Zmeraj znova: zbornik o slovenski kinematografiji ob 30. obletnici Republike Slovenije

Priti do 35 mm, kar je veljalo za Mount Everest filmskega traku, je bil zelo dolg proces. Varuha meje sem naredila pri petintridesetih letih, za sabo sem imela že veliko dokumentarcev, nagrade za najboljši dokumentarni film in televizijsko dramo v srednjeevropskem prostoru (Vaški učitelj, 1993), nagrajevane najboljše kratke filme (Balkanski revolveraši [1991], Adrian [1998]). Dolga je bila pot, preden so nama s sestro Ido, producentko, ki je takrat imela samo petindvajset let, odobrili projekt. To je produkcijsko prvi v celoti neodvisni in ženski profesionalni 35-mm kinofilm, ki je nastal zunaj Televizije Slovenija. (…)
Mislim, da je odziv [na film] podoben kot nekoč. To je film, ki ima tako glamur kot angažma v vsebinah, gledalce pa s svojo provokativnostjo deli. Kot dokumentaristka se lahko preselim v kožo nasprotnega (s)pola: točno vem, kje in zakaj boli. Ne nazadnje je to varuh meje, film, ki govori o mejah in njihovem prestopanju. Vsak ima svoje, a bi moral spoštovati tudi meje drugega, ki ne posegajo v njegove, biti strpen in razumevajoč, ne pa obsojati ali še kaj hujšega. Ta film sproža vsa ta vprašanja – takrat in danes, tako ni prav nič zastaral.
Maja Weiss, režiserka, objavljeno v reviji Ekran, LVIII, maj/junij 2021
Iz zbornika Zmeraj znova