Dunajski Mozartov orkester Wiener Mozart Orchester, ustanovljen leta 1986 z izkušenimi glasbeniki najboljših dunajskih orkestrov, bo prvič gostoval v Sloveniji. Njihovo delovanje je v celoti posvečeno velikemu skladatelju dunajskega klasičnega obdobja, Wolfgangu Amadeusu Mozartu.
Zvesti svojemu imenu bodo na koncertu v Gallusovi dvorani izvajali izključno Mozartova dela.

Program:
Ch. Fink, L. Mav, J. Bonnet, A. Willscher, F. Peeters, O. Messiaen, J. Demessieux, N. Hakim
 

Naveza dveh iz ožjega kroga najprepoznavnejših jazzovskih imen zadnje polovice stoletja. Kontrabasist Dave Holland in kitarist John Scofield sta vsak posebej izjemna mojstra in interpreta svojega inštrumenta, ki sta definirala (in prečila!) marsikatero poglavje žanra. Skupaj se podajata na turnejo, kjer bosta igrala svoje avtorske kompozicije z obveznim ščepcem jazzovskih standardov. Mojstrski glasbeni dialog dveh vrhunskih glasbenih umov; pričakujte virtuoznost in globino. 
 

Režija in koreografija: Maki Asami, priredba po Mariusu Petipaju
Baletna mojstrica in asistentka koreografinje: Takako Nishikawa
Kostumografija: Viorica Petrovici
Scenografija: Adrian Damian
Asistenta scenografije: Raluca Aionițoaie, Miruna Croitoru 
Balet bo izveden na posneto glasbo. 

Predstava traja dve uri in petdeset minut (z dvema odmoroma).

Rajmonda je ena zadnjih velikih mojstrovin slavnega koreografa Mariusa Petipaja (1818–1910), ki je znan po baletih, kot so Trnuljčica, Hrestač in Labodje jezero. V Rajmondi je Petipaju uspelo utrditi in izpopolniti vse svoje veščine in izkušnje ter ustvariti zrelo koreografsko delo, v katerem navdušuje ne le prikaz klasične baletne tehnike, temveč tudi očarljivost bleščečih karakternih plesnih točk.

Zgodba je postavljena v srednjeveško Provanso, ko na gradu grofice de Doris poteka zabava ob praznovanju rojstnega dne njene nečakinje, lepe mlade grofice Rajmonde, ki čaka na vrnitev svojega ljubljenega zaročenca Jeana de Brienna, plemenitega viteza križarskih vojn. Navzoča sta madžarski kralj Andrej II. in pa Abderakhman, vodja Saracenov, ki je že dolgo zaljubljen v Rajmondo. Ta prejme pismo Jeana de Brienna, v katerem ji pove, da se bo naslednji dan vrnil domov. Rajmonda zaspi in sanja o svojem vitezu, par pa potrdi svojo vzajemno ljubezen v domišljijskem svetu.
Naslednji dan potekajo na gradu priprave na sprejem za Jeana de Brienna. Spet se pojavi saracenski princ Abderakhman s svojim spremstvom. Po neuspelem prepričevanju Rajmonde naj sprejme njegovo ljubezen, skuša Rajmondo ugrabiti, a ravno takrat pride Jean de Brienne.

Abderakhman in Jean de Brienne začneta oster spopad in kralj Andrej II., ki skrbno opazuje dogajanje, predlaga, da se spopadeta v dvoboju. Abderakhman izgubi dvoboj in z zadnjim izdihom izpove svojo ljubezen Rajmondi. Po zmagi Jeana de Brienna sta Jean in Rajmonda vesela ponovne združitve, Andrej II. in grofica de Doris pa jima dovolita, da se poročita. Praznovanje začnejo številni karakterni plesi. Zaplešejo madžarski ples v znak spoštovanja do kralja in par prejme blagoslov, da združi svoji usodi.  

Čeprav je zrasla ob Monteverdiju, Bachu, Beethovnu, se je v šestdesetih zapisala rock glasbi ter postala vokalistka skupin O’Hara in Zlatni akordi. Z izjemnim pevskim darom, glasom osupljive barve in razponom od kontraalta do soprana ter z izvirnimi interpretacijami, pa tudi s svojo neponovljivo karizmo in odrsko prezenco, je rojena Zagrebčanka kmalu postala rockovska zvezda z oboževalci iz vse nekdanje skupne države. 

V rockovskem miljeju je spoznala tudi ljubezen svojega življenja, Karla Metikoša, vokalista in skladatelja, s katerim sta skupaj izdala deset albumov, ki jih odlikujejo njen edinstveni glas, močan avtorski in produkcijski pečat Metikoša ter zimzelena besedila Ivice Krajača oziroma Alke Vuica. Že prvenec Dnevnik jedne ljubavi (Dnevnik neke ljubezni), ki ga je izdala leta 1973, se je zapisal v antologijo jugoslovanske glasbene scene in do danes velja za enega najboljših konceptualnih rock albumov na tem prostoru. 50-letnico tega kultnega albuma, ki je pomenil prelomnico tudi v njeni karieri, je Josipa Lisac lani pospremila s koncertno turnejo po številnih mestih nekdanje skupne države.

S prav takšnim žarom se je na dolgi umetniški poti lotevala tudi skladb v drugih žanrih, od jazza do šansona, od etna do klasike, popa in gospela, o čemer pričajo številna sodelovanja in albumi Čestit Božić, Život, Made in USA, Boginja, Živim po svome, Posve slobodna in številni drugi. Nastopila je v rock operi, sodelovala z znanimi imeni jazza, igrala v dveh ameriških filmih in v gledaliških predstavah v Sloveniji in na Hrvaškem ter za svoje glasbeno ustvarjanje prejela številna priznanja in nagrade.

Poleg strastne predanosti glasbi Josipa Lisac svojo umetniško individualnost in vizijo odraža tudi skozi prepoznavno samosvojo, drzno vizualno podobo. Njeni kostumi in pričeske dopolnjujejo njen odrski nastop, kot bi odela svoje pesmi, a diva zatrjuje, da obleka nikoli ne sme zasenčiti pesmi.
 

Njen repertoar je tako vedno zmes nepozabnih melodij in besedil, ki so na širšem prostoru nekdanje skupne države zaznamovale več generacij. To so uspešnice osemdesetih let: Magla, Hazarder, Danas sam luda, Gdje Dunav ljubi nebo, Kraljica divljine, Ja bolujem ter nepozabne Blijede sijene, Što me čini sretnom, Hir, hir, hir, Ležaj od suza, Ave Maria, Boginja, Ispočetka, O jednoj mladosti, Dok razmišljam o nama in 1000 razloga. 

Tisoč razlogov torej, da prvič ali pa vedno znova prisluhnete edinstveni divi Josipi Lisac.

 

Solist: Tamás Varga, violončelo

Program:
Ludwig van Beethoven, Coriolan
Dmitrij Šostakovič, Koncert za violončelo št. 1
*
Ludwig van Beethoven, Simfonija št. 2
 

Za sedmi koncert letošnje Kromatike smo k sodelovanju povabili dva izvrstna madžarska glasbenika. Mladi dirigent Martin Rajna je leta 2021 prevzel mesto šefa dirigenta Filharmoničnega orkestra iz Györa, prav tako pa redno gostuje v Madžarski državni Operi, kjer je lani izvedel Verdijevega Rigoletta in Leharjevo Veselo vdovo, ter pri Madžarskem narodnem filharmoničnem orkestru. Študiral je na budimpeški Lisztovi akademiji, nato pa še na Lisztovi glasbeni univerzi v Weimarju. Leta 2021 je bil izbran v izobraževalni program Fundacije Pétra Eötvösa za sodobno glasbo, kjer so bili njegovi mentorji poleg Pétra Eötvösa tudi György Kurtág, Fabián Panisello in Magnus Lindberg.

Po izvedbi uverture k tragediji Coriolan Heinricha Josepha von Collina, enega najpogosteje izvajanih Beethovnovih koncertnih del, se mu bo na odru pridružil rojak Tamás Varga. Ta izvrstni glasbenik deluje hkrati kot prvi violončelist Dunajskih filharmonikov in prvi violončelist Orkestra Dunajske državne Opere. Dejaven je tudi kot komorni glasbenik in solist, del njegovega opusa pa predstavlja tudi baročna glasba, ki jo izvaja na avtentičnih glasbilih. Posnel je na primer tudi celotne Bachove suite za violončelo solo. Tokrat se bo predstavil kot solist v Prvem koncertu za violončelo Dmitrija Šostakoviča, velikega ruskega skladatelja, čigar ustvarjalnosti ni zatrl niti do njega nenaklonjeni sovjetski režim.

Po premoru se vračamo k opusu velikega Ludwiga van Beethovna. Izvedli bomo Drugo simfonijo, enega zadnjih del iz njegovega zgodnjega, mladostnega obdobja. Mladostni duh veje tudi iz dejstva, da je elegantni menuet, standardni tretji stavek simfonije, Beethoven tukaj nadomestil z energičnim scherzem.
 

​

Program:
Maurice Ravel, Alborada del gracioso 
Leonard Bernstein, Suita iz baleta Fancy Free 
George Gershwin, Rapsodija v modrem
George Gershwin, Druga rapsodija za klavir in orkester
George Gershwin (prir. Robert Russell Bennett), Porgy in Bess – simfonična slika
 

Izjemni pianist, dirigent in organist Wayne Marshall velja za enega najduhovitejših in najbolj ekscentričnih interpretov Gershwinove glasbe. Njegovo temperamentno muziciranje ne bo pustilo nikogar ravnodušnega.

Solist: Alexander Gadjiev, klavir

Zaradi objektivnih okoliščin solista bo na abonmajskem koncertu SMS 6 namesto Koncerta za klavir in orkester št. 2 v g-molu, op. 16 Sergeja Prokofjeva izveden Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina.

Program:
Aleksander Skrjabin: Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20
Dmitrij Šostakovič, Simfonija št. 4 v c-molu, op. 43

Nad sovjetskega skladateljskega zvezdnika Dmitrija Šostakoviča so se leta 1935 po velikanskem uspehu z opero Lady Macbeth Mcenskega okraja zgrnili temni oblaki, ker opera ni bila po Stalinovem okusu. Mladi Šostakovič je v trenutku postal nezaželen umetnik, kar je v njem zbudilo upor in vztrajanje. Ustvaril je Četrto simfonijo in pripravljal izvedbo z Leningrajskimi filharmoniki. Neposredno pred koncertom je orkester domnevno zaradi estetske in politične kontaminiranosti skladatelja praizvedbo odpovedal, nakar celih dvajset let simfonija ni ugledala luči sveta. Skladatelj je ves ta čas obstoj simfonije nekako zatajeval. Ko pa so Leningrajski filharmoniki simfonijo le izvedli, je pripomnil: »Boljša je, kot sem mislil. Vsekakor boljša od mojih zadnjih, Osme, na primer.«

V prvem delu koncerta bo prvič po izjemnem uspehu leta 2021 na Chopinovem pianističnem tekmovanju v Varšavi s Slovensko filharmonijo nastopil nagrajenec Alexander Gadjiev. Praznik za ljubitelje in poznavalce klavirske igre.

Predstava, stand up, poteka v bosanskem jeziku.