Program:
Ludwig van Beethoven, Andante favori v F-duru, WoO 57  
Ludwig van Beethoven, Sonata št. 18 v Es-duru, op. 31 št. 3 
Robert Schumann, Pisani listi, op. 99, izbor 
Robert Schumann, Presto passionato, op. 22 
*  
Sergej Prokofjev, Sonata št. 8 v B-duru, op. 84

Ruski pianist Daniil Trifonov (1991), ki je osupnil celo legendarno Martho Argerich (»Česa podobnega še nisem slišala!«), je začel osvajati najprestižnejše svetovne koncertne dvorane leta 2011, ko je v pičlih nekaj tednih prejel prestižne lovorike najuglednejših klavirskih tekmovanj, Arthurja Rubinsteina v Tel Avivu in Čajkovskega v Moskvi.

Kljub mladosti je zrel pianist v razmahu uspešne poti, udejanja se tudi kot skladatelj. Kritiki soglasno poudarjajo njegove neverjetne tehnične sposobnosti, uravnotežene z lahkotnostjo dotika in glasbeno iskrenostjo. Odlikujejo ga izjemna glasbena premišljenost, tonska rahločutnost, osupljiva zvočnost – presežnikov, s katerimi ga opevajo poznavalci, ni konca.

Daniil Trifonov osvaja pianistični svet z elegantno virtuoznostjo in mladostno razigranostjo ter občutenjem strasti in skromne predanosti.

Januarja je zbirko nagrad okronal s prestižnim gremijem za dvojni album Lizstovih del Transcendental, z zadnjim posnetkom Chopina pa je popolnoma razorožil tudi najzahtevnejše glasbene kritike in sladokusce. V oceni New York Timesa smo lahko prebrali: »Ali potrebujemo še en posnetek Chopinovih klavirskih koncertov? No, tega vsekakor, Trifonov jih namreč igra veličastno.«

Dirigent: Maksim Jemeljaničev

Solisti:
Franco Fagioli, Kserks
Vivica Genaux, Arsamenes
Inga Kalna, Romilda
Francesca Aspromonte, Atalanta
Andreas Wolf, Ariodate
Delphine Galou, Amastris
Biagio Pizzuti, Elviro
 

Program:
Georg F. Händel, Kserks, opera v treh dejanjih, HWV 40, koncerta izvedba

Mlad orkestrski sestav Il Pomo d'Oro (2012) sodi med vzhajajoče zvezde historičnega izvajanja. Posebno pozornost posveča baročni in klasicistični literaturi. Člani ansambla so odlični glasbeniki z izvrstnim poznavanjem slogovnih določil starejših glasbenih obdobij ter navdušujejo s slogovno perfektnostjo, svežino, osupljivo virtuozno interpretacijo in umetniško predanostjo. Od leta 2016 jih vodi glavni dirigent Maksim Jemeljaničev (1988), zmagovalec in nagrajenec številnih mednarodnih tekmovanj, ki prepriča s karizmatičnim, izrazno globokim in tehnično podkovanim nastopom.

Ansambel prihaja k nam s koncertno postavitvijo Händlove opere Kserks. V glavni vlogi se vrača k nam danes vodilni virtuozni kontratenor Franco Fagioli, ki prevzema z muzikalnostjo, tehnično dognanostjo ter lepoto vokala, podprto z izjemnim glasovnim razponom in široko barvno paleto. Na odru se mu bodo pridružili karizmatična mezzosopranistka Vivica Genaux, suverena baročna interpretka Inga Kalna, obetavna Francesca Aspromonte, v starejšem opernem repertoarju prekaljeni Andreas Wolf; kontraaltistka toplega timbra Delphine Galou in baritonist Biagio Pizzuti, ki bo prav to vlogo posnel tudi za izdajo Deutsche Grammophone.

Program:
Johann S. Bach, Sonata za violino in basso continuo v G-duru, BWV 1021
Cesar Franck, Sonata v A-duru
*
Franz Schubert, Sonata za violino in klavir v g-molu, D 408
Ottorino Respighi, Sonata za violino in klavir v h-molu, P 110

Vsi glasbeni ljubitelji poznajo zgodbo o enajstletni čudežni deklici s poetičnim imenom, ki je debitirala pod taktirko slovitega Zubina Mehte in se razvila v eno vodilnih violinistk našega časa.

Zanjo je popolnost samoumevna. Ob načelni predanosti čisti ideji glasbene sporočilnosti se Midori udejanja kot spoštovana koncertantka in vizionarska pedagoginja. Zavzema se za glasbeno izobrazbo mladih z manj razvitih predelov New Yorka in Japonskega, dejavno sodeluje pri človekoljubnih projektih ter z ambasadorstvom in dostopnimi koncerti po svojih močeh pripomore k boljšemu svetu.

Njen stalni komorni partner je turško-ameriški pianist Özgür Aydin, med drugim nagrajenec  tekmovanja ARD v Münchnu. Kritike in glasbeno javnost je osvojil z rahločutno in bleščečo igro ter izoblikovanim okusom. Izjemna glasbenika že vrsto let redno sodelujeta; družita ju ljubezen do repertoarne pestrosti in želja po posredovanju poglobljene sporočilnosti. Njuno muziciranje je prepričljivo in privlačno, uravnoteženost inštrumentov in dialoga pa skoraj brez primere.

Program:
Vito Žuraj, Alavò
Richard Strauss, Junakovo življenje, op. 40

Nemški pianist in dirigent Michael Wendeberg je na povabilo Pierra Bouleza med letoma 2000 in 2005 deloval kot pianist pariškega ansambla Intercontemporain. Kot solist je nastopil na festivalih v Luzernu, Salzburgu in New Yorku. Bil je asistent dirigenta Daniela Barenboima v Berlinski državni operi, danes pa deluje kot umetniški vodja Luzernske opere in vodja ansambla Contrechamps iz Ženeve.

Prvi del koncerta – ki je hkrati uvodni dogodek v letošnji sezoni prvič zasnovanega festivala V novo leto z novo glasbo – posvečamo 40-letnici Vita Žuraja. Ta že nekaj let izjemno uspešno sodeluje z uglednimi ansambli za sodobno glasbo, kot so Ansambel Modern, Klangforum Wien, Ansambel Intercontemporain, pa tudi Newyorškimi filharmoniki. Njegova dela so izvedli na festivalih, kot so Festival MiTo v Milanu, Salzburški festival, Festival Slowind in ORF Musikprotokoll, pa tudi na pariškem Inštitutu za raziskovanje ter usklajevanje akustike in glasbe (IRCAM).

Patrick Hahn, avtor besedila za skladbo, je zapisal: »Alavò je pesemska scena in utopični zvočni prostor. Skladbo, ki je bila napisana za priložnost skladateljske nagrade Claudia Abbada, so navdihnili sicilijanski viri – osnova zanjo je stara sicilijanska pravljica Bistra Sapia (Sapia la sapiente), ki se v skladbi odvija na več ravneh časa in zavesti.« Sopranistka Rinnat Moriah in pianist Jean-Frédéric Neuburger sta bila solista tudi na krstni izvedbi 5. novembra 2017 v Berlinski filharmoniji.

V drugem delu bo na sporedu ena najobsežnejših Straussovih orkestralnih skladb, simfonična pesnitevJunakovo življenje. To sijajno orkestrsko partituro, polno bleščečega zvoka velikega, poznoromantičnega orkestra, z izjemnimi gradacijami in nepozabnim violinskim solom je predstavil sam skladatelj 3. marca 1899 v Frankfurtu.

Slovenská filharmónia, Slovenský filharmonický zbor

Dirigent: Rastislav Štúr

Solisti:
Kateřina Kněžíková, sopran
Ludovít Ludha, tenor 
Adam Plachetka, basbariton 

Program:
Antonín Dvořák, Mrtvaški ženin, kantata op. 69

Gostovanje slovaške nacionalne filharmonije in zbora bo priklicalo v spomin zmagovito epizodo slovenskega zborovstva. Prihajajo namreč z Dvořákovo dramatično kantato Mrtvaški ženin za zbor, tri soliste in orkester, s katero je ljubljanska Glasbena matica leta 1896, ko je bila poustvarjalnost pri nas še v povojih, gostovala na Dunaju. Pod taktirko samega Dvořáka so slovenski pevci navdušili razvajeno dunajsko občinstvo in zahtevno glasbeno kritiko.

Orkester Slovaške filharmonije (1949) se ponaša z mednarodnim ugledom, ki ga redno vodi v osrednje evropske glasbene centre in na festivale. Tudi Filharmonični zbor (1946) se je v desetletjih delovanja razvil v poustvarjalno telo izjemnih odlik: zavidljivih tehničnih zmožnosti, uravnoteženih glasov, interpretativne širine, kreativnega entuziazma in izrazne moči. Glasbeniki bodo nastopili pod vodstvom Rastislava Štúra, ki se dokazuje kot izjemno nadarjen umetnik in sodi med najodličnejše slovaške operne dirigente. Solistične vloge bodo prevzeli tehnično in izrazno prepričljiva sopranistka Kateřina Kněžíková, mednarodno uveljavljen tenorist Ludovít Ludha in Adam Plachetka, basbaritonist zvenečega glasu in izrazite odrske prezence.

Program:
Johann S. Bach, Preludij in fuga v e-molu, BWV 548  
Jehan Alain, Trije plesi za orgle 
Igor Stravinski, Ognjeni ptič, odlomki iz suite (Peklenski ples, Uspavanka, Finale), prir. Pierre Pincemaille
Improvizacije

Francoski organist mlajše generacije Baptiste-Florian Marle-Ouvrard se uvršča v sam vrh svetovne orgelske poustvarjalnosti. Večkratni nagrajenec prestižnih mednarodnih tekmovanj v improvizaciji danes deluje kot organist znamenite gotske cerkve svetega Evstahija v Parizu (z največjimi orglami v Franciji) in se posveča pedagoškemu delu. Obenem intenzivno koncertira po Evropi, ZDA in drugod po svetu, preizkuša pa se tudi kot skladatelj. Redno sodeluje s francoskimi kinematografi, saj mu je spremljanje nemih filmov z orglami v posebno zadovoljstvo.

Glasbenik obvladuje raznovrsten in širok repertoar, ki sega od orgelske klasike različnih slogovnih obdobij do transkripcij simfoničnih del, veliko pozornosti pa namenja umetnosti improvizacije, znotraj katere dokazuje svojo virtuoznost. Orgle drzno druži tudi z drugimi oblikami umetniškega izraza, kot so ples, elektronska glasba, grafika.

Sprehod skozi glasbeno dediščino različnih slogovnih obdobij od klasicističnih genijev Lebruna in Mozarta, prek neustavljive privlačnosti Mendelssohna, do prikrite preprostosti sodobnega Kančelija.

Camerata Salzburg (1952) navdušuje z impresivno, energično, drzno in dosledno igro ter s čistim, samosvojim tonom širokega dinamičnega razpona.

Na dirigentski podij bo stopil François Leleux, karizmatični glasbenik številnih darov, toda najprej vodilni oboist svoje generacije. Sloves si je pridobil s sijajno virtuozno tehniko, privlačnim tonom ter široko barvno in dinamično paleto.  Občutljiv umetnik, ki prevzame z odrsko svobodo in zvezdniškim nastopom, svojo odličnost prenaša tudi v dirigiranje.

Camerata Salzburg – slogovna prehajanja

S superlativi je pospremljena tudi glasbena prezenca Leleuxove življenjske sopotnice Lise Batiashvili, »inštrumentalistke leta 2015« v ZDA, ki bo ob Camerati Salzburg nastopila kot solistka. Violinistko odlikujejo tehnična brezhibnost, globoka občutenost, čist, lep, jasen, zvočno bogat ton ter očarljiv glasbeni nastop.

Dirigent: Michael Sanderling
Solistka: Beatrice Rana, klavir

Program:
Johannes Brahms, Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu, op. 15
*
Johannes Brahms, Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25 (orkestracija A. Schönberg)

Dresdenska filharmonija je že od leta 1870 nepogrešljiv del kulturnega življenja saške prestolnice in eden glavnih nemških orkestrov. Vedno znova preseneti z značilno »dresdensko zvočnostjo«, s katero se izmika mednarodnim standardom. V dolgoletni zgodovini je orkester sodeloval z vrsto imenitnih glasbenikov, od Brahmsa in Čajkovskega do Straussa in Pendereckega.

Michael Sanderling, od sezone 2011/12 glavni dirigent Dresdenske filharmonije, slovi po neprekosljivih glasbenih in tehničnih merilih, globoko intenzivnih vajah ter koncertih nepozabne silovitosti.

Dresdenska filharmonija - Doživeti Brahmsa

Mlada pianistka Beatrice Rana (1993) že nekaj let vzbuja pozornost in občudovanje mednarodne javnosti, angleški kritiški ceh pa ji je spomladi 2018 podelil nagrado za najobetavnejšo inštrumentalistko z obrazložitvijo:

Navdušuje s srčnostjo, filigransko preciznostjo in poustvarjalno zrelostjo. Njeno zgoščenko z Bachovimi Goldbergovimi variacijami je New York Times uvrstil med 25 najboljših posnetkov klasične glasbe leta 2017.

Program:

Peter I. Čajkovski, Vihar, simfonična fantazija v f-molu, op. 18

Maurice Ravel, Koncert za klavir in orkester v D-duru za levo roko

*

Dmitrij Šostakovič, Koncert za klavir in orkester št. 2 v F-duru, op. 102

Maurice Ravel, Dafnis in Hloa, suita št. 2

Filharmonični orkester iz Luksemburga, že od leta 1933 tesno vpet v kulturno življenje vojvodstva, je orkester številnih obrazov – dovzeten in prilagodljiv različnemu repertoarju in slogovnim okvirjem ter svojskim pristopom prvovrstnih glasbenikov, s katerimi sodeluje. Če se je še na prelomu tisočletja boril za obstoj, danes slovi po elegantnem zvoku in odličnih, prefinjenih izvedbenih odtenkih. V sezoni 2015/16 je vodenje orkestra prevzel Gustavo Gimeno, ki se v zadnjih letih odločno prebija med najvidnejše in najbolj iskane dirigente mlajše generacije. Eleganten v gibu, a z jasno in artikulirano gestikulacijo navdušuje s sugestivnimi interpretacijami, ki jih zaznamujejo zvočna homogenost, izjemna preciznost, rahločutnost in neustavljiv španski temperament.

Z odrsko prezenco, naravno očarljivostjo in vedoželjnim pristopom do najširšega repertoarja osvaja občinstvo pianistka Yuja Wang. Virtuoznost in glasbena inteligenca, združeni z občuteno globino in neizmerno kreativnostjo so lastnosti jo utrjujejo med najboljšimi izvajalci novega tisočletja.

Izvajalci
Mladinski zbori:
OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, zborovodkinja Simona Zvonar
OŠ Ledina, Ljubljana, zborovodkinja Dalila Beus
OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka, zborovodkinja Klementina Tominšek
OŠ Orehek Kranj, zborovodkinja Janja Jošt, Glasbene šole Kamnik, zborovodkinja Anica Smrtnik
OŠ Žalec, zborovodkinja Tina Strahovnik
OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, zborovodkinja Metka Berk
Glasbene šole Murska Sobota, zborovodkinja Felicita Heric Taškov
OŠ Prežihovega Voranca Maribor, zborovodkinja Zlatka Terlevič
LA TI DO OŠ Križevci pri Ljutomeru, zborovodkinja Renata Mikl
OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec, zborovodkinja Mateja Kuharič
OŠ Franceta Bevka Tolmin, zborovodkinja Barbara Kovačič
OŠ Šempas, zborovodkinja Mojca Maver Podbersič

Dirigenta: Rahela Durič, Damijan Močnik

Klavir: Tadej Horvat
Tolkala: Franci Krevh in Barbara Kresnik
Instrumentalisti Zavoda sv. Stanislava Ljubljana Šentvid

Že petič se bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma zgodil zborovski praznik, saj bo na odru naenkrat stalo kar petsto mladih.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti že desetletja skrbi za razvoj zborovske dejavnosti otrok in odraslih, s projektom Potujoča muzika pa ustvarja posebno priložnost za mladinske zbore. Pevce na koncert Potujoča muzika od jeseni pripravljajo šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa jih prevzamejo izbrani dirigenti – letos se bosta s to zahtevno nalogo spoprijela Rahela Durič in Damijan Močnik. Priprave na koncert od zborov zahtevajo intenzivno delo, dogodek pa mlade pevce iz najboljših zborov Slovenije poveže v netekmovalnem duhu in jim tako omogoči čudovit občutek množičnega skupnega muziciranja.

Z bienalno prireditvijo se počasti Svetovni dan zborovske glasbe (2. nedelja v decembru), s katero se ukvarja v Sloveniji več kot 100.000 Slovencev v Evropi pa kar 37 milijonov prebivalcev.

Koncert poteka pod okriljem priprav na festival Europa Cantat 2021. Festival, ki poteka vsaka tri leta v izbranem evropskem mestu že od leta 1963, bo med 16. in 25. julijem 2021 k nam privabil okrog 4.000 raznovrstnih glasbenikov s celega sveta. Ti bodo s slovenskimi pevskimi sestavi sodelovali na več kot 50 delavnicah in 100 koncertih pod vodstvom svetovno priznanih dirigentov. Prireditev zaradi kulturnega pomena in razsežnosti podpirata Vlada Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana.

Spored sestavljajo uspešnice iz domovinskega repertoarja (npr. Golobova Moja dežela, Avsenikov Viharnik vrh gora), zanimive novitete sodobnih slovenskih skladateljev (P. Quaggiata in M. Kastelica), pesmi raznih stilov iz tujih logov ter novi venček slovenskih ljudskih pesmi, ki jih na ljudskih instrumentih spremljajo Janez Jocif in mojstri ljudskega godčevstva, skupina Volk Folk.

 
MOJA DEŽELA
Ubald Vrabec (1905–1992): ZDRAVLJICA (France Prešeren)
Jani Golob (1948): MOJA DEŽELA (Dušan Velkaverh)
Slavko Avsenik (1925–1915)/Slavko Avsenik ml. (1958): VIHARNIK VRH GORA (Ivan Sivec), krstna izvedba
 
NE? JA!
Patrick Quaggiato (1983): POLJSKE CVETLICE ll (Franjo Rojec)
Matej Kastelic (1994): JA (Matej Kastelic), krstna izvedba
 
TE PESMI
Will Todd (1970): AVE VERUM (evharistična himna iz 14. stoletja)
Ivo Antognini (1963): THIS SONG (Ivo Antognini)
Josu Elberdin (1976): DUERME, PEQUEÑO MAR (Josu Elberdin)
Benjamin Britten (1913–1976): PSALM 150

ŠTIRJE FANTJE ŠPILAJO
Trio Volk Folk, Janez Jocif (1960), Damijan Močnik (1967): VENČEK LJUDSKIH (ljudske iz različnih pokrajin), krstna izvedba