Werner Schwab: Predsednice

V drami Predsednice nastopajo tri upokojene čistilke, ki na obisku pri eni izmed njih skupaj preganjajo dolgčas. Skozi zabavne dialoge v pogovoru odpirajo teme tako avtrijske nacistične tradicije, lumpenploretarstva, seksualnih travm, fekalij, kot fantazij o svoji namišljeni prihodnosti. Uprizoritev v dramski tekst vstopa ravno skozi tematiko družbene trangresivnosti in užitka ob prestopanju družbenih norm, kar se pogosto pojavlja ravno tam, kjer družba svoje meje tudi jasno zapove (npr. krščanska ideologija morale). Užitek ob početju nečesa, kar je prepovedano, pa velikokrat s seboj prinaša paradoksalne občutke tako gnusa kot privlaka do dane situacije. Skozi namerno kršenje mej pa uprizoritvev določa ravno tisto točko, kjer predstava nagovarja gledalca. Odnos do gnusa in neokusnosti je zelo intimno čustvo, ki pa je neposredno povezano z ideologijo, kateri pripadamo. »Dober okus« je tako hkrati pojem, za katerega mislimo, da je nekaj popolnoma našega lastnega; hkrati pa je eksterna družbena norma, ki si jo delimo z družbo, v kateri živimo. V uprizoritvi liki čistilk naslavljajo identiteto hinavskega malomeščanstva, ki navidez tabu tem – kot so na primer fekalije – ne tolerira, a vendar v njih uživa, dokler ima za njihov izraz izgovor konteksta, ki postane alibi. Tako neka tema, ki bi na odru proizvajala predvsem občutek nelagodja, postane intrigantna in komična, s tem pa subverzivno vpisana v telo gledalca.