Pretekli dogodek

Pod svobodnim soncem

Od 13. leta

Epopeja pod vprašajem
 

Krstna odrska uprizoritev velikega slovenskega zgodovinskega romana Frana Saleškega Finžgarja v priredbi Gorana Vojnoviča prikazuje epopejo o boju majhnega, zatiranega ljudstva za svobodo in ljubezen.


Pod svobodnim soncem je ena naših temeljnih literarnih umetnin, ne le zaradi močne narodnobuditeljske vrednosti, temveč tudi zaradi vrhunske romaneskne razkošnosti, ki je pred pol stoletja celo Hollywood pritegnila k ideji o snemanju filmskega spektakla, vendar ga do danes še niso posneli. Povest davnih dedov, kot je avtor delo podnaslovil, je doživela različne literarne priredbe, predelave za gledališče in radio, nedavno tudi upodobitev v stripu Damijana Stepančiča in Gorana Vojnovića. Mojstrovina, ki združuje epopejo o preboju Slovanov na Balkan z romantično ljubezensko zgodbo med Iztokom in Ireno, je Vojnovića navdihnila tudi k pisanju izvirnega odrskega besedila – sodobne interpretacije mita z upoštevanjem zgodovinskih in političnih izkušenj od nastanka romana do današnjih dni.

V spopadu velikega, mogočnega, čarobnega, osvajalskega in okrutnega Bizanca na eni strani ter malih, bojevitih, svobode željnih barbarov na drugi nastane osupljiv izmišljeni svet, v katerem poteka miselna igra prepoznavanja demonov lastnega časa ter v katerem se odpirajo zelo zanimiva in aktualna vprašanja. Kdo so danes barbari? Kje je danes Bizanc? Smo mi barbari na obrobju mogočnega cesarstva ali smo Bizantinci, ki Bizanc varujejo pred vdirajočimi barbari? In kako je z našo svobodo? Živimo danes pod svobodnim soncem ali ne?

Tako kot je branje Finžgarja še vedno lahko razburljivo in privlačno, je razburljiva in privlačna, če ne že kar spektakularna, tudi gledališka uprizoritev. Čeprav literarna zgodovina označuje Pod svobodnim soncem kot mladinski roman, sta roman in Vojnovićeva avtorska interpretacija tako celovita in sporočilna, da nagovarjata širok krog gledalcev. »Vsa vprašanja, ki si jih je zastavljal Finžgar, so še vedno aktualna, a so odgovori nanje bolj zapleteni, pogosto nedoločni in celo dvoumni, saj je v današnjem svetu nejasno že to, kdo je Bizantinec in kdo barbar,« pravi avtor besedila.

Mladinsko uprizoritev v koprodukciji mariborske Drame, SNG Nova Gorica in Cankarjevega doma Ljubljana režira Aleksandar Popovski, ki je na domače in evropske odre postavil že vrhunske in s številnimi nagradami nagrajene uprizoritve. Spektakularno ozračje velikih bitk na eni strani in osebnih odločitev, ki izvirajo iz pestre palete najrazličnejših čustvenih stanj, porojenih v skrajnih razmerah, na drugi ustvarja specifično ozračje med zasebnim in javnim, ljubeznijo in sovraštvom, vojno in mirom, svobodo in podrejenostjo. Ozračje vseh kontrastov, ki krojijo tudi naš današnji vsakdan ter prihodnost posameznika in naroda.

Nakup vstopnic

Za šole

10 EUR 
20-odstotni popust pri nakupu vstopnic za skupine iz Ljubljane
25-odstotni popust za skupine od drugod 

Rezervacije: Kristina Jermančič Golc, kristina.jermancic@cd-cc.si

Več terminov

Dramatizacija: Goran Vojnović

Režija: Aleksandar Popovski
Dramaturgija: Martina Mrhar
Lektura: Anja Pišot
Scenografija: Aleksandar Popovski
Kostumografija: Jelena Proković
Koreografija: Rosana Hribar
Likovna podoba: Damijan Stepančič
Animacija in oblikovanje videa: Miran Bratuš
Avtor glasbe: Boštjan Gombač*
Oblikovalca svetlobe: Aleksandar Popovski in Marko Vrkljan
Asistentka režije: Stefani Hristova
Asistent scenografije: Matic Gselman
Asistentka kostumografije: Saša Dragaš
Oblikovalka maske: Špela Ema Veble
 

*Glas Jan Tomšič (posneto v studiu Savna)

Igrajo: 

Iztok, Svarunov sin, pogumen vojščak in izjemen lokostrelec: Matija Rupel
Irena, dvorjanka, Iztokova izbranka: Eva Kraš
Rado, vojščak, Ljubiničin zaročenec: Blaž Dolenc
Črt, slovanski vojak v bizantinski uniformi: Matej Zemljič k. g.
Radovan, godec in popotnik, morda še kaj drugega: Iztok Mlakar
Volk, antski poglavar, bedak in naivnež: Gorazd Žilavec
Svarun, starešina, poln žalosti in modrosti: Žiga Saksida
Rustik, prefekt, Slovan zvest Bizancu, Irenin stric: Viktor Hrvatin Meglič
Epafrodit, bogati trgovec in spletkar: Gorazd Jakomini
Justinjan, cesar, negotov in neodločen: Blaž Valič
Teodora, cesarica, vrhunska spletkarka: Arna Hadžialjević
Azbad, bizantinski vojskovodja, prestrašen pes: Robert Korošec k. g.
Svarun, starešina, poln žalosti in modrosti (posneti glas) Žiga Saksida
Pripovedovalec (posneti glas) Boštjan Gombač k. g.

Koprodukcija: Drama SNG Maribor, SNG Nova Gorica, Cankarjev dom in Zavod Škrateljc

Trajanje: 90 minut

Ivanka

Ivanka

Ivanka
najboljša spremljevalka na prireditve.

prijava

Bodite med prvimi ...

....  ki boste izvedeli, katere koncerte, predavanja, gledališka in plesna gostovanja in drugo pripravljamo v Cankarjevem domu,

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI