Novinarska konferenca Čas je za Brechta

13. januar 2026

Na novinarski konferenci so ustvarjalci cikla Čas je za Brechta! predstavili dogodke, ki se bodo ob 70-letnici smrti Bertolta Brechta zvrstili v Cankarjevem domu in nekaterih drugih inštitucijah, ter ideje in motive, ki so botrovali k zasnovi tega sklopa dogodkov o enem najpomembnejših in največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča 20. stoletja. 

Kot je uvodoma povedal generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak, ima Cankarjev dom kot osrednje kulturno prizorišče pri nas simbolno in strukturno zavezo osvetljevati aktualne lokalne in globalne teme ter družbene, politične in kulturne razmere. »Brechtova medvojna izkušnja vzpona fašizma je žal čedalje aktualnejša, sreča v nesreči pa je, da se lahko v refleksiji naslonimo prav na tega velikana evropske misli in umetnosti.«

Barbara Rogelj, vodja humanističnega in kulturnovzgojenga programa Cankarjevega doma, je dodala, da je cikel posvečen zvesti sodelavki in prijateljici dr. Nedi Pagon. Čas je za Brechta! je naslov zbornika, ki ga je leta 2009 izdala Studia humanitatis. Tedaj je skupina slovenskih teoretikov, katerih inspirativna gonilna sila je bila dr. Neda Pagon, poskušala z Brechtom razmišljati ob svetovni krizi leta 2008.

Otvoritveni dogodek cikla bo ljubljanska premiera predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Teatra ter režiji Matjaža Bergerja, ki bo v četrtek, 15. januarja, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Matjaž Berger, ravnatelj Anton Podbevšek Teatra Novo mesto in režiser predstave Življenje in časi Bertolta Brechta, je o predstavi dejal:
»Inscenacija se osredotoča predvsem na obdobje, ko Brecht postane begunec in izgnanec ... Kot begunec in migrant je živel v različnih državah, nato pa med letoma 1941 in 1947 v Združenih državah Amerike, kjer se je znašel v tranziciji med dvema tipoma kapitalizma in v ideološkem primežu makartizma. V tem kontekstu se je proletariat v očeh oblasti preoblikoval v potencialno subverzivno grožnjo, kar je Brecht ostro problematiziral.
Zanima nas Brecht kot mislec, ki je – ob hegelskem ozadju in branju Marxovega Kapitala – ustvaril singularno poetiko, zasidrano v kolektivni zavesti in kolektivnem delu. Njegova umetnost je rezultat sodelovanja, ki ga je zavestno komponiral in hkrati subvertiral: prek specifične brechtovske ekonomije. 
V uprizoritvi nas je zanimalo tudi njegovo vsakdanje življenje, užitkov, epistemologije do erosa ...  Brecht kot pesnik, dramatik in opazovalec fragmentov, obsesivni zbiralec modelov in sižejev, ki jih je črpal iz vsakdanjega življenja in jih preoblikoval v odprte parabole. Zanimal nas je tudi njegov odnos do športa, zlasti boksa, ter razmislek o občinstvu – o tem, kakšno občinstvo si je Brecht predstavljal in zakaj bi mu moralo biti gledališče še danes odgovorno. Pomemben del predstavlja tudi »mali brechtovski slovar«, ki ga je skrbno pripravil Jakob Ribič in ki ga je kolektiv uporabljal v procesu.«

Dr. Jakob Ribič, najvidnejši brehtoslovec mlajše generacije, ki je sodeloval pri predstavi, je dodal, da se predstava osredinja na obdobje med letoma 1933 in 1949, ki ga je Brecht preživel v izgnanstvu in ravno v tem času ustvaril nekatera svoja ključna dela ter jedro tega, kar poznamo kot epsko gledališče. To je samo po sebi pomembno politično sporočilo za današnji čas. »Zanj je bilo gledališče sredstvo, s katerim bi urejali stvari današnjega časa,« je še povedal. Ob tem je dodal, da bo Založba /*cf osveževala prevode Brechotovih del: v kratkem bo izšel prvi zvezek, predvidoma jeseni pa v slovenščini prvič izšel integralni prevod  Brechtovega temeljnega dela Kupovanje medenine v imenitnem prevodu Mojce Kranjc.

Aldo Milohnić, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v. Ljubljani ter z dr. Ribičem sourednik izdaje Kupovanje medenine/Mali organon za gledališče (Založba /*cf) je izpostavil pomen nenehnega odkrivanja, reinterpretiranja Brechta. »Brecht pomeni strast! Brecht ni muzej. Če ga bomo častili kot idola, smo ga izdali. Brechta moramo kritizirati, z Brechtom ne smemo biti nikoli zadovoljni. Kajti tudi on nikoli ni bil zadovoljen, ne s sabo ne s svetom, v katerem je živel.« Dodal je, da bomo prav letos prvič v slovenščini dobili v integralni prevod Kupovanja medenine. »To je izjemno kompleksno, zahtevno, težavno delo in eno izmed njegovih najbolj zanimivih, prav zato, ker je ostalo v fragmentih.« Ob tem je napovedal, da bo v oktobru v sodelovanju s Slovenski gledališkim inštitutom organiziran mednarodni znanstveni simpozij na temo Brechta ter dve razstavi: v SLOGI-ju bodo predstavljeni izbrani eksponati, skice, programski listi, plakate, kostumske skice iz izbranih uprizopritev Brechtovih del v slovenskih gledališčih, v NUK-u pa prvotiski iz Nemške nacionalne knjižnice ter Brechtovi originalni rokopisi iz Brechtovega arhiva v Berlinu.

Dr. Mladen Dolar je v svojem nagovoru dejal, da se iskreno veseli vnovičnega sodelovanja s Cankarjevim domom in predavanj o Bertoltu Brechtu ter njegovem gledališkem, filozofskem in pesniškem delu z domačimi in mednarodno uveljavljenimi družboslovci, prevajalci in gledališčniki. Cikel je nastal v sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana. Cikel postavlja v ospredje aktualizacijo sprege umetniških praks s političnim mišljenjem, kot so bile koncipirane skozi 20. stoletje: kanon eksplicitno politično motivirane umetnosti, katerega krono bržkone predstavlja Brecht, služi kot odskočna deska za premislek o sodobnih oblikah umetniških agitacij, aktivizma in razmisleka o skupnosti.

Prvi gost cikla bo 30. januarja v Klubu Cankarjevega doma filozof Robert Pfaller; naslov njegovega predavanja je Brechtov citat Imel sem tako pomanjkljivo mnenje, kot je bilo stanje mojih financ; z njim se bo po predavanju pogovarjal dr. Mladen Dolar. 13. februarja pa bo v Cankarjevem domu gostovala ruska filozofinja v ekzilu Oksana Timofejeva s predavanjem Emigracija kot šola dialektike, z njo pa se bo po predavanju pogovarjal dr. Gregor Moder. Napovedujemo tudi predavanje dr. Jakoba Ribiča, s katerim bo dialog vodil dr. Gregor Moder. 
»Brecht je bil modernist,” še dodaja dr. Dolar. “Njegov teater razbija teatrsko ilizijo, njegov potujitveni učinek ne zadeva samo teatrskega postopka ampak realnost, samoumevnost, domačnost. V tem je danes Brechtov paradoks: v časih, ko gospodarji moči sami priznavajo svojo samopašnost, pohlep, izsiljevanje - ali potujitveni učinek ni več potreben?«

Lena Prents, direktorica Goethe-Instituta Ljubljana, ki je eden od pobudnikov cikla o Brechtu, je dodala: »V Nemčiji Brechtova zapuščina ohranja dvoreznost, napetosti in različne perspektive. Zato potrebujemo različne interpretacije strokovnjakov, ki bodo revidirali njegovo zapuščino skozi različne aspekte. Tako bomo dobili raznolik vpogled, kako lahko danes beremo in dojemamo Brechta.«

14. februarja bo v Kosovelovi dvorani na ogled film Baal režiserja Volkerja Schlöndorffa. Volker Schlöndorff Brechtovo poznoekspresionistično dramsko delo umesti v sodobno leto 1970. Pesnik in anarhist Baal biva na podstrešju in svoje pesmi prebira taksistom. Neprilagojeni Baal, ki ga buržoazna družba sprva slavi, zatem pa zavrže, pohajkuje po gozdovih in avtocestah, željan žganja, cigaret, žensk in moških: »Izpusti zver, spusti jo na sonce.« Ko mlada igralka z njim zanosi, mu kmalu začne presedati kot mlinski kamen okoli vratu. Stori nepojmljiv zločin in umre popolnoma sam. »Odvečen si, garjav in podivjan, zver, plaziš se po najglobljih jaških kanalizacije.« 

V sodelovanju z Goethe–Institutom Ljubljana