12. sep. - 28. nov. 2024

Odprti globus

Umetnost milenijske generacije
Kuratorka: Katarina Hergouth, mag. um. zgod.

Razstava sodobne umetnosti bo na ogled postavila dela izbranih slovenskih umetnikov in umetnic, ki delujejo in živijo v tujini.

S svojim umetniških ustvarjanjem in deli so uspešno vpeti v mednarodno umetniško sceno ter prisotni na mednarodnem umetniškem trgu. Njihove umetniške prakse so precej različne, skupna rdeča nit med vsemi umetniki pa je, da vsi pripadajo t.i. milenijski generaciji ter da izhajajo iz Slovenije. Doma so večinoma pridobili prvotno umetniško izobrazbo (dodiplomski študij), šolanje na magistrski stopnji pa nadaljevali v tujini, kjer so nato tudi ostali ter se uspešno vključili v tamkajšnjo umetniško sceno.

Razstava bo na enem mestu ponudila ogled izbranih umetniških produkcij; z deli se bodo predstavili Katarina Caserman, Evgen Čopi Gorišek, Meta Drčar, Živa Drvarič, Katja Felle, Jure Kastelic, Gašper Kunšič, Dino Kužnik, Nana Wolke, Jana Zornik.

Odprti globus

12. sep. - 28. nov. 2024
Več terminov

18. apr. 18:00

Javna vodenja po razstavi Maria Lassnig: Risbe in slike

V Galeriji Cankarjevega doma bodo vsak četrtek v aprilu potekala javna vodenja po razstavi:

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne. Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov stiki@cd-cc.si.


Cene vstopnic:
Vstopnica odrasli: 6 EUR/osebo 
Vstopnica znižana: 4 EUR/osebo (*za mlajše od 25 in starejše od 65 let in upokojence)
Brezplačen vstop: otroci do 12. leta, imetniki EU kartice ugodnosti za invalide, imetniki veljavnih muzejskih kartic.

Javno vodenje: BREZ doplačila

Javna vodenja po razstavi Maria Lassnig: Risbe in slike

4. apr. 18:00
11. apr. 18:00
18. apr. 18:00
25. apr. 18:00
Več terminov

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne. Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov stiki@cd-cc.si.

Pretekli dogodek
8. feb. 2024 ob 12:00 in 17:00

Brezplačni vodenji po fotografski razstavi Slovenski punk in fotografija

Ob slovenskem kulturnem prazniku

Ob 12. uri
Zaključno komentirano vodenje s kustosinjo razstave dr. Marino Gržinić (ZRC SAZU) in sodelujočimi avtorji (trajanje: 90 minut)

Ob 17. uri
Javno vodenje po razstavi


Na kulturni dan, 8. februarja, je prost vstop na razstavo Slovenski punk in fotografija.

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.  
Vljudno prosimo, da pošljete prijavo na e-naslov stiki@cd-cc.si
Udeležba na vodenju je mogoča le s potrjeno prijavo, ki jo boste prejeli po e-pošti. 
 

Slovenski punk in fotografija je velika pregledna razstava, ki povezuje fotografijo z različnimi vidiki slovenskega punk gibanja od leta 1977 do sredine osemdesetih let ter tudi obdobja pred punkom in po njem. Razstava prav tako zajema ljubljansko subkulturno in alternativno sceno v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, vključno s poudarkom na pojavu LGBT+-skupnosti v osemdesetih, s skupino Laibach ter drugim drznim in subverzivnim dogajanjem. 

Razstava omogoča vpogled v pomembno vlogo fotografije pri dokumentiranju in izražanju slovenskega punk gibanja in drugega subkulturnega dogajanja tedanjega časa. Slovenski punk je prispeval k ustvarjanju drzne in provokativne fotografske estetike, ki je prepoznavna in vplivna še danes. Punk je zaznamoval ne samo glasbo, temveč tudi umetnost, modo in življenjski slog. 

Brezplačni vodenji po fotografski razstavi Slovenski punk in fotografija

8. feb. 2024 ob 12:00 in 17:00
Več terminov

Pretekli dogodek
31. dec. 2023 18:00

Silvestrsko vodenje po razstavi Slovenski punk in fotografija

Z Marino Gržinić in Jovito Pristovšek 

Vabljeni, da na zadnji dan starega leta spoznate razstavo na drugačen način – skozi oči ustvarjalk in raziskovalk obdobja punka na slovenskem – kustosinje razstave dr. Marine Gržinić in njene asistentke dr. Jovite Pristovšek. Vodenje bo zaključilo druženje ob kozarcu pijače. 

Silvestrsko vodenje po razstavi Slovenski punk in fotografija

31. dec. 2023 18:00
31. dec. 2023 18:00
s kozarcem pijače
Več terminov

10,00 EUR

Pretekli dogodek
8. feb. 2024 17:00

Komentirana in javna vodenja po razstavi Slovenski punk in fotografija

Ob razstavi Slovenski punk in fotografija ponujamo poglobljeni obisk razstave skozi komentirana in javna vodenja:

Komentirana vodenja s sodelujočimi avtorji
•    ponedeljek, 5. februarja, ob 18. uri: s kustosinjo razstave dr. Marina Gržinić in Jovito Pristovšek (ZRC SAZU)
•    četrtek, 8. februarja, ob 12. uri: s kustosinjo razstave dr. Marina Gržinić, Jovito Pristovšek (ZRC SAZU)in avtorji
•    sobota, 10. februarja, ob 18. uri: s kustosinjo razstave dr. Marina Gržinić

Javna vodenja
•    četrtek, 8. februarja, ob 17. uri


Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.  
Vljudno prosimo, da pošljete prijavo na e-naslov stiki@cd-cc.si najpozneje do 14. ure na dan dogodka.
Udeležba na vodenju je možna le s potrjeno prijavo, ki jo boste prejeli po e-pošti. 

 

Vstopnina:

Cena vstopnice: 6, 4* EUR (* za mlajše od 25 in starejše od 65 let in upokojence)
BREZ doplačila za vodenje

 

Komentirana in javna vodenja po razstavi Slovenski punk in fotografija

5. dec. 2023 18:00
14. dec. 2023 18:00
21. dec. 2023 18:00
4. jan. 2024 18:00
11. jan. 2024 18:00
18. jan. 2024 18:00
25. jan. 2024 18:00
1. feb. 2024 18:00
5. feb. 2024 18:00
8. feb. 2024 12:00
8. feb. 2024 17:00
5. dec. 2023 18:00
14. dec. 2023 18:00
21. dec. 2023 18:00
4. jan. 2024 18:00
11. jan. 2024 18:00
18. jan. 2024 18:00
25. jan. 2024 18:00
1. feb. 2024 18:00
5. feb. 2024 18:00
8. feb. 2024 12:00
8. feb. 2024 17:00
Dušan Gerlica, Vojko Flegar, Tožibabe
Janez Bogataj, Tone Stojko
Siniša Lopojda, Jože Suhadolnik
Kristina Božič, Marina Gržinić, Elena Pečarič, Bogo Pretnar, Jovita Pristovšek, Mladen Romih
s kustosinjo razstave dr. Marina Gržinić, Jovito Pristovšek (ZRC SAZU)
s kustosinjo razstave dr. Marina Gržinić, Jovito Pristovšek (ZRC SAZU)in avtorji
Več terminov

28. feb. - 18. avg. 2024

Maria Lassnig: Risbe in slike

Prva samostojna razstava Marie Lassnig v Sloveniji

Kuratorja razstave: Peter Pakesch (Maria Lassnig Foundation), Katarina Hergouth (Cankarjev dom)
Arhitektka razstave: Sara Badovinac 
 

Ob 10. obletnici smrti Marie Lassnig, ene najpomembnejših avstrijskih in mednarodno priznanih umetnic, je v Cankarjevem domu na ogled njena prva samostojna razstava v Sloveniji.

Maria Lassnig  (1919–2014) sodi med osrednje osebnosti evropskega likovnega sveta 20. stoletja, poznana je zlasti po svojih psihološko ekspresivnih avtoportretih in konceptu Body Awareness (zavedanje telesa:  z introspektivnim odkrivanjem resnične narave lastnega stanja je fizična občutja izražala z uporabo umetniških medijev. Številni avtoportreti pričajo o obliki samoanalize, ki se ji je nadvse občutljiva umetnica nenehno izpostavljala. Ker je pustila osebni pečat na več umetniških smereh, velja za eno od utemeljiteljic informela v Avstriji in pionirko ženske emancipacije v svetu umetnosti, v katerem prevladujejo moški. Njeno vizionarsko delo je močno vplivalo na naslednje generacije umetnikov. 

Svetovno slavo je dosegla razmeroma pozno, ko je dopolnila sedemdeset let. Velja za eno najpomembnejših avstrijskih in v svetovnem merilu prepoznavnih umetnic. Na svoji izjemni umetniški poti je ustvarila izjemno bogat slikarski in risarski opus, posvečala pa se je tudi filmskemu ustvarjanju. Njena dela so del zbirk največjih muzejev, kot so MoMA v New Yorku, dunajska Albertina in Stedelijk v Amsterdamu.

Risba je najbližja ideji.
Maria Lassnig, 1992

Razstava v Cankarjevem domu v fokus postavlja risbe, ki predstavljajo tudi najštevilčnejši del njenega opusa in ki jim je umetnica pripisovala velik pomen v svojem ustvarjanju. Zanjo to niso bile skice ali študije, temveč samostojna umetniška dela. 

V Galeriji CD je do sredine avgusta na ogled 78 risb, 4 oljne slike in 2 filma.

Po besedah Petra Pakescha, sokuratorja ljubljanske razstave in direktorja fundacije, ki hrani njeno zapuščino, lahko Mario Lassnig štejemo za eno najvidnejših umetnic poznega 20. in začetka 21. stol., še danes pa ostaja nadvse aktualna, zlasti med mladimi umetniki. »Odločitev za razstavo, osredinjeno na risbe, je prišla ob ugotovitvi, kakšno tehtnost ima ta del njenega opusa, saj prikazuje umetnico najvišje celovitosti in aktualnosti. To bo odlična uvodna predstavitev umetnice v tem delu sveta, ki je tako blizu njenemu rodnemu kraju,« še dodaja Pakesch. 

Moja umetnost se začne z ljudmi in je namenjena ljudem.
Maria Lassnig, 2009 

Ob razstavi je Cankarjev dom izdal obsežen katalog, ki ponudi strokovni komentar o umetniškem delovanju in slogovnem razvoju umetnice s poudarkom na risbi, razstavljena dela pa umesti v njen bogati ustvarjalni opus. V katalogu so objavljeni prispevki avtorjev dr. Tomislava Vignjevića, dr. Claire Hoffman in dr. Petra Assmana; urednica je Katja Ogrin, vodja projektov razstavnega programa Cankarjevega doma.

Spremljevalni program 
Od marca do junija bodo mednarodni strokovnjaki in poznavalci dela in življenja Marie Lassnig v več dogodkih predstavili njeno ustvarjanje. Prvi bo literarni večer ob razstavi Marie Lassnig  (v sredo, 10. aprila 2024, ob 18. uri) v Dvorani Alme Karlin, na katerem bosta spregovorila Lojze Wieser in Barbara Maier – sourednika (tretji sourednik je Peter Handke) knjige Am Fenster klebt noch eine Feder (Založba Wieser, 2023 Celovec), ki govori o literarnem ustvarjanju Marie Lassnig.
 

Cene vstopnic

Vstopnica odrasli: 6 EUR/osebo 
Vstopnica znižana: 4 EUR/osebo (*za mlajše od 25 in starejše od 65 let in upokojence)
Brezplačen vstop: otroci do 12. leta, imetniki EU kartice ugodnosti za invalide, imetniki veljavnih muzejskih kartic.

Javno vodenje: cena vstopnice, BREZ doplačila za vodenje

Šolski obisk (10 ali več oseb):
Vstopnina: 3 EUR/osebo
Vodenje po razstavi: vstopnina + 20 EUR (doplačilo za vodenje)

Skupine odraslih (10 ali več oseb):
Vodenje po razstavi: vstopnina + 20 EUR (doplačilo za vodenje)

Katalog: 20 EUR
Maria Lassnig: Film works: 24 EUR

 


 

katalog

Ob razstavi Maria Lassnig: Risbe in slike je Cankarjev dom izdal obsežen dvojezični katalog (slo/angl.), ki bralcu ponudi strokovni komentar o umetniškem delovanju in slogovnem razvoju umetnice s poudarkom na risbi, razstavljena dela pa umesti v njen bogati ustvarjalni opus. Ob prvi celostni predstavitvi Marie Lassnig pri nas, je del kataloga posvečen tudi biografski predstavitvi njenega življenja in dela. V katalogu so objavljeni prispevki avtorjev dr. Tomislava Vignjevića, dr. Claire Hoffmann in dr. Petra Assmanna.
Obseg: 168 strani
Cena: 20 EUR 

Katalog je na voljo pri Galeriji CD, v Informacijskem središču (blagajni) CD, z naročilom na vstopnice@cd-cc.si ter prek spleta.

 

Maria Lassnig: Risbe in slike

28. feb. - 18. avg. 2024
Več terminov

6,00 EUR

4,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

Pretekli dogodek
Do 11. 2.; IZJEMOMA ZAPRTO: 7. 2.

Slovenski punk in fotografija

Janez Bogataj, Božidar Dolenc, Vojko Flegar, Dušan Gerlica, Siniša Lopojda, Elena Pečarič, Matija Praznik, Bogo Pretnar, Bojan Radovič, Razmerja / 25 let lezbične skupine ŠKUC-LL, Mladen Romih, Tone Stojko, Jože Suhadolnik, Jane Štravs, Tožibabe, Igor Vidmar

Kustosinja razstave: dr. Marina Gržinić, ZRC SAZU

Slovenski punk in fotografija je velika pregledna razstava, ki povezuje fotografijo z različnimi vidiki slovenskega punk gibanja v obdobju od leta 1977 do sredine osemdesetih let ter tudi obdobja pred punkom in po njem. Razstava prav tako zajema ljubljansko subkulturno in alternativno sceno v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, vključno s poudarkom na pojavu LGBT+-skupnosti v osemdesetih, s skupino Laibach ter drugim drznim in subverzivnim dogajanjem. 

Razstava omogoča vpogled v pomembno vlogo fotografije pri dokumentiranju in izražanju slovenskega punk gibanja ter drugega subkulturnega dogajanja tedanjega časa. Slovenski punk je prispeval k ustvarjanju drzne in provokativne fotografske estetike, ki je prepoznavna in vplivna še danes. Punk je zaznamoval ne samo glasbo, temveč tudi umetnost, modo in življenjski slog.

Fotografija je postala pomembna za izražanje punkovskega duha, za prenašanje sporočil o družbenih in političnih vprašanjih ter za ustvarjanje vizualnih podob, ki so odražale duha časa. Postala je način, s katerim so umetniki, pripadniki scene, izkazovali svoje nezadovoljstvo z družbenimi in političnimi razmerami ter prinašali alternativne poglede na svet. 

Fotografije uprizarjajo provokativnost in upiranje konvencionalnim normam. V številnih primerih so se fotografije punk subkulture osredotočale na dogajanje na koncertih, uličnih protestih in alternativnih prizoriščih, kjer so se zbirali punkerji. Takšne fotografske podobe izražajo energijo, kaos in nasprotje s tradicionalnimi vrednotami. Pripadniki punka so se fotografirali v divjih, ekscentričnih in izzivalnih pozah ter z izrazitimi modnimi stilizacijami, ki so kazale njihovo neposrednost, anarhičnost in upor proti družbenim normam. Fotografije punk subkulture so postale pomemben del arhiva gibanja. Širile so sporočila punkerjev ter sooblikovale ikonografije in imidž subkulture. Pogosto so bile objavljene v punk fanzinih, na plakatih, naslovnicah albumov in drugih promocijskih materialih. 

Skupaj z glasbo, modo in umetnostjo je bila fotografija v punk subkulturi medij za izražanje upora, kritike družbe in gradnjo skupnosti. Punk je tako vplival na spremembo fotografske prakse in spodbujal ustvarjalnost, saj so pripadniki slovenskega punka in ljubljanske alterscene s fotografijo samoarhivirali in dokumentirali lastno gibanje. Čeprav je Ljubljana zasedala osrednje mesto punkovskega urbanega življenja ter so v fotografijah ohranjeni legendarni prostori, kot so Kavarna Union, Študentsko naselje, Galerija ŠKUC, Disko FV, železniška postaja, Rio, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede, razstava predstavi tudi dogajanje na obrobju, v Novem mestu, Idriji, Škofji Loki in onkraj meja Slovenije. 

Slovenska punk scena je bila znana po neodvisnosti in kritičnosti do tedanjega političnega sistema in družbenih norm. Bila pa je tudi prosocialistična, delavska, mladinska in uporniška drža stoletja kot odgovor na družbeno nepravičnost, politično apatijo in gospodarsko krizo. Zaradi takšnega naboja se je spremenila tudi sama slovenska fotografija.

Razstava ustvarja mrežo vizualnih referenc in zgodb, ki omogočajo sodobno performativno upodobitev pripovedi odpora in upora. Z razstavo želimo poudariti odpor kot politično kategorijo s politiko telesa, ki nasprotuje telesu politike. Delavski protesti so bili pomemben del političnega in družbenega gibanja tistega časa. Vzpostavili so se kot odziv na izkoriščanje delavskega razreda, slabe delovne razmere, neenakost in druge socialne probleme. Punk skupine so te proteste podpirale ter jih velikokrat spremljale s svojo glasbo, besedili in nastopi. 

Vse do danes se punk kultura in delavski protesti prepletajo v boju za pravičnost, enakost in spremembo družbe. Punk ostaja glas upora proti nepravičnosti, izkoriščanju in politični apatiji, zato ni presenetljivo, da se punkovski elementi pogosto pojavljajo tudi na sodobnih delavskih protestih, ki se zavzemajo za pravice delavcev, socialno varnost in spremembe v sistemu. O tem pričajo tudi protesti na Slovenskem med epidemijo covida-19 od leta 2020 do 2022. 

V tem obdobju so se zgodili tudi številni protesti, ki so se dotikali različnih vidikov ukrepov in odziva oblasti na pandemijo. Fotografija je imela pomembno vlogo pri dokumentiranju in ohranjanju spomina na te dogodke ter pri prikazovanju različnosti in enotnosti protestnikov. Skupaj z drugimi protestniki so pripadniki punk subkulture izkazali svojo dejavno politično angažiranost ter upor proti določenim političnim odločitvam in ukrepom, s tem pa nadaljevali tradicijo upora in izražanja nezadovoljstva, ki je značilna za punk subkulturo. 

Marina Gržinić
 

O avtorjih razstavljenih del:
Janez Bogataj
je v zgodovino slovenske fotografije vpisan kot dokumentarist družbenopolitično turbulentnih osemdesetih let 20. stoletja.
Božidar Dolenc (1950–2008) je bil eden najvidnejših fotografov v drugi polovici 20. stoletja pri nas. 
Vojko Flegar je diplomirani pravnik, upokojeni novinar, med drugim sodelavec Radia Študent in Tribune, dopisnik, komentator in urednik Dela in Dnevnika ter samostojni novinar in urednik spletnega portala razgledi.net.
Dušan Gerlica je na začetku punk gibanja in na koncu jugoslovanskega socrealizma fotografiral koncertne prizore glavnih punkerskih pozicij.
Siniša Lopojda je ena od osrednjih osebnosti Ljubljanske alternativne in subkulturne scene, ki se je razvijala okrog Galerije ŠKUC in Diska FV v osemdesetih letih.
Elena Pečarič je filozofinja, sociologinja kulture in aktivistka.
Matija Praznik, diplomirani inženir elektrotehnike z dokončanimi štirimi letniki filozofije, je bil v zgodnjih osemdesetih letih dejaven spremljevalec ljubljanske alternativne scene.
Bogo Pretnar, kitarist skupine Pankrti in njihov neomajni »arhivist«, hrani obsežno dokumentacijo zgodovine Pankrtov.
Bojan Radovič je soustanovitelj fotogalerije Pri Slonu, Fotogalerije Novo mesto ter ustanovitelj Luminus d.o.o. in Hiše fotografije.
RAZMERJA / 25 LET LEZBIČNE SKUPINE ŠKUC-LL govori o 25. obletnici lezbične skupine ŠKUC-LL (1987–2012) in o lezbičnem gibanju v nekdanji Jugoslaviji.
Mladen Romih je bil s fotoaparatom redni spremljevalec dogodkov na fakulteti v osemdesetih s poudarkom na študentskem življenju.
Tone Stojko je med študijem novinarstva v Ljubljani delal na RTV Ljubljana in bil član Fotogrupe ŠOLT. V osemdesetih je sistematično spremljal demokratizacijo in nastajanje slovenske države.
Jože Suhadolnik je svojo fotografsko pot začel leta 1982 v Disku FV v Rožni dolini. Dokumentiral je porajajočo se punk in novovalovsko sceno osemdesetih let.
Jane Štravs je začel razstavljati v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot eden vidnejših kronistov in protagonistov ljubljanske alternativne kulturne scene.
Tožibabe, nastale v začetku osemdesetih let, so ena prvih slovenskih hard core/punk zasedb ter prva slovenska in jugoslovanska vseženska zasedba, v kateri so ženske ne samo izvajalke, ampak tudi avtorice glasbe, besedil in aranžmajev.
Igor Vidmar, znan kot boter slovenskega punka, je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ključna osebnost na alternativni glasbeni sceni v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji.
 

Realizacija razstave
dr. Marina Gržinić
(kustosinja razstave in realizacija projekta razstave) je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. 
Jovita Pristovšek (realizacija projekta razstave) je asistentka z doktoratom na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. 
Metod Prijatelj (arhitekt razstave) je konceptualni arhitekt in konstruktor.

 

Cene vstopnic

Vstopnica odrasli: 6 EUR/osebo 
Vstopnica znižana: 4 EUR/osebo (*za mlajše od 25 in starejše od 65 let in upokojence)
Brezplačen vstop: otroci do 12. leta, imetniki EU kartice ugodnosti za invalide, imetniki veljavnih muzejskih kartic.

Mlajšim od 12 let priporočamo ogled razstave v spremstvu staršev ali skrbnikov. 

Javno vodenje cena vstopnice, BREZ doplačila

Šolski obisk (10 ali več oseb):
Vstopnina: 3 EUR/osebo
Vodenje po razstavi: vstopnina + 20 EUR (doplačilo za vodenje)

Skupine odraslih (10 ali več oseb):
Vodenje po razstavi: vstopnina + 20 EUR (doplačilo za vodenje)

Katalog: 15 EUR

Slovenski punk in fotografija

Do 11. 2.; IZJEMOMA ZAPRTO: 7. 2.
Več terminov

6,00 EUR

4,00 EUR * * za mlajše od 25 in starejše od 65 let in upokojence

Brezplačen vstop: otroci do 12. leta, imetniki EU kartice ugodnosti za invalide, imetniki veljavnih muzejskih kartic

Realizacija projekta razstave: Marina Gržinić, Jovita Pristovšek 
Arhitekt razstave: Metod Prijatelj 

Do 11. sept. 2023

Janez Kardelj

Likovni kritiki izbirajo - cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov.
Izbor Aleksander Bassin

Izbrane tri slike s pomenljivim narativnim in hkrati z neko latentno ekspresijo prežetim umikom v svet, ki je kot daleč zunaj resničnosti, a se zmore, če ga umetnik zna povezati, se torej navezati nanj, da zadobi nov, lahko tudi paradoksalni predznak, razsežnost, ki bo, kot si jo zamišlja naš slikar, dosegla raven samozadostnosti, seveda pa nikoli dokončnosti.

Slikarja, kot je Kardelj, redko srečamo v slovenskem sodobnem prostoru: ne zato ker se ne razdaja v javnosti z mnoštvom razstav, ampak preprosto zato ker čuti svojo dejavno navzočnost še drugje, drugače. V spomin mi kot kritiku vedno znova prikliče izjemno zanimivo stališče, ki ga je predstavil na mednarodnem simpoziju Umetnost in marksistična teorija v kontekstu kritike politične ekonomije. Stališče, ki izenačuje dva časovna umetnostna zaporedna fenomena – blišč in bedo socrealizma in novodobnega kap(italističnega)realizma.

In naprej: pod nazivom Suprarelikvija (Mestni muzej Ljubljana, 2015), v kateri je Kardelj zasnoval in uresničil v horizontalni monumentalni vizionarni pojavnosti Prt iz La Higuere – lik usmrčenega Che Guevara.

Kardelj razlikuje, če ponovim njegovo misel iz besedila Lepota je edini kriterij, in živi novo, svobodno umetnost: misliti, čutiti in delovati zunaj vseh trenutno mogočih kontekstov. Če slika iz leta 2003 razkriva nasilno prostorsko razpetost človeških prehodov post mortem v žgoči somatski belini razčlovečenja na rdečih vertikalah, se je slikar v njeni predhodnici (2002) in v nadaljnjem delu (2004) prepustil učinkom skoraj bi lahko zapisali nežnosti, fragilnosti svoje barvite slojevitosti oziroma prevladujoči stopnji krhke beline. Se v tem barvnem zanosu slikar predaja inspirativni dojemljivosti komaj zaznavnih ženstvenih obrisov prej kot domišljijskih orisov?  

In kljub taki naši opaženosti je slikarjev impetus zanesljiv v svojem vedno novem  podoživljanju vedno in povsod navzoče kartezijanske meditacije.

Podreditev umetnosti kontekstu pomeni zvesti umetnino na zgodovinsko ali/in kulturno determiniran fetiš. Pomeni dokončno sprijaznjenost s statusom blaga. Živeti novo, svobodno umetnost pa pomeni misliti, čutiti in delovati izven vseh trenutno možnih kontekstov. Pot proti novi in svobodni umetnosti zahteva opustitev vseh odgovarjajočih strategij in taktik, ki bi obljubljale penetracijo v dominantne kontekste ali njihove subtekste ter njihovo rafinacijo od znotraj. Ta pot ni 'dolgi marš skozi institucije' in koncepti niso (več) pozornosti vreden odziv na kontekste …
Janez Kardelj, Lepota je edini kriterij – iz kataloga nagrajenca 11. mednarodnega bienala likovne umetnosti, Kranj, Galerija likovnega društva Kranj, ZDSLU 5. 5.–3. 6. 2023
 

Janez Kardelj je bil rojen 1964 v Ljubljani, kjer živi in dela. Diplomiral na ALU v Ljubljani, smer slikarstvo. Deluje v slikarstvu, glasbeno-scenski umetnosti, kot pedagog-andragog, kulturni in družbeni kritik, organizator in kurator. Nekateri projekti:
razstave: Galerija Univerzitetne knjižnice Maribor 1997; Zgodovinski atrij ljubljanske Mestne hiše 1999, 2018; Groharjeva galerija Škofja Loka 2003; Mestna galerija Šoštanj 2006; KUD France Prešeren 1991, 1997, 2015; Galerija SDK Tolmin 2009, 2017; Osebno, Kibla Portal Maribor 2018; Razstava članov ZDSLU: Umetnost ujeta v prostoru in času, v galeriji BBK Nürnberg 2021; Mednarodni bienale etike(te) Strah in Smeh Novo mesto 2019 in 2021; Projekt Sprehajalci slik Ljubljana 2019 in 2021; Gelerija Likovnega društva Kranj 2013; glasbeno-literarni projekti: Kabaret Ciklomotorik – Učna ura slovenščine (2002), Soma Arsen – Gluhi cirkus brez posluha (glasbeni kabaret in zgoščenka 2009–2010); organizacija projektov: Nov dan ali 99% v KUD France Prešeren 2012; kuratorstvo: Suprarelikvija – Prt iz La Higuere, Mestni muzej Ljubljana 2015; kulturno-kritiški prispevek: referat Blišč in beda kaprealizma in socrealizma, mednarodni simpozij Umetnost in marksistična teorija v kontekstu kritike politične ekonomije.

                                                                                                   
 

​​​​​Zavzemam se za zmago imaginacije nad realizmom in neodvisnost, svobodo in avtonomijo umetnosti. Spoštujem radikalno umetniško držo in preziram taktike in strategije v umetnosti. Slutim nujnost preusmeritve pozornosti od umetnika k umetniškemu predmetu in temeljne transformacije ekonomsko-političnega sistema.
Janez Kardelj

Aleksander Bassin, kritik in publicist, je bil od leta 1989 do 2009 direktor Mestne galerije v Ljubljani, podpredsednik Mednarodne zveze likovnih kritikov AICA, sekretar Mednarodnega bienala male plastike v Murski Soboti ter kustos za slovensko sekcijo na številnih nacionalnih in mednarodnih razstavah (bienale v Benetkah, Sao Paulu) ter za jugoslovansko sekcijo na newdelhijskem trienalu. Poleg študijskih uvodov v različne kataloge, strokovnih člankov v domačih in tujih revijah in časopisih je objavil več likovnih monografij o Lojzetu Spacalu, Stanetu Kregarju, Janezu Boljki, Stojanu Batiču, Viktorju Magyarju, Štefanu Galiču, Janezu Knezu, Hermanu Gvardjančiču, Stojanu Kerblerju, Jožetu Kološi, Hamu Čavrku, Miroslavu Šuteju in Francu Novincu.

Janez Kardelj

Do 11. sept. 2023
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
4. nov. 2023 18:00

Javno vodenje po razstavi V vrtincu sprememb

Javno vodenje po razstavi V vrtincu sprememb

30. mar. 2023 17:00
6. apr. 2023 18:00
13. apr. 2023 18:00
20. apr. 2023 18:00
27. apr. 2023 18:00
4. maj 2023 18:00
11. maj 2023 18:00
18. maj 2023 18:00
25. maj 2023 18:00
1. jun. 2023 18:00
8. jun. 2023 18:00
15. jun. 2023 18:00
22. jun. 2023 18:00
29. jun. 2023 18:00
6. jul. 2023 18:00
13. jul. 2023 18:00
20. jul. 2023 18:00
4. nov. 2023 18:00
30. mar. 2023 17:00
6. apr. 2023 18:00
13. apr. 2023 18:00
20. apr. 2023 18:00
27. apr. 2023 18:00
4. maj 2023 18:00
11. maj 2023 18:00
18. maj 2023 18:00
25. maj 2023 18:00
1. jun. 2023 18:00
8. jun. 2023 18:00
15. jun. 2023 18:00
22. jun. 2023 18:00
29. jun. 2023 18:00
6. jul. 2023 18:00
13. jul. 2023 18:00
20. jul. 2023 18:00
4. nov. 2023 18:00
Več terminov

Prijave na vodenje so obvezne: stiki@cd-cc.si

Pretekli dogodek
26. dec. 2022 17:30

Javni vodenji po razstavi V vrtincu sprememb za družine s pozdravom Dedka Mraza

Za najmlajše obiskovalce in njihove starše bomo v ponedeljek, 26. decembra 2022, ob 16.00 in 17:30 organizirali vodenja po veliki naravoslovni razstavi V vrtincu sprememb

Pred vodenjem nas bo pozdravil Dedek Mraz.
 

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne. 
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov stiki@cd-cc.si.
 

Vstopnice
Javno vodenje: cena vstopnice, BREZ doplačila 

Do 4. leta brezplačno
Vstopnica odrasli: 6 EUR/osebo
Vstopnica znižana: 4 EUR/osebo (*mlajši od 25 in starejši od 65 let)
Družinska vstopnica: 13 EUR (največ dva odrasla in neomejeno število otrok)



Razstava predstavlja pomembne zakonitosti narave in dejstvo, da se na svetu vse spreminja. Že od nastanka se spreminja naš planet, z evolucijo se milijarde let spreminja tudi življenje. Prav na vsakem koraku smo priče spremembam, ki se vrstijo med rojstvom in smrtjo, letnimi časi, dnevom in nočjo, med plimo in oseko. Spreminjajo se tudi življenjska okolja. V zadnjem času velike in zaskrbljujoče spremembe v naravi povzroča človek. Posledice njegovega prekomernega izkoriščanja naravnih virov in onesnaževanja so prinesle globalne podnebne spremembe, izumiranje vrst je danes hitrejše kot kadarkoli v zgodovini življenja. 
Razstava V vrtincu sprememb nas popelje skozi evolucijo Zemlje in življenja, od blizu bo mogoče spoznati značilna naravna okolja (gore, morje, reke, gozd, podzemlje, travnike) ter presenetljive, nenavadne in človeškim očem pogosto skrite spremembe, ki so stalnica v naravi. Ponuja nam priložnost za spoznavanje, raziskovanje in občudovanje skrivnosti narave ter razmislek in iskanje odgovorov na različna vprašanja. Najtežje med njimi je morda, ali bo človeštvo zmoglo toliko modrosti, da zaustavi uničevanje narave in zagotovi trajnostni razvoj tudi generacijam zanamcev. In kako lahko k temu prispeva prav vsak od nas? 
 

Javni vodenji po razstavi V vrtincu sprememb za družine s pozdravom Dedka Mraza

26. dec. 2022 16:00
26. dec. 2022 17:30
26. dec. 2022 16:00
26. dec. 2022 17:30
Več terminov

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI