Tibor Hrs Pandur: Teslov heliocentrični model človeškega napredka v luči doslej neobjavljenega gradiva

Predavanje se osredotoča na začetne ugotovitve analize modela človeškega napredka Nikole Tesle v Problemu povečevanja človeške energije (1900), reinterpretiranega s pomočjo nedavno odkritega in neobjavljenenega osnutka uvoda Problema v arhivih Muzeja Nikole Tesle v Beogradu. V tem osnutku s pomočjo »diagrama sil« Tesla predstavlja napredek človeštva (enačenega z Zemljo) kot orbitalno, kompleksno spiralno gibanje okoli »Ideala« (enačenega s Soncem), ki ga določa dinamični ekvilibrij treh osnovnih sil. Vektorji teh sil ustvarjajo sekundarne sile, usmerjene k različnim manifestacijam »Ideala«. Ta heliocentrični model človeškega napredka povsem preoblikuje naše razumevanje Teslove filozofije, vključno z njegovim konceptom »znanstvenega človekoljubja«, na katerem je utemeljeval svoj neudejanjeni sistem globalnega brezžičnega prenosa energije. Odkritje tega materiala lahko služi kot ključ za odklepanje več njegovih navidezno nepovezanih znanstvenih, tehnoloških in duhovnih idej, kar omogoča natančnejše razumevanje njegove filozofije energije in tehnološke vizije onkraj razširjenih in pogosto zgrešenih predstav.

Predavanje bo kritično osvetlilo tudi napetosti, povezane s Teslovo idejo globalne brezžične distribucije energije v kontekstu problema centralizacije in energetske demokracije, vključno z religijskimi vplivi, s pomočjo katerih je razlagal in razširjal svoje izume.

Tibor Hrs Pandur je pesnik, teslolog, prevajalec, dramaturg, komparativist in literarni zgodovinar. Izdal je dve znanstveni monografiji o Nikoli Tesli: slovenski prevod Problema povečevanja človeške energije s spremno študijo (ZRC SAZU & Litera; 2. razširjena izdaja, 2021) in Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co. (Litera, 2023), ki jo je uredil, prevedel in komentiral, predstavlja pa prvo objavo tega materiala v svetovnem merilu. Trenutno je zaposlen kot raziskovalec na triletnem projektu Nikola Tesla: filozofija energije, tehnologije in religije ter njena relevantnost danes (Inštitut za filozofske in religijske študije, ZRS Koper in AMEU Maribor). Na to temo prav tako piše doktorat na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (Interdisciplinarni študij Humanistika in družboslovje).