Začetek počastitve Cankarjevega in Kosovelovega leta: premiera uprizoritve Na klancu Ivana Cankarja (režija Jernej Lorenci) in SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo (režija Mare Bulc)

26. januar

Na novinarski konferenci so v Cankarjevem domu predstavili program Kosovelovega in Cankarjevega leta, ki ju obeležujejo letos,  ter novi gledališki produkciji, posvečeni tema velikanoma slovenske literature. Premiera prve produkcije, uprizoritve romana Na klancu Ivana Cankarja, v režiji Jerneja Lorencija na oder prinaša eno najbolj pretresljivih zgodb slovenske književnosti, bo v sredo, 28. januarja.  Kulturni praznik pa bo minil v znamenju prve uprizoritve predstave z zanimivim naslovom SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo, pod katero se režijsko podpisuje Mare Bulc, Cankarjev dom pa je združil produkcijske moči z Zavodom Škrateljc ter Kosovelovim domom iz Sežane. 

Kot je uvodoma dejala Barbara Rogelj, vodja kulturnovzgojnega in humanističnega programa Cankarjevega doma, nas Cankarjevo in Kosovelovo leto ne vabita le k spominu, temveč k premisleku: kako danes beremo klasike, kako jih razumemo in – morda najpomembneje – kako jih uprizarjamo. 
Režiser Jernej Lorenci je o adaptaciji romana Na klancu in umetniškem konceptu dejal, da ga je zgodba že dlje časa vznemirjala: »Pretresljivo in boleče je bilo delati ta roman, ta gledališki križev pot, ki ima v sebi žalost in blagost,« ter dodal: »V mojem srcu je ta uprizoritev del diptiha: prvi del je Boj na požiralniku, ki je nastal pred dobrima dvema letoma, s trpljenjem Dihurjeve družine, tu pa je Francka in njen križev pot.«
Po besedah igralke Tamare Avguštin si je leta 2026 težko predstavljati življenje Francke, »ženske, ki je ujeta v človeka nevredno življenje, a hkrati ima to neverejtno moč in neuklonljivost.«
Igralec Gregor Zorc je dodal, da ima roman Na klancu to neko nesrečno usodo, da vsi mislimo, da zgodbo poznamo, v resnici pa ga povsem spoznaš šele, ko se vanj poglobiš.  Za scenografijo uprizoritve je poskrbel Branko Hojnik: »Vedno izhajamo iz konteksta prostora. Sama konfiguracija okrogle Štihove dvorane je zanimiva in ključna kar se je poudarilo, ko smo vanjo vstopili. Malo je ta predstava namigovala na diptih s predstavo, ki smo jo delali v Prešernovem gledališču Kranj, saj je bilo tudi pri tej fokus poudarit igralčevo prisotnost in ju postavit v središče.«

Ob letu Srečka Kosovela bo na kulturni praznik premiera SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo, pod katero se režijsko podpisuje Mare Bulc. Uprizoritev je nastala po stripovki predlogi Žige X Gombač in ilustratorja Jake Vukotiča, ki je izšla pri Zavodu Škrateljc. 
Nina Peče Grilc iz Zavoda Škrateljc: »Žiga X Gombač in Jaka Vukotič sta s stripom Srečkonstrip popeljala po Kosovelovih svetovih od otroške poezije, kraške lirike, ekspresionizma, futurizma do konstruktivizma.  Strip je med bralci in kritiki doživel izjemen odziv, zato smo se odločili za koprodukcijo gledališke predstave, ki bo poezijo Srečka Kosovela polno refleksije in globokega dojemanja sveta pripeljala do zelo širokega občinstva, zlasti pa nagovorila mlade.«
Režiser Mare Bulc je pojasnil, kako je  strip in Kosovelovo poezijo prevajal v gledališki jezik: »Odločitev soavtorja stripa,  Žige X Gombača, je zelo botrovala ideji, kako se lotiti uprizoritve. Forma intervjuja je zagotovo temeljni kamen, na katerem z Nikom in Manco gradimo to predstavo. Drugo polje, ki me je nagovorilo, pa je kako Kosovel ustvarja, kdo so njegovi vzori, kako se sploh zgodi ustvarjanje.  Predstava je interaktivna in kliče gledalce, da bi ustvarjali skupaj.«

Nik Škrlec, igralec in soscenarist je dodal:  »Zgodbo Kosovelovega življenja vidim kot zgodbo neverjetnega ustvarjalca in to narativo bi radi predali naprej – Kosovelova kot en močen izvir.«
Manca Trampuš, performerka in glasbenica (pevka skupine Koala Voice), ki se je tokrat prvič znašla v vlogi soscenaristke  in je glasbo za predstavo tudi napisala, je poudarila: »Pri predstavi mi je ljubo, da je iskrena in razkriva procese ustvarjanja in ne govori  le  o Kosovelovu kot umetniku, temveč predvsem  kot o človeku.«

Peter Baroš, direktor Kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma, je ob zaključku poudaril, da so predstavljeni projekti lep primer uresničevanja javnega interesa za kulturo. »Cankarjev dom sodeluje z različnimi organizicijami – javnim zavodom, ki prihaja iz lokalnega okolja, z nevladno organizacijo, ki deluje na različnih prodočjih. V predstavi so glasbeniki, performerji, igralci;  združujemo različne generacije, delamo predstavo, ki bo gostovala tudi širom Slovenije. To združevanje in povezovanje je bistvo delovanja naše nacionalne inštitucije.« Dodal je še, da predstava tudi nagovarja mlado občinstvo, tako je izražena skrb za razvoj mladega občinstva in skrb, da se pomemben slovenski avtor predstavi v svoji brezčasnosti. 
V nadaljevenju je Peter Baroš predstavil program , ki ga Cankarjev dom pripravlja ob počastitvi Cankarjevega in Kosovelova leta.