Bojana Š. Podešva: Ko sem še

Ko sem še je komorna opera o odhajanju ljubljene osebe s kronično duševno motnjo, demenco. Ko preteklost vdira v sedanjost, ko je bolečina in je strah. Nemir. Izguba identitete in občutka lastne vrednosti. Demenca prizadene tako posameznika kot njegove ljubljene in bližnje. Ko se zdi, da si ne delimo več istega časa in prostora, se še lahko srečamo? V pesmi, v glasbi? V dotiku, v tišini?
V čuteči prisotnosti.

Demenca se po nevroloških mehanizmih in poteku razlikuje pri vsakem človeku. Prepoznavati procese, ki spremljajo demenco, in različne oblike podpore, ki so na voljo svojcem, je zanje lahko neprecenljivo in tudi praktično koristno.  
Z delom Ko sem še naslavljamo vprašanje, kako biti skupaj, kako najti stik, ko se zdi, da ta ni več mogoč. Ker je pri dementnih posameznikih opazno, da se »glasbene strukture občutno dlje in stabilneje ohranjajo kot druge kognitivne strukture, lahko v stiku z glasbo nastanejo t. i. oaze spominjanja, občutenja identitete in jaza ter občutek lastne vrednosti,« pišeta Rosemarie Tüpker in Barbara Keller, »in prav to deluje kot protiutež izgubi jaza in sveta«. 
Dialog v glasbi.