Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke je imenovana tudi slovenski gospodarski oskar. Vse od leta 1969 se podeljuje gospodarstvenicam in gospodarstvenikom, ki vodijo najuspešnejša slovenska podjetja.  Poleg poslovne uspešnosti nagrajena podjetja  opredeljuje tudi njihova razvojna naravnanost, inovativnost in izjemna družbena odgovornost. 

Otroška plesna predstava

Otroci smo priča nenehnemu uničevanju planeta in odraščamo ob svetovni podnebni krizi.
Čeprav se je podnebje spreminjalo tudi v preteklosti, dandanes podnebne spremembe predstavljajo enega najresnejših problemov človeštva.

Pravica nas, otrok, ni samo, da hodimo v šolo, ampak tudi, da lahko živimo v zdravem okolju in da soodločamo o svoji prihodnosti. Otroci o problemih, s katerimi se srečujemo, razmišljamo in o njih govorimo. Pravico imamo biti slišani. Tudi naš glas je pomemben in želimo, da nas poslušate. Mi bomo o tem zaplesali in tudi na ta način prispevali k večjemu ozaveščanju skrbi za naš planet.
Narava se nam maščuje za vse, kar delamo narobe. Zato je čas, da se zbudimo.

Koncept predstave sta pripravili plesni pedagoginji prof. Jana Kovač Valdés in prof. Veronika  Valdés. V njunih koreografijah pleše 149 mladih plesalcev, starih od 6 do 14 let, kostumografijo pa je oblikovala Mojca Janželj Tomažič. In ker je tekstilna industrija drugi največji onesnaževalec okolja, smo letos reciklirali tudi večino naših kostumov …

Ena najslavnejših hrvaških pevk pop glasbe je nase opozorila kot članica skupine Magazin, leta 1996 pa se je posvetila samostojni glasbeni poti in postala nadvse priljubljena – tudi v Sloveniji.

Nanizala je celo vrsto uspešnic, kot so Da je slađe zaspati, Zovem te ja, Neka mi ne svane, Dobro je, Pleši sa mnom, Ovako ne mogu dalje, Brodolom in druge.

Koncertna turneja z naslovom Nepopisno napoveduje drugačno izkušnjo in nov zvok, a Danijelo, kot jo poznamo – pevko z neustavljivo energijo, s katero se razdaja občinstvu.

Olga sprva deluje kot klasični, velikopotezni zgodovinski roman, za katerega pa se kmalu izkaže, da mu tempo narekuje prebrisan avtor, ki je vseskozi korak pred bralci. Pripovedno dogajanje je resda potopljeno v zgodovino, vendar pa je naracija tako napeta, da se zdi, kot bi se zgodba odvijala ta hip, pred nami. Olga si v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju prizadeva za pravico do samoizpolnitve in ljubezni, čeprav njena doba in okoliščine temu nasprotujejo. Olgino zgodbo nam Schlink predstavi s treh perspektiv in nas do samega konca pušča v negotovosti. Roman, ki ga preberemo na dah – a z nami ostaja še dolgo.

Roman je prevedel Brane Čop.

Bernhard Schlink je literarni klasik 20. stoletja in eden najpomembnejših nemških pisateljev. Njegov roman Bralec, ki je v izvirniku izšel leta 1995, je Der Spiegel označil za enega največjih literarnih triumfov po Pločevinastem bobnu Günterja Grassa. Bralec je tudi prvi nemški roman, ki je osvojil lestvico najbolje prodajanih knjig The New York Timesa.

Schlinkov zadnji roman, Olga,  bo izšel pri založbi Beletrina in bo na voljo za 10 evrov.

V soorganizaciji Cankarjevega doma in založbe Beletrina 

Joshua Redman, saksofon; Aaron Goldberg, klavir; Reuben Rogers, bas; Gregory Hutchinson, bobni

Redman je sin legendarnega saksofonista Deweyja Redmana in plesalke Renee Shedroff, zato je že od malega srkal vplive različnih glasbenih žanrov in inštrumentov. Pri devetih letih je svoje glasbeno popotovanje začel s klarinetom, potem pa presedlal na tenorski saksofon, ki ga ni izpustil do danes. Pod rubriko »moji glasbeni vplivi« našteje imena, kot so John Coltrane, Ornette Coleman, Cannonball Adderley, Aretha Franklin, Earth, Wind and Fire, The Beatles, Prince, The Police, Led Zeppelin, in seveda svojega očeta Deweyja Redmana.

Med študijem se je znašel v New Yorku, kjer je globoko zabredel v tamkajšnjo jazzovsko sceno in kmalu posegel po mednarodni nagradi Theloniousa Monka, čemur sta leta 1993 sledili pogodba z založbo Warner Bros in izdaja prvenca, s katerim je bil nominiran za nagrado grammy.

Sledili so albumi Spirit of the Moment, Freedom of the Groove in Timeless Tales for Changing Times, s katerimi se je na glasbeni sceni zasidral kot eden najuspešnejših jazzistov, v svojo inštrumentalno zakladnico pa dodal sopranski in altovski saksofon. Do danes je izdal dvajset albumov za uveljavljene glasbene založbe, kot sta Warner Bros in Nonesuch, ter sodeloval z imeni, kot so B. B. King, Bill Frisell, Marcus Miller, The Rolling Stones, Herbie Hancock in Stevie Wonder, se zavihtel na nešteto top list najeminentnejših glasbenih časopisov in portalov ter bil kar trikrat nominiran za najprestižnejšo nagrado grammy.
 

Pogovor z Elli H. Radinger, avtorico knjižne uspešnice Modrost volkov, ki se v svoji najnovejši knjigi posveča starejšim psom. Od pasjih starčkov se namreč lahko naučimo, kaj je res pomembno v življenju in kako nanj gledati bolj sproščeno.

Psi so čudovita čuteča bitja – ne glede na starost!

Življenje s starim psom in sreča, da ga lahko spremljamo v zadnjih letih njegovega življenja, nam odpreta oči in srce. Nenavadno, toda staranja svojega psa se zavemo prej kot lastnega. Ob njem se lahko naučimo, da ne obžalujemo preteklosti, da je treba skrbeti za bližnje, sprejeti tisto, česar ne moremo spremeniti, in odpuščati, dokler smo živi, da nikoli nismo prestari za učenje in predvsem – kaj je v življenju resnično pomembno. Nova knjiga avtorice uspešnice Modrost volkov je ganljiv in osupljiv slavospev najboljšemu človekovemu prijatelju.

Elli H. Radinger je specialistka za volkove, raziskovalka narave ter avtorica knjig, v katerih se posveča volkovom, psom in naravi.

Nekdaj odvetnica in ustanoviteljica neprofitne organizacije »Society for the Protection of Wolves« je večino odraslega življenja preživljala v ameriškem narodnem parku Yellowstone in opazovala divje volkove. Danes s psičko Shiro živi v Nemčiji in poleg pisanja knjig izdaja tudi revijo Wolf ter svoje znanje predaja tudi na seminarjih in predavanjih. https://www.elli-radinger.de/

Pogovor bo v angleščini, zagotovljen prevod v slovenščino.

Petnajstletni Klemen odrašča s starejšim bratom Petrom in mamo samohranilko v malem mestecu na odmaknjenem podeželju. Utečen vsakdan, ki ga Klemen najraje preživlja z oboževanim bratom na teniškem igrišču in ob bližnji reki, prekine Petrovo nenadno, strastno ljubezensko razmerje s prelepo vrstnico Sonjo, kar pri Klemenu sproži naval nasprotujočih si čustev in nepremišljenih dejanj.

Dela izraelskega zgodovinarja in pisatelja Yuvala Noaha Hararija – predvsem Sapiens in Homo Deus –, v katerih razmišlja o razvoju homo sapiensa, njegovi vlogi v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, že navdihujejo druge umetnike. Verjetno bi bilo pretirano reči, da je Hararijevo delo navdihovala Kubrickova klasika Odiseja v vesolju, ob nastanku kritiziran, nerazumljen, celo zasmehovan mejnik znanstvene fantastike in filmske umetnosti nasploh, lahko pa trdimo nekaj drugega, da sta si bila usojena in da se danes neverjetno lepo dopolnjujeta. Kubrick je konec šestdesetih let, ko se je raziskovanje vesolja šele dobro začelo ter ko diskusija o androidih in umetni inteligenci še ni prešla v mainstream, s pomočjo Arthurja C. Clarka sorodno obdelal razvoj človeka, njegovo vlogo v prihodnosti in odnos do robotov oziroma umetne inteligence.
Filmska predstava Odiseje v vesolju bo uvodni dogodek cikla Harari 2020 v Linhartovi dvorani, saj menimo, da si tako velik in prelomen film zasluži projekcijo v največji kino dvorani in na največjem filmskem platnu!
 

Bobnajoče noge, ploskanje rok, klikanje prstov, cvrčanje kastanjet, briljanten ole. Znana tolkalna skupina Slagwerk Den Haag in fenomenalen plesalec Eduardo Guerrero se med seboj izzivata z veliko moči in v razburljivem tolkalnem »boju«. V tej novi festivalski stvaritvi vzhajajoča zvezda iz Cadiza uporablja telo in stopala kot tolkala v pokrajini, kamor še nikoli ni vstopil. Tradicionalni zapateado, ritmi stopal in čisto telo flamenka dobijo povsem nov pomen. Je to še vedno flamenko? Sí!

Bogati, vozni ritmi flamenka ropotajo na vse mogoče načine. Preprosta miza postane tolkalni inštrument, cajon (ročni boben) dobi elektronsko nadgradnjo in živi kastanjeti računalniški orkester! Človek proti stroju, čustvo proti ritmu.