Ilustracija izven knjig

𝗜𝗹𝘂𝘀𝘁𝗿𝗮𝘁𝗼𝗿𝗸𝗲 𝗶𝗻 𝗶𝗹𝘂𝘀𝘁𝗿𝗮𝘁𝗼𝗿𝗷𝗶
Jure Brglez, Ema Kobal, Manca Kovačič, Klara Kracina, Matija Medved, Eva Mlinar, Sangara Perhaj, Tereza Prepadnik, Žiga Sever, Hana Stupica, Matej Stupica, Ana Lucija Šarić, Anže Šmalc

Ilustracija je tradicionalno tesno povezana s knjigo. Ob njej najpogosteje pomislimo na podobo, ki spremlja besedilo ter ga razlaga ali vizualno interpretira. Danes pa ilustracija vse pogosteje presega vlogo podobe v službi besedila in se uveljavlja kot avtonomna oblika umetniškega izraza. Ilustratorji in ilustratorke ne delujejo več zgolj znotraj knjižnega formata, temveč ilustracijo umeščajo v različne kontekste – od galerijskega in javnega prostora do grafičnega oblikovanja in oblikovanja uporabnih predmetov, digitalnih medijev ter avtorskih in umetniških projektov. Meje med ilustracijo,
slikarstvom, oblikovanjem, konceptualno umetnostjo in celo kiparstvom se pri tem vse bolj brišejo.

Razstava Ilustracija izven knjig raziskuje prav to razširjeno polje ilustracije ter njeno sposobnost prilagajanja različnim nosilcem, materialom in prostorom. Predstavljena dela kažejo ilustracijo kot izrazito prilagodljiv in odprt medij, ki se lahko pojavi na nepričakovanih mestih in v različnih oblikah, pri čemer ohranja svojo izrazno moč in avtorsko prepoznavnost.

Ko se ilustracija prenese na predmete in izdelke, vstopi v prostor vsakdanje rabe. Na razstavi se to kaže v ilustriranih igralnih kartah, oblačilih in keramiki, kjer se risba poveže z uporabnim predmetom in postane del njegove vloge. Ilustracija v tem kontekstu ni zgolj vizualna spremljava, temveč aktivno soustvarja pomen in izkušnjo predmeta. Takšna dela brišejo mejo med umetniškim delom in uporabnim objektom ter kažejo ilustracijo kot medij, ki deluje v neposrednem stiku z uporabnikom in se umešča v vsakdanje vizualno okolje.

Del razstave predstavljajo tudi gledališki in glasbeni plakati, kjer ima ilustracija dolgo tradicijo močnega vizualnega sporočila. Plakatna ilustracija deluje v javnem prostoru, nagovarja široko občinstvo in združuje likovni izraz s komunikacijsko funkcijo. V tem kontekstu se ilustracija srečuje z grafičnim oblikovanjem, tipografijo in tudi stripovsko govorico. 

V stripu ilustracija razvija specifičen način pripovedovanja, ki temelji na zaporedju, ritmu ter razmerju med vidnim in nevidnim. Pomen ne nastaja le v posamezni risbi, temveč v razmerju med podobami, v presledkih in časovnih premikih. Stripovsko risanje tako predstavlja eno najkompleksnejših oblik neknjižne ilustracije, saj združuje likovni izraz, naracijo in dramaturgijo brez nujne odvisnosti od besedila.

Razstava se naprej razširi v prostor s prostorsko instalacijo in primeri ilustracije kot tridimenzionalnega objekta. Risba se tukaj osvobodi ravnine papirja, pridobi volumen in fizično prisotnost. Gledalec ilustracije ne opazuje več le frontalno, temveč se z njo srečuje telesno, skozi gibanje in prostor. Podoba postane izkušnja, ki presega klasično gledanje.

Kuratorki: Maša P. Žmitek, Maruša Uhan
Producentka: Maruša Uhan
Avtorica besedila: Eva Mlinar
Oblikovanje: Ajda Fortuna
Prostorska postavitev: Sara&Sara
Produkcija: Center ilustracije
Koproducent: Cankarjev dom

Vodja razstavnega programa CD: Katarina Hergouth
Vodja projektov razstavnega programa CD: Katja Ogrin
Organizator razstavnega programa CD: Damjan Gorenjc
Odnosi z javnostmi CD: Zvezdana Lazar Bursać
Lektura: mag. Sonja Košmrlj
Prevod: mag. Anina Oblak
Tehnična izvedba: Cankarjev dom