija Škofja Loka 2003; Mestna galerija Šoštanj 2006; KUD France Prešeren 1991, 1997, 2015; Galerija SDK Tolmin 2009, 2017; Osebno, Kibla Portal Maribor 2018; Razstava članov ZDSLU: Umetnost ujeta v prostoru in času, v galeriji BBK Nürnberg 2021; Mednarodni bienale etike(te) Strah in Smeh Novo mesto 2019 in 2021; Projekt Sprehajalci slik Ljubljana 2019 in 2021; Gelerija Likovnega društva Kranj 2013; glasbeno-literarni projekti: Kabaret Ciklomotorik – Učna ura slovenščine (2002), Soma Arsen – Gluhi cirkus brez posluha (glasbeni kabaret in zgoščenka 2009–2010); organizacija projektov: Nov dan ali 99% v KUD France Prešeren 2012; kuratorstvo: Suprarelikvija – Prt iz La Higuere, Mestni muzej Ljubljana 2015; kulturno-kritiški prispevek: referat Blišč in beda kaprealizma in socrealizma, mednarodni simpozij Umetnost in marksistična teorija v kontekstu kritike politične ekonomije.

                                                                                                   
 

Aleksander Bassin, kritik in publicist, je bil od leta 1989 do 2009 direktor Mestne galerije v Ljubljani, podpredsednik Mednarodne zveze likovnih kritikov AICA, sekretar Mednarodnega bienala male plastike v Murski Soboti ter kustos za slovensko sekcijo na številnih nacionalnih in mednarodnih razstavah (bienale v Benetkah, Sao Paulu) ter za jugoslovansko sekcijo na newdelhijskem trienalu. Poleg študijskih uvodov v različne kataloge, strokovnih člankov v domačih in tujih revijah in časopisih je objavil več likovnih monografij o Lojzetu Spacalu, Stanetu Kregarju, Janezu Boljki, Stojanu Batiču, Viktorju Magyarju, Štefanu Galiču, Janezu Knezu, Hermanu Gvardjančiču, Stojanu Kerblerju, Jožetu Kološi, Hamu Čavrku, Miroslavu Šuteju in Francu Novincu.

Za najmlajše obiskovalce in njihove starše bomo v ponedeljek, 26. decembra 2022, ob 16.00 in 17:30 organizirali vodenja po veliki naravoslovni razstavi V vrtincu sprememb. 

Pred vodenjem nas bo pozdravil Dedek Mraz.
 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne. 
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov stiki@cd-cc.si.
 

Vstopnice
Javno vodenje: cena vstopnice, BREZ doplačila 

Do 4. leta brezplačno
Vstopnica odrasli: 6 EUR/osebo
Vstopnica znižana: 4 EUR/osebo (*mlajši od 25 in starejši od 65 let)
Družinska vstopnica: 13 EUR (največ dva odrasla in neomejeno število otrok)

Razstava predstavlja pomembne zakonitosti narave in dejstvo, da se na svetu vse spreminja. Že od nastanka se spreminja naš planet, z evolucijo se milijarde let spreminja tudi življenje. Prav na vsakem koraku smo priče spremembam, ki se vrstijo med rojstvom in smrtjo, letnimi časi, dnevom in nočjo, med plimo in oseko. Spreminjajo se tudi življenjska okolja. V zadnjem času velike in zaskrbljujoče spremembe v naravi povzroča človek. Posledice njegovega prekomernega izkoriščanja naravnih virov in onesnaževanja so prinesle globalne podnebne spremembe, izumiranje vrst je danes hitrejše kot kadarkoli v zgodovini življenja. 
Razstava V vrtincu sprememb nas popelje skozi evolucijo Zemlje in življenja, od blizu bo mogoče spoznati značilna naravna okolja (gore, morje, reke, gozd, podzemlje, travnike) ter presenetljive, nenavadne in človeškim očem pogosto skrite spremembe, ki so stalnica v naravi. Ponuja nam priložnost za spoznavanje, raziskovanje in občudovanje skrivnosti narave ter razmislek in iskanje odgovorov na različna vprašanja. Najtežje med njimi je morda, ali bo človeštvo zmoglo toliko modrosti, da zaustavi uničevanje narave in zagotovi trajnostni razvoj tudi generacijam zanamcev. In kako lahko k temu prispeva prav vsak od nas? 
 

V četrtek, 20. oktobra 2022,  ob 18. uri bomo organizirali zadnje javno vodstvo po razstavi Izven okvirja.

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne. 
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov stiki@cd-cc.si.

Do 6. leta brezplačno
Vstopnica odrasli: 5 EUR/osebo
Vstopnica znižana: 3 EUR/osebo (*mlajši od 25 in starejši od 65 let)

Javno vodenje cena vstopnice, BREZ doplačila 

Po razstavi Izven okvirja bo v četrtek, 8. septembra, ob 18. uri vodil Goran Milovanovič, direktor Galerije Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki.

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne. 
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov stiki@cd-cc.si

Do 6. leta brezplačno
Vstopnica odrasli: 5 EUR/osebo
Vstopnica znižana: 3 EUR/osebo (*mlajši od 25 in starejši od 65 let)
Komentirani ogled cena vstopnice + doplačilo 2 €/osebo
 

Po razstavi Izven okvirja bo v četrtek, 19. maja, ob 18. uri vodila kustosinja razstave, dr. Asta Vrečko.

Obvezna prijava na stiki@cd-cc.si

Do 6. leta brezplačno
Vstopnica odrasli:  6 EUR/osebo
Vstopnica znižana: 4 EUR/osebo (*mlajši od 25 in starejši od 65 let)
 

Komentirani ogled cena vstopnice + doplačilo 2 €/osebo

Razstava Izven okvirja predstavlja Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov. Skupino je sestavljalo štirinajst pomembnih slovenskih umetnikov tistega časa: Zoran Didek, Boris Kalin, Zdenko Kalin, Stane Kregar, France Mihelič, Zoran Mušič, Nikolaj Omersa, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat, Marij Pregelj, Karel Putrih, Maksim Sedej, Frančišek Smerdu in Evgen Sajovic. Delovanje kluba je odločilno zaznamovalo umetnost med obema vojnama, nato so člani kluba sooblikovali povojno umetnost in kulturo ter postali prvi profesorji na ljubljanski likovni akademiji.

Na razstavi je sedemdeset umetniških del in številno dokumentarno gradivo. Precej del je javnosti predstavljenih prvič (po približno osemdesetih letih od njihovega nastanka). Poleg zbirke Galerije Božidar Jakac so umetniška dela in gradivo prijazno posodili: Nacionalni muzej moderne umetnosti, Zagreb, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana (MGML), Umetnostna galerija Maribor, Narodna galerija, SNG Opera in balet Ljubljana, Belokranjski muzej Metlika, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica, Zavod sv. Stanislava, Antikvitete Novak, Lah Contemporary, Galerija in dražbena hiša SLOART in številni zasebniki.
 

V juniju bomo vsak četrtek ob 18. uri organizirali  javna vodstva po  razstavi Izven okvirja.
 

Do 6. leta brezplačno
Vstopnica odrasli: 6 EUR/osebo
Vstopnica znižana: 4 EUR/osebo (*mlajši od 25 in starejši od 65 let)

Javno vodenje cena vstopnice, BREZ doplačila 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne. 
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov stiki@cd-cc.si.

 

Trajanje: 60 minut
Število udeležencev na delavnici je omejeno na dvajset. Obvezne prijave na e-naslov: stiki@cd-cc.si
Pri mlajših otrocih je priporočljiva dodatna pomoč. 

Vabimo vas, da se potopite v čarobni svet ilustracije!

Otroci se bodo z ilustratorko Manico K. Musil sprehodili skozi razstavo, sledi poslušanje avtoričine pravljice Lev Izidor, pravljice o utrujenem levu, ki nikakor ne more zaspati. Vse ga moti. Muhe brenčijo, črički čričkajo, žabe kvakajo, opice se mu smejijo, listi šelestijo, a nazadnje mu vendarle pomaga majhna ptica. Le kako? 

Slikanica Manice K. Musil očara tudi s prav posebnimi ilustracijami, ki so razgibane in narejene iz različnih materialov. Po pravljici bo sledila delavnica, na kateri bodo otroci dobili majhne lesene leve. Naredili jim bodo grive, repe in gobčke. 

Razstava predstavlja pomembne zakonitosti narave in dejstvo, da se na svetu vse spreminja. Že od nastanka se spreminja naš planet, z evolucijo se milijarde let spreminja tudi življenje. Prav na vsakem koraku smo priče spremembam, ki se vrstijo med rojstvom in smrtjo, letnimi časi, dnevom in nočjo, med plimo in oseko. Spreminjajo se tudi življenjska okolja. V zadnjem času velike in zaskrbljujoče spremembe v naravi povzroča človek. Posledice njegovega prekomernega izkoriščanja naravnih virov in onesnaževanja so prinesle globalne podnebne spremembe, izumiranje vrst je danes hitrejše kot kadarkoli v zgodovini življenja. 

Razstava V vrtincu sprememb nas popelje skozi evolucijo Zemlje in življenja, od blizu bo mogoče spoznati značilna naravna okolja (gore, morje, reke, gozd, podzemlje, travnike) ter presenetljive, nenavadne in človeškim očem pogosto skrite spremembe, ki so stalnica v naravi. Ponuja nam priložnost za spoznavanje, raziskovanje in občudovanje skrivnosti narave ter razmislek in iskanje odgovorov na različna vprašanja. Najtežje med njimi je morda, ali bo človeštvo zmoglo toliko modrosti, da zaustavi uničevanje narave in zagotovi trajnostni razvoj tudi generacijam zanamcev. In kako lahko k temu prispeva prav vsak od nas? 
 

Redne cene vstopnic
Odrasli: 6 in 4* EUR (* mlajši od 25 in starejši od 65 let ter upokojenci)
Otroci do 4 let: brezplačno 
Družinska vstopnica: 13 EUR (največ dva odrasla in otroci do 15 let)
 

Javno vodenje: vstopnina brez doplačila za vodenje
Komentirano vodenje: vstopnina + 2 EUR (doplačilo za vodenje)

Šolski obisk (10 ali več oseb): 
Vstopnina: 3 EUR/osebo
Vodenje po razstavi: vstopnina + 20 EUR (doplačilo za vodenje)
Vodenje po razstavi z delavnico: 6 EUR/osebo  

Skupine odraslih (10 ali več oseb):
Vodenje po razstavi: vstopnina + 25 EUR (doplačilo za vodenje)

Monografija: 20 EUR

Z vstopnico Prirodoslovnega muzeja Slovenije priznamo 20-odstotni popust na vstopnico za ogled razstave V vrtincu sprememb.  

Rezervacije za skupine (več informacij: kristina.jermancic@cd-cc.si)



Galerija CD je odprta vsak dan od 10. do 20., ob četrtkih do 21. ure
Javna vodenja po razstavi: ob četrtkih ob 18. uri 
Nakup vstopnic pred Galerijo CD (vhod s Prešernove ceste, pri Parku Sveta Evrope)

Z vstopnico za delavnico iz cikla SPREMINJANJA (Prirodoslovni muzej Slovenije) znižana cena za vstop na razstavo V vrtincu sprememb (Cankarjev dom)

Ob razstavi V vrtincu sprememb Prirodoslovni muzej Slovenije pripravlja cikel sobotnih delavnic za otroke SPREMINJANJA. Z vstopnico za delavnico iz cikla SPREMINJANJA tisti dan vstop na razstavo V vrtincu sprememb v Galeriji Cankarjevega doma po znižani ceni 3 EUR.   

Javno komentirano vodstvo po 14. SBI z letošnjo nagrajenko (Posebna pohvala) Huiqin Wang (in Andrejem Kamnikom, avtorjem animacije)
Huiqin Wang bo predstavila snovanje knjige in ilustracij (knjiga: Milan Dekleva - Mala Alma na veliki poti), prav tako priredbo knjige za animirani film in snovanje ilustracij za animacijo. Andrej Kamnik bo spregovoril o produkcijskih procesih v animaciji, posebnosti medija animacije za izvedbo Alme kot animiranega lika ter vzajemnem sodelovanju pri snovanju podob za produkcijo. Skupaj bosta govorila o konceptu animacije in o ustvarjalni sinergiji in režiji. 

Zaradi omejenega števila obiskovalcev so obvezne predhodne prijave na e-naslov: stiki@cd-cc.si
Komentirano vodenje:  cena vstopnice + doplačilo 2 €/osebo 

Vstopnica odrasli: 5 EUR/osebo
Vstopnica znižana: 3 EUR/osebo (*mlajši od 25 in starejši od 65 let) 
Do 6. leta brezplačno