Skladno z ukrepi Vlade RS za zajezitev drugega vala epidemije koronavirusa smo odpovedali oz. prestavili vse prireditve in začasno zaprli vse razstave.

Več informacij o vračilu kupnine in urejanju dobropisa >>

Božo Vrećo se vrača v Cankarjev dom

Po dveh lanskih razprodanih koncertih v Linhartovi dvorani se bo Božo Vrećo tokrat predstavil v Gallusovi dvorani.

Božo Vrećo je eden najslovitejših sodobnih pevcev in skladateljev tradicionalnega bosanskega sevdaha. Njegov »kastratski« glas, z razponom med liričnim sopranom in liričnim tenorjem, ki velja za božji dar, je pritegnil veliko medijsko pozornost tako na Balkanu kot tudi po svetu.

Njegova zunanja podoba, ki jo opredeljuje žensko-moška dvojnost, odlično dopolnjuje glasbeno in umetniško izraznost. Umetnikove edinstvene a cappella poustvaritve otožnih in tragičnih ljubezenskih skladb se pojavljajo v gledaliških produkcijah in dokumentarcih. Celo New York Times omenja njegov »angelski« glas ter umetnika in njegovo delo šteje kot »sinonim za svobodo«.

Program
Dmitrij Šostakovič, Simfonija št. 7 v C-duru, op. 60, »Leningrajska«

Vseevropski »bazen talentov«, Mladinski orkester Gustava Mahlerja, je idealistični projekt umetniškega vizionarja Claudia Abbada in sledi zavedanju, da je prihodnost kulturne dediščine v rokah generacije mladih. Visoka stopnja umetniškosti in težnja po zahtevnih glasbenih standardih sta orkestru prinesli mednarodno prepoznavnost in sodelovanje z najuglednejšimi glasbeniki. Nizu slovitih dirigentov (od Pierra Bouleza in Ivána Fischerja do Marissa Jansonsa in Davida Afkhama) se pridružuje eden od Abbadovih velikih naslednikov Daniele Gatti, glasbeni direktor Opernega gledališča v Rimu in Orkestra Mozart iz Bologne, prejemnik nagrade Franca Abbiatija za najboljšega italijanskega dirigenta (2015) ter vitez častne legije Republike Francije (2016).

Repertoarna politika orkestra, ambasadorja Unicefa Avstrija in dobitnika prestižne nagrade evropske fundacije, se odločno umika prevladujočim smernicam tovrstnih zasedb. Privlačni, a zahtevni programi so vedno skrbno dramaturško zasnovani: tudi tokratni je oblikovan po meri številčne orkestrske zasedbe, od katere lahko kljub mladosti pričakujemo zrelo soočenje s Šostakovičevo edinstveno glasbeno fresko brutalnega odtisa druge svetovne vojne.

Solist: Rafał Blechacz, klavir

Julia Purgina, Zbogom, gospa, zbogom, novo delo
Robert Schumann, Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54
*
Nikolaj Rimski-Korsakov, Šeherezada, simfonična suita, op. 35

Najbolj vsestranski avstrijski orkester in vitalni del dunajske orkestrske tradicije, Simfonični radijski orkester ORF, kaže zvrstno širino tudi kot nepogrešljiv poustvarjalec filmske glasbe na letni gala prireditvi Hollywood na Dunaju. Prestižen položaj glavnega dirigenta je prvič zasedla ženska, Marin Alsop, prodorna dirigentka in pionirka uveljavljanja žensk v orkestrskem miljeju pričakovano moške avtoritete.

Absolutna zmaga na uglednem Chopinovem klavirskem tekmovanju (2005) je Rafału Blechaczu, poljskemu pianistu filozofske drže, prinesla sloves največjega Chopinovega interpreta svoje generacije in ga izstrelila na globalni glasbeni zemljevid. Izjemno solistično pot sodobnega pianističnega velikana je pomenljivo okronal s prestižno ameriško nagrado gilmore (2014).
Značilna programska drznost orkestra sooča Schumannovo koncertantno inventivnost in eksotično misterioznost Rimski-Korsakova ter ju postavlja v kontekst sodobnega – novitete Julie Purgina, tudi strastne filologinje nemškega in slovaškega jezika.

Solistka: Veronika Eberle, violin

Program
Anton Webern, Passacaglia, op. 1
Béla Bartók, Koncert za violino in orkester št. 2, BB 117
*
Anton Webern, Pet skladb, op. 10
Igor Stravinski, Pomladno obredje, slike poganske Rusije v dveh delih

Mlada nemška filharmonija je orkester prihodnosti, naravnan v odprtost in zvedavost pisane večkulturne pahljače. Nadarjene navdihuje Jonathan Nott, veliki interpret glasbene avantgarde in avtor bogate diskografije najširšega slogovnega diapazona.

V znamenju mladosti navdušuje tudi violinistka zavidljive solistične poti Veronika Eberle, študentka slovite Ane Čumačenko in dobitnica prestižne kulturne nagrade bavarske Deželne fundacije 2020.

Glasba 20. stoletja se razgrinja v kompozicijskem novatorstvu, glasbeno-poetski raznovrstnosti, radikalnosti in eksperimentalni drznosti: drobec tega v skrbno premišljenem sporedu, od Webernove zgodnje ekspresivne barvitosti, prek škandalozne senzacionalnosti Stravinskega, do Bartókove izraznosti zrelega sloga.

Solista:
Nikolaj Luganski, klavir
Olivier Latry, orgle

Program
Béla Bartók, Čudežni mandarin, suita, op. 19, BB 82
Camille Saint-Saëns, Simfonija št. 3 v c-molu, op. 78, »Orgelska«
*
Johannes Brahms, Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83

 
Impresiven Simfonični orkester iz Montreala, edini na svetu z orjaškim oktobasom med godali v inštrumentalnem sestavu, domuje v eni najbolj akustičnih koncertnih hiš onkraj Atlantika, Maison symphonique. Od leta 2006 niza uspehe pod taktirko Kenta Nagana, ki je sinonim za preciznost in eleganco.

V vlogah solistov na črno-belih tipkah se bosta predstavila Nikolaj Luganski, prejemnik častnega reda Ruske federacije (2019), pianist, ki učinkovito spaja eleganco, virtuoznost in milino, ter Olivier Latry, »mednarodni izvajalec leta 2009« (Ameriško združenje organistov, New York), mojster improvizacije in predan raziskovalec najširšega polja orgelske glasbe.

Program odraža radovednega duha in širino, po katerih slovi Nagano: obuditi manj znana in zapostavljena dela ter na novo osmisliti klasiko simfoničnega železnega repertoarja.

Solisti: Franco Fagioli Orest; Francesca Aspromonte Ifigenija; Francesca Ascioti Filoktet; Julia Lezhneva Hermiona; Krystian Adam Pilad; Renato Dolcini Toant

Program
Georg F. Händel, Orest, opera v treh dejanjih, HWV A11, koncertna izvedba

Operna mojstrovina Orest je Händlov slogovno koherenten pastičo, ki v prepričljiv dramski potek spaja skladateljeve najlepše arije iz starejših oper in oratorijev; interpretacije tega redkeje izvajanega dela se bo lotila zmagovita trojica: entuziastični Il Pomo d'Oro, »orkester leta 2018« (Gramophon), karizmatični in navdihujoči Maksim Jemeljaničev, prejemnik prestižne operne nagrade »novinec leta 2019«, in izvrstni kontratenor Franco Fagioli, »argentinski pevec leta 2017«.

Ljubljenci ljubljanskega občinstva se vračajo v družbi velikih zvezdnic, Julie Lezhneve, avtorice večkrat nagrajenih zgoščenk (Echo Klassik, Muse d'Or, Diapason d'Or itd.), in izvedenke za baročno glasbo, Francesce Aspromonte, ter vzhajajočih umetnikov mlajše generacije, ki gradijo intenzivno odrsko uspešno pot s poudarkom na dediščini baroka. 

Epizoda iz grške tragedije, ki osvetljuje znano zgodbo o matricidnem antijunaku Orestu in dolgo izgubljeni sestri Ifigeniji, tokrat na koncertnem odru.

Zaradi ustreznejše zvočne podobe bo koncert pred železno zaveso, na polni odrski postavitvi.

Skladno z ukrepi Vlade RS za zajezitev drugega vala epidemije koronavirusa smo odpovedali oz. prestavili vse prireditve in začasno zaprli razstave, razen razstave Henrija Cartier-Bressona: Iz oči v oči (Tête à tête), ki bo odprta v običajnem delovnem času. Vstop na razstavo je s Prešernove ceste.

Več informacij o vračilu kupnine in urejanju dobropisa >>

Program:
Jean Baptiste Lully, prir. Felix Mottl, Baletna suita
Alexis Emmanuel Chabrier, Pastoralna suita
*
Claude Debussy, prir. Colin Matthews, Trije preludiji
Claude Debussy, Morje, tri simfonične skice za orkester, L 109

Zgodnje jesenske dni bomo tokrat obarvali z glasbo, ki obuja podobe narave - od prizorov zelenih in razcvetenih pašnikov, do širnega in vedno nemirnega morja. Oprli smo se na dela francoskih skladateljev 19. in 20. stoletja, kajti ravno francoska glasbena tradicija je skozi stoletja bila morda najbolj nagnjena slikovitosti in 'prevajanju' prizorov narave v jezik glasbe.

Najprej vam bomo postregli z izborom plesnih stavkov iz odrskih del velikega mojstra francoske baročne opere in baleta Jeana Baptista Lullyja. Sledila bo idilična Pastoralna suita romantika in občudovalca impresionističnih slikarjev Alexisa Emmanuela Chabrierja. Po premoru pa se bomo podali v odkrivanje sveta impresionističnega slikarja zvočnih krajin Clauda Debussyja. Iz njegovega pestrega, s prizori iz narave in vsakdanjega življenja močno navdihnjenega opusa smo tokrat izbrali priredbe njegovih klavirskih preludijev ter priljubljene 'simfonične skice', združene v triptih z naslovom Morje.

Da bi razkazala bogastvo barvnih odtenkov, ki ga ima naš orkester, bo dirigentsko palico kot čopič vihtela britanska, v Berlinu delujoča dirigentka in nekdanja fagotistka berlinske Komične opere Catherine Larsen-Maguire (1971).

Solisti:
Kana Matsui, violina
Igor Mitrović, violončelo
Per Rundberg, klavir

Program
Jošt Juhant, Tris (#250)
Ludwig van Beethoven, Koncert za violino, violončelo, klavir in orkester v C-duru, op. 56
*
Ludwig van Beethoven, Simfonija št. 5 v c-molu, »Usodna«, op. 67

Prvi koncert nove sezone je hkrati eden izmed koncertov, ki jih letos prvenstveno posvečamo glasbi Ludwiga van Beethovna – tako se velikega mojstra spominjamo ob 250. obletnici njegovega rojstva.

Spored bomo začeli s krstno izvedbo dela Tris Jošta Juhanta, ki je nastalo ravno v sklopu praznovanja Beethovnove častitljive obletnice, kot smo ga zasnovali simfoniki RTV. Gre za delo, v katerem mlad skladatelj, študent kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Vita Žuraja, uporablja motive iz Beethovnovega Trojnega koncerta. Delo, ki bo tokrat doživelo krstno izvedbo, zato predstavlja uvod v sicer nekoliko redkeje izvajano, prav posebno Beethovnovo mojstrovino, koncert, v katerem ne nastopa en, temveč kar trije solisti.

Da bodo solistični parti Beethovnovega Trojnega koncerta resnično zablesteli, bodo poskrbeli japonska violinistka Kana Matsui, slovenski violončelist Igor Mitrović, oba člana Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, in izvrsten švedski pianist Per Rundberg (1971).

Koncert bo vodil Rossen Milanov, ki ga po številnih uspešnih sodelovanjih od pretekle sezone ponosno predstavljamo kot svojega šefa dirigenta. Z nemalo simbolične navezave na letošnje dogodke bo spored sklenila Beethovnova mogočna Peta simfonija, tako imenovana Usodna.

Akram Khan je eden najbolj znamenitih in cenjenih plesnih ustvarjalcev danes. V dveh desetletjih ustvarjanja je   mednarodni sloves zgradil na produkcijah, kot so Until the Lions, Kaash, iTMOi (in the mind of igor), DESH, Vertical Road, Gnosis in zero degrees.

Prelisičenje hudiča (Outwitting the Devil) se navdihuje pri fragmentu dvanajstih razdrobljenih glinenih ploščic, ki sestavljajo enega najstarejših svetovnih literarnih spomenikov, sumerski Ep o Gilgamešu. Poustvarja nasilno poglavje v življenju mladega Gilgameša, kot se ga ob prebiranju epa spominja postarani, umirajoči junak. Zgodba govori o Gilgameševi udomačitvi divjaka Engiduja in prijateljstvu z njim, njunem potovanju v prostrani cedrov gozd, ki ga naseljujejo divja bitja in duhovi, ter o uboju velikana Humbabe, varuha gozda. Podžgan s ponosom in življenjsko močjo se mladi Gilgameš nameni ovekovečiti svoje ime in kot spomenik samemu sebi utrditi mogočno mesto Uruk. Vendar bogovi, besni zaradi poboja Humbabe ter uničenja gozda in njegovih bitij, mladega kralja kaznujejo s smrtjo ljubljenega Engiduja. Ob soočenju z neizogibnostjo in bridkostjo človekove smrtnosti Gilgameš preide v zgodovino, postane okrušek razdrobljenih ostankov človeške kulture in spomina. Prelisičenje hudiča je mit vseh časov. Mit za naš čas. 

Frédérick Gravel je diplomant plesne akademije Quebeške univerze v Montrealu UQAM. Leta 2010 je postal član skupine DLD (Daniel Léveillé Danse), 2018 pa njen umetniški vodja.
Koreograf, plesalec, glasbenik in oblikovalec svetlobe s spajanjem različnih prvin v svoje delo, od rocka do performansa, pričakovan potek koreografije obrača na glavo.

V projektu Nekaj upanja za barabe smo najprej priče melanholični zabavi, nekakšnemu zamorjenemu praznovanju, kjer vsi nekaj čakajo. To čakanje pa pomeni tiktakajočo bombo, ki bo slej ko prej eksplodirala. In to se tudi  zgodi.

Brezkompromisna energija je pri Barabah ponazorjena z do skrajnosti prignanim plesom, s prizori, ki stopnjujejo nepopustljivost ritma s potenciranim tempom neizprosnega »rockovskega« metronoma, izvedenega v živo.

Rezultat? Gravelov spoj koreografije in glasbe je z omamnimi, pulzirajočimi ritmi za vse ljubitelje sodobne popularne glasbe in drzno inovativnega plesa ustvaril popolno čutno senzacijo. 
 

Za vse ljubitelje sodobne popularne glasbe in drzno inovativnega plesa