Pred jutrišnjim odprtjem razstave Čivki iz preteklosti

3. februar 2026

Pred jutrišnjim odprtjem razstave Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede, ki je nastala v sodelovanju Cankarjevega doma in Narodnega muzeja Slovenije, ter bo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled do 23. avgusta, so o njenem nastanku danes na novinarski konferenci spregovorili: kustosinja razstave in vodja projekta dr. Daša Pavlovič iz Narodnega muzeja Slovenije, dr. Bernarda Županek, kustosinja MGML, dr. Jure Krajšek, kustos, in dr. Maja Bausovac, kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Celje, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma Katarina Hergouth ter ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, in generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak.
Na razstavi je – prvič v Sloveniji na enem mestu, v Galeriji Cankarjevega doma – na ogled  več kot sto deset izvirnih arheoloških predmetov, pet kopij in ena rekonstrukcija. Predmete je prispevalo deset slovenskih muzejev: Pokrajinski muzej Celje, Pomurski muzej Murska Sobota, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Muzej in galerije mesta Ljubljana, Dolenjski muzej Novo mesto, Pokrajinski muzej Koper, Gorenjski muzej Kranj, Goriški muzej Nova Gorica, Tolminski muzej.

Odprtje razstave, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, bo v sredo, 4. februarja, ob 19. uri. Častna govorca bosta dr. Aleš Musar in ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.  

Vodja razstavnega programa Cankarjevega doma Katarina Hergouth je na novinarski konferenci spregovorila o pomenu razstave: »Obiskovalci si bodo lahko na enem mestu pravzaprav ogledali vso zgodovino – četudi celotna Slovenija obsega majhno geografsko območje, je bilo ozemlje današnje Slovenije izredno bogato skozi različna zgodovinska obdobja. Čivki iz preteklosti premišljujejo o človekovem kognitivnem razvoju, o možnostih človekove domišljije in ustvarjalnosti, pa tudi o razsežnostih časa in prostora. Gre za vseslovenski projekt desetih muzejev iz vseh regij: decentralizacija razstav je izredno pomembna in kje drugje kot v osrednjem kulturnem hramu bi bil za to primeren prostor.«

O razstavi je kustosinja razstave in vodja projekta dr. Daša Pavlovič iz Narodnega muzeja Slovenije dejala: »Nismo želeli pokazati zgolj najpomembnejših arheoloških najdb, čeprav je Slovenija arheološko izjemno bogata in je en del razstavljen tudi tukaj. Kaj smo želeli pokazati oz. kaj je sploh ideja razstave: želeli smo predstaviti miselni razvoj človeka. In zagotovo je bila glasba oziroma neka protoglasbena ritmičnost ena prvih in zelo pomembnih stopenj v človeškem kognitivnem razvoju. Glasba govori, da je človek začel abstraktno razmišljati, postopoma je želel zapisati svoje misli in nastale so pisave. Ob tem pa smo avtorji razstave želeli pokazati množico in pestrost arheoloških najdišč z vseh koncev Slovenije, se pravi geografsko raznolikost naše dežele. Predstaviti, kako je ta majhen košček zemlje, ki je ujet med Alpami, Panonijo in Mediteranom, raznolik in arheološko bogat tudi v svetovnem merilu.«

Dr. Maja Bausovac, kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Celje: »Na razstavi je iz Pokrajinskega muzeja Celje predstavljena Potočka zijalka, znano paleolitsko najdišče iz starejše kamene dobe, kjer je bilo najdeno glasbilo iz medvedove kosti. Lahko ga primerjamo s piščaljo iz Divjih bab – s Potočke zijalke je sicer mlajše, a prav tako pomembno. Paleolitik na razstavi zastopamo predvsem s predmeti, povezanimi z glasbo oziroma zvokom. V sklopu predstavitve našega območja je tudi predmet z zgodnjekrščanskega najdišča Vipota nad Pečovnikom, ki je manjše in manj raziskano, a ima izjemno bogate najdbe. Med njimi so tudi poznorimski kristogrami, gre za zelo posebne predmete z našega prostora, za katere lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da izvirajo iz Celeie.«

Dr. Jure Krajšek, kustos iz Pokrajinskega muzeja Celje: »Ukvarjali smo se predvsem z izborom gradiva. Iz široke množice gradiva, ki ga hranimo v našem muzeju, smo izbrali tudi freske. V zadnjem času smo med arheološkimi izkopavanji v Celju odkrili več izjemno ohranjenih poslikav. Te freske nam omogočajo vpogled v zgodbe, ki so krasile stene v njihovih domovih, in prikazujejo naš prostor – prostor, ki sicer ni bil središče rimskega imperija, a je bil seveda vpet v širši kontekst rimske civilizacije.«

Dr. Bernarda Županek, kustosinja iz MGML: »Na razstavi se seveda predstavljamo z rimsko Emono, torej s prvim pravim mestom na območju današnje Slovenije. Med izpostavljenimi predmeti je eden najdragocenejših prav gotovo iz čistega zlata izdelan zaročni oziroma poročni prstan z motivom stisnjenih rok, ki simbolizirajo zvestobo, varnost v zakonu in predanost. V Cankarjev dom smo pripeljali tudi predmet, ki ga ni bilo na frankfurtski izdaji razstave, in sicer repliko najstarejšega lesenega kolesa z osjo na svetu z Ljubljanskega barja.«

Generalni direktor Cankarjevga doma Jure Novak je izpostavil pomen sodelovanja pri tem velikem projektu: »V Cankarjevem domu zasledujemo vrhunskost na vseh področjih delovanja, v okviru razstavnega programa pa odpiramo vrata najširšemu spektru zvrsti in tematik. Kot največja kulturna ustanova smo generator sodelovanja in povezovanja. Na različnih poljih umetnosti, ki jo predstavljamo v naših dvoranah, so koprodukcije precej običajni modeli sodelovanja: a takšne, ko združi moči 11 partnerjev, kot pri tej razstavi – so redke.«

Ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, je poudarila: »Primer branj preteklosti, ki jih razkriva pričujoča razstava, so zvoki, simboli in prvi zapisi. Bolj ali manj harmonične zvoke, starodavno glasbo, ki se kot takšna ni ohranila, lahko razberemo iz materialnih nosilcev, iz glasbil in upodobitev glasbenikov, pa tudi iz prvih zapisov. Pomen simbolov, ki so lahko oznake na predmetih ali pa nosijo simbolno funkcijo predmeti sami kot taki, prav tako na prvi pogled ni dostopen, je hermetičen. Tudi prvi napisi imajo najpogosteje simbolno, na primer apotropejsko funkcijo, pogosto so povezani z nadčutnim. V Narodnem muzeju Slovenije smo prepričani, da bo pričujoča razstava, ki smo jo skupaj s sodelujočimi muzeji pripravili ob boku ene najpomembnejših mednarodnih kulturnih prireditev in jo danes predstavljamo v eminentnem razstavišču Cankarjevega doma, obiskovalcem razkrila zanimive in do sedaj neznane poglede na dogajanje v tem delu Evrope, ki smo ga poimenovali stičišče svetov.«

Izjemne arheološke najdbe »odmevajo« iz preteklosti in odstirajo vpogled v skupnosti, ljudstva, ki so pred dolgimi tisočletji in stoletji živela na območju današnje Slovenije. Razstava Čivki iz preteklosti predstavlja slovensko arheologijo skozi tri vrste predmetov: tiste, ki jih povezujemo z glasbo (od prazgodovinskih glasbil iz kosti jamskega medveda, antične dvojne piščali pa do srednjeveških in novoveških železnih drumlic); simbolne predmete (kot so prazgodovinske figurice, verjetno upodobitve božanstev, kipci antičnih bogov, predmeti v obliki živali in predmeti z vrezanimi znaki); ter tiste, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede (predmeti z venetskimi napisi, zapisi imen krajevnih božanstev in poznorimski grafiti). Vsak razstavni eksponat pripoveduje svojo zgodbo; izdelal, obdelal, cenil, nosil, uporabljal, izgubil ali zavrgel ga je nekdo, ki je nekoč živel na ozemlju današnje Slovenije, se tu potepal ali vojskoval. Ob posameznih arheoloških najdbah spoznamo pomembna arheološka najdišča z vseh delov Slovenije ter vstopimo v pripoved o preteklosti slovenskega prostora, kot jo izrisuje arheologija.

Razstavo dopolnjuje kratki film avtorjev Maje Bahar, Simona Fugine in Gašperja Vovka z naslovom 64 znakov: »Gre za zgodbo o zakodiranih 'sporočilih', ki jih skozi časovno črvino ljudje iz preteklosti pošiljajo nam, sodobnim ljudem. Ta sporočila, signali, se nepovezano in v nekronološkem sosledju javljajo in lebdijo, so arheologija v vesolju. Vstopajo kot 'šumi' v sodoben digitalni svet, antropocentrično dobo,« so zapisali.

Razstava je bila prvotno predstavljena v okviru spremljevalnih dogodkov 75. mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu in častne gostje Slovenije jeseni leta 2023 ter bila nagrajena z Valvasorjevim odličjem (Valvasorjev nagelj) in priznanjem Slovenskega arheološkega društva.

Na slovenskih tleh bo razstava na ogled v Galeriji Cankarjevega doma (od 4. februarja do 23. avgusta 2026), ki je v novi izvedbi nadgrajena s poglobljenim in raznovrstnim izobraževalnim programom za šolske skupine. 

Ob razstavi bodo potekala vodenja po razstavi z avtorico koncepta razstave dr. Dašo Pavlovič iz Narodnega muzeja Slovenije in komentirana vodenja s kustosi iz sodelujočih muzejev, ki so soustvarili razstavo Čivki iz preteklosti. Urnik vodenih ogledov >>