Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si.

Meč je bil v evropskem srednjem veku vrhunsko orožje za napad in obrambo ter najpomembnejše orožje vitezov, težko oboroženih in oklepljenih konjenikov. Hkrati pa je imel tudi vrsto simbolnih pomenov, posebej v obredih slovesne podelitve viteškega naziva in posvetitve orožja. Že zaradi svoje oblike, podobne križu, je v krščanski ikonografiji označeval vero in pravičnost.

Simboliko mečev razkrivajo tako pisni viri, npr. zagovori orožja, kot tudi znaki in napisi. Ti so vrezani ali vtisnjeni na različnih delih mečev. Razlagamo jih lahko kot okras, znak izdelovalca (obrtnika oz. delavnice) ali oznako (prvotnega) lastnika meča, kot zavetno znamenje s simbolnim (magičnim) pomenom ali pa kot geslo lastnika. Različni simbolni pomeni mečev bodo predstavljeni na primerih eksponatov iz slovenskih muzejskih zbirk, posebej najdb iz Ljubljanice.

Dr. Tomaž Nabergoj, doktor arheologije in diplomirani zgodovinar, je v Narodnem muzeju Slovenije zaposlen od leta 1995. Je muzejski svetovalec in deluje na mestu kustosa za arheologijo visokega in poznega srednjega veka. Kot avtor ali soavtor objavlja znanstvene in strokovne članke in prispevke predvsem s področja srednjeveške arheologije, npr. o orožju in bojni opremi ter o rečnih najdbah. Kot član avtorske skupine je sodeloval pri postavitvi več stalnih in občasnih razstav, npr. Ljubljanica – kulturna dediščina reke (2009), Vitez, dama in zmaj. Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem (2012) in Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov (2020). Na Bledu je kot član avtorske skupine sodeloval pri postavitvi Stalne razstave o zgodovini Blejskega kota na Blejskem gradu (2008–2024) in stalne razstave Blejski otok: sveti kraj med valovi slovenstva v Proštiji na Blejskem otoku (2022). Kot avtor pa je vodil razstavni projekt Nekoč je bil Gutenwerd. Raziskovanje opuščene srednjeveške naselbine ob reki Krki (2024).

Vodstvo traja približno 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme.

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si.

Sredi 3. tisočletja pr. n. št. so lončarji z Dežmanovih kolišč razvili oblikovne in okrasne spretnosti, ki so ostale na območju Slovenije v marsikaterem pogledu v celotni prazgodovini nepresežene.

Številne posode so okrašene z vrezanimi geometrijskimi motivi, povezanimi v zapletene vzorce. Prevladujejo različice krožnih motivov in križnega okrasja. Sklepamo, da je okrasje povezano z astralno, predvsem s sončevo simboliko. Morda to okrasje ponazarja tudi druga nebesna telesa, od meseca do nekaterih ozvezdij, pomembnih v mitoloških in verskih predstavah koliščarjev iz 3. tisočletja pr. n. št.

Na bronastih plavutastih sekirah se na širšem prostoru vzhodnih Alp v pozni bronasti dobi pojavljajo vrezani znaki, ki spominjajo na pismenke. Mnenja o pomenu teh znakov so različna. Nekateri menijo, da gre za oznake delavnic. Drugi opozarjajo, da se pojavljajo samo na plavutastih sekirah in da so na podobnih (eno)plavutastih sekirah na območju vzhodnega Sredozemlja pogosti vladarski napisi ali posvetilni napis na sekirah, darovanih v svetiščih. Vprašanje, ali gre pri vzhodnoalpskih plavutastih sekirah za skromne sledi neznanega (pred)znakovnega sistema že v pozni bronasti dobi, ostaja odprto.
 

Dr. Peter Turk je kustos za starejšo prazgodovino na Arheološkem oddelku v Narodnem muzeju Slovenije. Ukvarja se predvsem z bronastodobnimi zakladnimi najdbami, metalurgijo in z bronastodobnimi naselji. Je glavni in odgovorni urednik arheološke monografske serije Katalogi in monografije. 
Več podatkov in izbrane objave so dostopni na povezavi: dr. Peter Turk.
 

Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme. 
 

Med 23. in 25. aprilom bo do razstave Čivki iz preteklosti v Galeriji CD mogoče dostopati le prek službenega vhoda (pri recepciji).

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si.

Pri arheoloških izkopavanjih bakrenodobnih naselbin lasinjske kulture in kulture keramike z brazdastim vrezom v Prekmurju so bili v jamah in naselbinskih plasteh poleg oblikovno raznovrstnega in okrašenega keramičnega posodja odkriti tudi keramični predmeti v obliki stiliziranih ženskih figuric – idolov. V večini primerov jih jasno spolno opredeljuje steatopigna zadnjica, redkeje pa tudi poudarjene prsi. Posebnost teh figuric je, da so nekatere poškodovane, saj imajo odlomljen ali okrušen zgornji ali spodnji del ali pa so navpično razpolovljene.

Najpogostejša razlaga teh figuric je, da so služile kot simbolni in kultni predmeti pri izvajanju raznih ritualnih praks. Njihove poudarjene ženske telesne značilnosti nakazujejo povezanost s plodnostjo, rodovitnostjo in obnovo življenja, kar je bilo v agrarnih skupnostih izjemno pomembno.

Odkritje ženskih figuric v Prekmurju obenem potrjuje, da je bilo to območje v bakreni dobi (4. tisočletje pr. n. št.), v primerjavi s sorodnim figurinami, vključeno v širše kulturne tokove Srednje Evrope.

Dr. Branko Kerman je arheolog; leta 1990 se je kot kustos zaposlil v Pomurskem muzeju Murska Sobota, od januarja 2023 tudi vodi muzej. Kot vodja je v letih 2000 do 2007 opravil več obsežnih arheoloških zaščitnih izkopavanj v Prekmurju, na trasi sedanje avtoceste. Izkopavanja so prispevala izredno dragocena odkritja o začetkih slovanske naselitve, pomembna tudi za širši slovenski in panonski prostor. Leta 2013 je doktoriral s temo Interpretacija zgodovinske poselitve Prekmurja na primeru aerofotografije; Branko Kerman je prav tako začetnik aeroarheologije v Sloveniji, saj je s posnetki iz zraka diagnosticiral arheološko preteklost pokrajine ob Muri. Po njegovi zaslugi so tako s sistematično aerofotografijo zapisani poselitveni vzorci in posegi v prostor, ki so v preteklosti spreminjali pokrajino in jo spreminjajo še danes.

Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme. 
 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si
 

Kapiteljska njiva v Novem mestu iz več razlogov sodi med najpomembnejša evropska grobišča iz obdobja pozne bronaste in železne dobe. Grobišče leži na griču Marof, severozahodno od srednjeveškega jedra današnjega Novega mesta, ob prazgodovinskem naselju. Čeprav je kot arheološko najdišče znana že od konca 19. stoletja, se je pomen Kapiteljske njive v celoti pokazal šele med sistematičnimi raziskavami, ki so se začele sredi osemdesetih let 20. stoletja in so neprekinjeno trajale do leta 2018. Arheološke najdbe in sama velikost grobišča so že pred leti presegle vsa pričakovanja in predvidevanja z začetka raziskav.

Dr. Petra Stipančić, muzejska svetovalka v Dolenjskem muzeju Novo mesto, je že v času študija začela redno sodelovati pri arheoloških raziskavah Dolenjskega muzeja, zlasti na Kapiteljski njivi, v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete v Zagrebu pa je prisotna tudi pri arheoloških raziskavah v tujini. Leta 2003 se je kot dokumentalistka zaposlila v Dolenjskem muzeju Novo mesto, od leta 2004 v tej ustanovi deluje kot kustodinja za arheologijo. Ukvarja se predvsem s prazgodovino Novega mesta s poudarkom na bronasti in železni dobi in je avtorica in soavtorica številnih razstav v Dolenjskem muzeju kot tudi gostujočih razstav v Sloveniji in tujini. S predavanji in predstavitvami prazgodovinskega Novega mesta sodeluje na znanstvenih konferencah in strokovnih srečanjih doma in v tujini. Je vodja festivala prazgodovinskega življenja in kulinarike Praznik situl, ki poteka v Novem mestu od leta 2016. Je dejavna članica Slovenskega arheološkega društva, Slovenskega muzejskega društva, Hrvaškega arheološkega društva, ICOM Slovenija in Iron Age Danube Route Association (Železnodobna pot po Podonavju).
 

Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme. 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si

Poznavanje poselitve Posočja v pozni prazgodovini (2. in 1. tisočletje pr. n. št.) je povezano s stanjem raziskav, ki je v tem delu Slovenije omejeno predvsem na rezultate topografskih ogledov in manjših sondiranj ter slučajno odkritih najdb. Iz pozne bronaste dobe poznamo več lokacij naselij (gradišč), ki so sicer zelo skromno raziskane, in posamezne najdbe predvsem kovinskih predmetov. Izjemne najdbe iz tega obdobja predstavljajo zakladi oz. depoji, ki običajno obsegajo več odloženih kovinskih predmetov. S Kanalskega Vrha, ki leži na planoti nad Kanalom, sta znani kar dve takšni zakladni najdbi. Te najdbe zarisujejo naravne prehode, mrežo nekdanjih poti, po katerih so potekali stiki ob koncu pozne bronaste in prehodu v železno dobo, o kateri v Srednjem Posočju, na Banjški planoti in Kanalskem Kolovratu govorijo posamezne najdbe in skromno raziskana gradišča.

V Zgornjem Posočju je slika drugačna, tu na poselitev sklepamo predvsem na podlagi odkritih grobišč (nekropol), medtem ko so naselja slabše raziskana. Izjema je Most na Soči, kjer so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja potekala arheološka izkopavanja. Odkrita sta bila poselitev iz pozne bronaste dobe in del naselja iz železne dobe z več kot tridesetimi stavbami iz časa med 6. in 4. stoletjem pr. n. št. Ostaline govorijo o zametkih urbaniziranega kraja, izjemni stavbni dediščini železne dobe in nekdanji bivanjski kulturi v Posočju. Ob bivalnih stavbah so bile odkrite tudi delavnice, v katerih so se odvijale različne dejavnosti, med njimi izdelava keramike.

Dr. Teja Gerbec je doktorirala s področja arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bila tudi zaposlena kot raziskovalka na projektu Tradicija in inovativnost v prazgodovini. Med študijem se je usmerila predvsem v raziskavo železne dobe in problematiko arheologije Posočja. Sodelovala je pri več arheoloških raziskavah in različnih razstavnih projektih. Je urednica, avtorica ali soavtorica več publikacij ter znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov za promocijo arheološke dediščine. Od leta 2015 je zaposlena kot kustosinja arheologinja v Goriškem muzeju, kjer skrbi za bogato arheološko zbirko s prostora severne Primorske.


Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme. 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si

Tkanje in predenje v pozni bronasti in starejši železni dobi nista bili le bistveni (predvsem) ženski dejavnosti, imeli sta tudi močan simbolen pomen. Zato ni čudno, da se pripomočki za tkanje in predenje pojavljajo v elitnih ženskih grobovih, kot je to osrednji grob gomile 8 na Vrtičnjaku. Tkanje in predenje so povezovali z nastankom in strukturo kozmosa ter z usodo, nad katero so bedele božanske gospodarice usode, kakršne so grške Moire in skrivnostna Gospodarica živali, s katero je povezan obesek v obliki lastovičjega repa, odtisnjen tudi na tkalski uteži z Vrtičnjaka. Tkanine so bile preko načina tkanja, vzorcev in celo figuralnih upodobitev tudi nosilke sporočil.

Mnogo jasneje pa sporočila seveda prenaša pisana beseda. En izmed znanilcev pisane besede v zgodnjem srednjem veku na slovenskem prostoru je nožiček za prirezovanje peres, najden na grobišču Dlesc pri Bodeščah, ki pa vendarle o svojem času spregovori tudi preko svojega okrasa.

Manca Omahen Gruškovnjak je po zaključku študija arheologije svoje znanje in ljubezen do spoznavanja preteklosti poglobila na marsikateri zanimivi arheološki terenski raziskavi. V predstavljanju arheološke dediščine javnosti se je prvič preizkusila na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru projekta Prehistory Adventure. Od leta 2021 je zaposlena v Gorenjskem muzeju, kjer proučuje bogato arheološko dediščino Gorenjske, skrbi za njeno ohranjanje in predstavljanje javnosti ter z veseljem načrtuje tudi dogodke za najmlajše. Zlasti jo pritegne čas pozne bronaste in starejše železne dobe.


Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme. 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si

Na začetku 1. stoletja so Rimljani na prostoru današnjega središča Ljubljane zgradili kolonijo Emono. V majhno, a z močnim obzidjem utrjeno ter urbanistično in komunalno urejeno mesto so naselili okoli 30 družin, v glavnem iz severne Italije. Sčasoma je tudi širša okolica Emone zaživela na rimski način, v skladu z rimskimi verovanji in načinom vsakdanjega življenja.

Emonci so bili, kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko, povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Verjeli so, da lahko imajo tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, kljub temu da nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto, in v letalu lahko kupimo le še sedež št. 13. 

Na vodenju bomo izvedeli več o Emoni in čarnih predmetih, ki so varovali njene prebivalce.

Dr. Bernarda Županek je zaposlena kot kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana – Muzeju in galerijah mesta Ljubljane. Zanima jo arheologija rimske kolonije Emone. Sodeluje pri upravljanju Arheoparka Emona. Samostojno ali v soavtorstvu je pripravila več razstav ter kot piska ali urednica sodelovala pri številnih člankih in publikacijah.


Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme. 
 

Drage učiteljice, dragi učitelji, 
ali si želite učencem ponuditi izkušnjo, pri kateri zgodovina oživi pred njihovimi očmi?

Razstava Čivki iz preteklosti, ki jo Cankarjev dom pripravlja z Narodnim muzejem Slovenije, odpira vrata v svet, kjer se srečajo najstarejši zvoki, skrivnostni simboli in prvi zapisi na naših tleh.

Razstava odlično dopolnjuje učno snov iz prazgodovine in antike, ki jo učenci obravnavajo v 7. razredu  osnovne šole in predstavlja ključne vsebine, kot so: 
•    zgodnje glasbeno ustvarjanje,
•    simbolni svet prazgodovine,
•    Rimljani na naših tleh,
•    začetki pisave,
•    pomen arheoloških virov za razumevanje preteklosti.

Predstavljeni predmeti učencem omogočajo živi stik z zgodovinskimi obdobji, o katerih se učijo, ter jim pomagajo razumeti, da so ljudje skozi tisočletja ohranjali potrebo po izražanju, pripovedovanju in razumevanju sveta.

Razstava je primerna tudi za predšolske skupine ter osnovnošolce in dijake.
 

Kaj bodo učenci doživeli?

• Slišali bodo glas preteklosti.
Od najstarejše piščali na svetu, izdelane iz kosti jamskega medveda, do antičnih in novoveških glasbil – predmeti razkrivajo, kako so ljudje nekoč ustvarjali zvok in ritem.
• Razbirali bodo skrivnosti simbolov.
Prazgodovinske figurice, astralni znaki, živalske podobe in drobni predmeti, ki skrivajo velike zgodbe – kot bi stopili v starodavni strip.
• Spoznali bodo začetke pisave
Venetska pisava, posvetila božanstvom, grafiti in miniaturna voščena knjižica učencem približajo, zakaj so ljudje potrebovali besede in kako so jih zapisovali.

Vsi ti predmeti skupaj pripovedujejo o človekovi večni želji, da bi razumel svet, ga opisal, interpretiral, se igral, ustvarjal – in kaj od tega trajno zapustil.

***

Interaktivna zasnova razstave

•    Razstava je polna izzivov, veččutnih pripomočkov in nalog, ki učence spodbujajo k raziskovanju.
•    Vsak del razstave je zasnovan kot postojanka, na kateri otroci opazujejo, tipajo, poslušajo, razmišljajo in rešujejo.
•    V galeriji je urejen tudi poseben prostor za otroke in mladino, namenjen ustvarjanju, eksperimentiranju z materiali in učenju z multimedijo.

***

Programi za šolske skupine

1. NEKOČ SO ŽIVELI
Predšolski 4+, 1.–2. razred | 45 min
Igrivo potovanje v čas, ko so ljudje prve predmete ustvarili iz naravnih materialov. Čarobni kamen učence popelje med zgodbe predmetov, ki jih povežemo z naravo in vsakdanjim življenjem. Zaključimo z ustvarjalnico.

2. BLIŠČ PRETEKLOSTI
3.–5. razred | 80 min
Detektivska dogodivščina za prave radovedneže!
Učenci iščejo izgubljeni predmet, razvozlavajo skrivne sledi, spoznavajo časovni trak ter razliko med materialnimi in pisnimi viri. Končna rešitev jih vodi k muzejskemu presenečenju.

3. RAZISKUJEMO PRETEKLOST
6.–9. razred, SŠ | 50 min
Na vodenem ogledu bomo odstrli pogled na najzanimivejše arheološke predmete, povezane z glasbo, pisano besedo ali simboliko, iz različnih koncev Slovenije. Mnogi od teh po pomenu izstopajo v evropskem ali svetovnem merilu ali so jagodni izbor slovenske arheologije. Posebno skupino predstavljajo predmeti, povezani z nekdanjimi predstavami o svetu, o čigar pomenih in namembnosti včasih zgolj ugibamo. 

***

Zakaj izbrati obisk razstave Čivki iz preteklosti?

•    učna snov oživi,
•    izkušnja, zasnovana interaktivno, igrivo in raziskovalno,
•    predmeti pripovedujejo zgodbe, ki jih učenci ne pozabijo,
•    spodbuja kritično razmišljanje, opazovanje, primerjanje in interpretacijo,
•    učenci postanejo dejavni arheologi – ne le obiskovalci.

S katerimi kulturnimi dejavnostmi v Cankarjevem domu lahko združim obisk razstave?

•    voden ogled Cankarjevega doma,
•    voden ogled orgel,
•    obisk predstav za šole v dopoldanskem času:
    Gorjanci 
    Igralec
    Bratovščina Sinjega galeba
    NPZ? Ni panike! Znamo!
    Lisičja luna
    Kralj Matjaž
    Na klancu
    Pesem o Odiseju
    Zabobnaj zgodbo o drevesu
    Prosto po Prešernu
Predstave >>

Cene vstopnic:

Šolske skupine ter skupine mlajših od 25 in starejših od 65 let (več kot 10 oseb): 
Samo Galerija CD: 4 EUR/osebo
Galerija CD in Narodni muzej Slovenije (kombinirana vstopnica): 6 EUR/osebo
Vodeni ogledi: cena vstopnice ter doplačilo 20 EUR/ skupino
Naročilo ogledov (Galerija CD): kristina.jermancic@cd-cc.si in 051 374 541

Pridružite se nam!
Z veseljem pričakujemo vaše prijave.
 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si.

Iz Kranja in Bohinja so na razstavi predstavljeni nekateri povsem utilitarni predmeti in materiali, ki so drugotno postali nosilci (simbolnih) sporočil. Ime, vrezano v rimskodobni bronasti zvonček iz Triglavskega pogorja, je imelo domnevno votivno vlogo. Na poslikani omet reprezentančne stavbe poznoantičnega Karnija, predhodnika Kranja, so obiskovalci priložnostno vpraskali razne podobe, znamenja in čačke. V srednjem veku pa so školjke pokrovače postale simbol krščanskih romarjev. Več kot 10 grobov romarjev, pokopanih s školjkami, je bilo odkritih tudi v Kranju.

Dr. Veronika Pflaum je kustosinja za arheologijo v Gorenjskem muzeju v Kranju. Je ena od skrbnic obsežne arheološke zbirke, ki zajema najdbe z večjega dela Gorenjske. Strokovno se posveča predvsem pozni antiki in najdbam iz poznoantičnega Karnija (Kranja). Posebno pozornost namenja poznoantičnim lamelnim oklepom, kakršna sta bila odkrita tudi v Kranju. Kot avtorica ali soavtorica je sodelovala pri pripravi več stalnih in občasnih muzejskih razstav.

Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme. 
 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov prijave@cd-cc.si

Pod današnjim Celjem se v skoraj štiri metre debelih arheoloških plasteh skrivajo ostaline rimske Celeje. Prav izjemna debelina teh plasti je omogočila odlično ohranjenost tako arhitekturnih ostankov kot tudi številnih drobnih najdb.

Monumentalne javne stavbe, široke tlakovane mestne ulice, obdane s stebrišči, ogromen forum, tlakovan z marmorjem, mogočno poznorimsko obzidje ter številni mozaiki in razkošne stenske poslikave rišejo podobo bogatega, urejenega in živahnega mesta. To sliko dopolnjujejo številne drobne najdbe – keramika, deli noše, vsakdanji uporabni predmeti, kovanci, odlomki bronastih in marmornih kipov v nadnaravni velikosti, napisi na marmornih spomenikih ter kamniti arhitekturni členi –, ki nam omogočajo poglobljen vpogled v življenje prebivalcev tega uspešnega rimskega mesta.

Dr. Jure Krajšek se je po končani prvi gimnaziji v Celju leta 1996 vpisal na študij arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in ga uspešno zaključil leta 2003. Od leta 2008 je zaposlen kot kustos za rimsko arheologijo in epigrafiko v Pokrajinskem muzeju Celje. Leta 2016 je doktoriral na Univerzi v Ljubljani. Sodeloval in vodil je številne raziskave v Celju ter sodeloval pri pripravi več razstav in prezentacij. Že od osnovne šole dalje in med celotnim študijem je sodeloval pri številnih arheoloških raziskavah v Sloveniji in tujini in si pri tem pridobival številne terenske izkušnje. V zadnjih letih se največ ukvarja z raziskavami in proučevanjem rimske Celeje.

Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme.