ČAS ≡ PROSTOR.
Ob stoti obletnici smrti Srečka Kosovela

Monografija Janeza Vrečka se ukvarja z doslej neznano razsežnostjo Kosovelovega opusa, z njegovim odnosom do newtonske fizike ob soočenju z Einsteinovo in kvantno fiziko. Izhodišče avtorjevega premisleka so manifest organskega konstruktivizma Mehanikom in drugi Kosovelovi manifesti, in sicer v kontekstu njegove polemike z razumevanjem človeka in narave kot stroja, se pravi s shemo mehanicističnega sveta. S tem je povezana tudi Kosovelova ideja o »novem konstruktivnem človeku«. Sam se je pogosto skliceval na Einsteina, na pojem gravitacije, na časo-prostor in njegovo mističnost, povezoval je geometrijo in fiziko, izenačeval poezijo z arhitekturo, se posvečal analizi prostora, govoril je o praznem prostoru, omenjal gibljivo filozofijo, pomen gibanja v nasprotju z newtonsko statiko itn. Prehod iz kaosa v kozmos je razumel kot poskus uskladitve človekovih etičnih načel in dejanj z novo etiko narave in njenih zakonov. Toliko bolj, ker kvantna mehanika v nasprotju z newtonskim determinizmom znova odpira prostor za človekovo svobodno voljo. Vrečko analizira številne Kosovelove definicije konstruktivizma in ugotavlja njihovo tesno povezanost s kvantno delčnovalovno prepletenostjo. Posebno pozorno interpretira tudi nekatere ključne Kosovelove pesmi. Proti koncu knjige na novo osvetljuje pesnikovo bolezen in smrt, njegovo razmerje do komunistične partije in konflikt z njo, sodelovanje s prvotno organizacijo TIGER in Kosovelovo razumevanje revolucije.

Pogovor z dr. Janezom Vrečkom bo vodil dr. Igor Žunkovič z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Sogovornika bosta posebno pozornost posvetila ravno Kosovelovemu odnosu do moderne fizike in tako aktualizirala njegovo literarno ustvarjanje tudi s tega gledišča.

Dr. Janez Vrečko je literarni zgodovinar in teoretik, dolgoleten profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Objavil je več knjig o grškem epu in tragediji, pa tudi o evropski in slovenski zgodovinski avantgardi. S Kosovelom se je mdr. ukvarjal v študiji Srečko Kosovel, slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem (1986) ter v obsežni monografiji Srečko Kosovel (2011). Zanjo je prejel Zoisovo priznanje.