Pod svobodnim soncem

Krstna odrska uprizoritev velikega slovenskega zgodovinskega romana Frana Saleškega Finžgarja v priredbi Gorana Vojnoviča prikazuje epopejo o boju majhnega, zatiranega ljudstva za svobodo in ljubezen.

Pod svobodnim soncem je ena naših temeljnih literarnih umetnin, ne le zaradi močne narodnobuditeljske vrednosti, temveč tudi zaradi vrhunske romaneskne razkošnosti, ki je pred pol stoletja celo Hollywood pritegnila k ideji o snemanju filmskega spektakla, vendar ga do danes še niso posneli. Povest davnih dedov, kot je avtor delo podnaslovil, je doživela različne literarne priredbe, predelave za gledališče in radio, nedavno tudi upodobitev v stripu Damijana Stepančiča in Gorana Vojnovića. Mojstrovina, ki združuje epopejo o preboju Slovanov na Balkan z romantično ljubezensko zgodbo med Iztokom in Ireno, je Vojnovića navdihnila tudi k pisanju izvirnega odrskega besedila – sodobne interpretacije mita z upoštevanjem zgodovinskih in političnih izkušenj od nastanka romana do današnjih dni.

V spopadu velikega, mogočnega, čarobnega, osvajalskega in okrutnega Bizanca na eni strani ter malih, bojevitih, svobode željnih barbarov na drugi nastane osupljiv izmišljeni svet, v katerem poteka miselna igra prepoznavanja demonov lastnega časa ter v katerem se odpirajo zelo zanimiva in aktualna vprašanja. Kdo so danes barbari? Kje je danes Bizanc? Smo mi barbari na obrobju mogočnega cesarstva ali smo Bizantinci, ki Bizanc varujejo pred vdirajočimi barbari? In kako je z našo svobodo? Živimo danes pod svobodnim soncem ali ne?

Tako kot je branje Finžgarja še vedno lahko razburljivo in privlačno, je razburljiva in privlačna, če ne že kar spektakularna, tudi gledališka uprizoritev. Čeprav literarna zgodovina označuje Pod svobodnim soncem kot mladinski roman, sta roman in Vojnovićeva avtorska interpretacija tako celovita in sporočilna, da nagovarjata širok krog gledalcev. »Vsa vprašanja, ki si jih je zastavljal Finžgar, so še vedno aktualna, a so odgovori nanje bolj zapleteni, pogosto nedoločni in celo dvoumni, saj je v današnjem svetu nejasno že to, kdo je Bizantinec in kdo barbar,« pravi avtor besedila.

Mladinsko uprizoritev v koprodukciji mariborske Drame, SNG Nova Gorica in Cankarjevega doma Ljubljana režira Aleksandar Popovski, ki je na domače in evropske odre postavil že vrhunske in s številnimi nagradami nagrajene uprizoritve. Spektakularno ozračje velikih bitk na eni strani in osebnih odločitev, ki izvirajo iz pestre palete najrazličnejših čustvenih stanj, porojenih v skrajnih razmerah, na drugi ustvarja specifično ozračje med zasebnim in javnim, ljubeznijo in sovraštvom, vojno in mirom, svobodo in podrejenostjo. Ozračje vseh kontrastov, ki krojijo tudi naš današnji vsakdan ter prihodnost posameznika in naroda.