Scenarij: Volker Schlöndorff, po Brechtovi istoimenski drami
Fotografija: Dietrich Lohmann
Glasba: Klaus Doldinger
Igrajo: Rainer Werner Fassbinder, Hanna Schygulla, Margarethe von Trotta, Sigi Graue, Günther Neutze
Produkcija: Hessischer Rundfunk, Bayerischer Rundfunk, Hallelujah Film
Volker Schlöndorff Brechtovo poznoekspresionistično dramsko delo umesti v sodobno leto 1970. Pesnik in anarhist Baal biva na podstrešju in svoje pesmi prebira taksistom. Neprilagojeni Baal, ki ga buržoazna družba sprva slavi, zatem pa zavrže, pohajkuje po gozdovih in avtocestah, željan žganja, cigaret, žensk in moških: »Izpusti zver, spusti jo na sonce.« Ko mlada igralka z njim zanosi, mu kmalu začne presedati kot mlinski kamen okoli vratu. Stori nepojmljiv zločin in umre popolnoma sam. »Odvečen si, garjav in podivjan, zver, plaziš se po najglobljih jaških kanalizacije.«
Ob obravnavi mladostne vihravosti in odpora do zatiranja film obenem reflektira kult genija in spolno moralo. Rainer Werner Fassbinder igra tako protagonista Baala kot samega sebe, poleg številnih igralcev, ki so pozneje nastopali v njegovih lastnih filmih.
Brecht je dramsko delo Baal napisal pri devetnajstih, še vedno v bavarskem mestu Augsburg, kjer je ta nenavadni lik dejansko srečal, pijanca s kitaro, ki je zahajal v pivnice, obletaval ženske in vsakogar poskušal prepričati, naj mu plača pijačo. Mož se je v resnici imenoval Baal, tak je bil njegov priimek. Brecht je v njem iskal neukročenost gona in vedenja. Ko sem na delo prvič naletel, se mi je zazdelo, da izraža številna občutja, ki so nas navdajala v letih 1968 in 1969, čeprav je bilo, neverjetno, napisano petdeset let prej, takoj po prvi svetovni vojni. Kot zavračanje vse civiliziranosti in iskanje instinktov, prvobitne sle naših genov, ko smo bili še bližje materi naravi. Delo je izraz vsega tega, kot posledice prve vojne, pri nemških slikarjih Ottu Dixu in Georgeu Groszu se je na primer izrazilo z zelo, denimo, antiburžoazno težnjo. Ne le morala, tudi estetika je bila nadvse antiburžoazna. Ko sem za vlogo iskal igralca, sem naletel na Fassbinderja, ki je še vedno delal v gledališču. In spet se mi je zazdelo, da gre za izjemno ujemanje. To pet desetletij staro literarno delo smo posneli kot družbeno, nam sodobno reportažo.
Volker Schlöndorff
