11. jun. - 1. jul. 2024

Embrionalna POTEZA

Risba kot izhodišče razvojnega procesa
Antropološki pristop – razmislek o interpretaciji prvobitne zamisli
Selekcionirana razstava Društva oblikovalcev Slovenije

Kustos & selektor: prof. Vid Lenard 
Strokovna koordinacija: Strokovni svet DOS; Jana Mršnik, Jani Bavčer in Mateja Panter 
Vodja projekta: Jurij Dobrila 

Embrionalna POTEZA oblikovalca 
Po grški mitologiji se z risbo začenja zgodovina slikarstva in vseh umetniških medijev. Torej risba kot obris sence, ki jo mečejo telesa, predstavlja začetno točko razvoja umetnosti in oblikovanja. 

Razstava Embrionalna POTEZA bo predstavila popularnost in aktualnost risbe med slovenskimi avtorji iz Društva oblikovalcev Slovenije (DOS). Kot ugotavljamo, je ročna risba še vedno ključen, izjemno priročen medij tako v oblikovanju kot v umetnosti (razstava Risomanija, Nova Gorica, 2024), njena vloga pa je morda drugačna kot pred desetletji. Omogoča namreč neposredno zapisovanje misli, vtisov, občutij, kar jo dela aktualno in popularno. Risba je hitra, neposredna in predstavlja najhitrejši prenos od misli do roke ter omogoča široko celoto tem in celo paleto izraznih možnosti. Risba je lahko prenos misli na papir, morda zapis v pesku ali celo kot plastična interpretacija zamisli v naključnem prostorskem materialu. Risba je lahko zgolj kratka verbalna zabeležka ali celovita interpretacija zamisli. 

Risbe v oblikovanju so medij razmišljanja in dela, konkretiziranja ali pojasnjevanja idej; so sredstvo za predstavitev projekta stranki ali oblastem; ter so način razmisleka o razčlenjevanju in predstavljanju konceptualnega bistva projekta. Model – risba torej konkretizira in hkrati povnanji notranji svet oblikovalca in njega zamisli. Oblikovalcu pomaga razmisliti o projektu in poti k njegovi dognanosti. 

Embrionalna POTEZA

11. jun. - 1. jul. 2024
Več terminov

Prosti vstop

11. jun. - 1. jul. 2024

Embrionalna POTEZA

Risba kot izhodišče razvojnega procesa
Antropološki pristop – razmislek o interpretaciji prvobitne zamisli
Selekcionirana razstava Društva oblikovalcev Slovenije

Kustos & selektor: prof. Vid Lenard 
Strokovna koordinacija: Strokovni svet DOS; Jana Mršnik, Jani Bavčer in Mateja Panter 
Vodja projekta: Jurij Dobrila 

Embrionalna POTEZA oblikovalca 
Po grški mitologiji se z risbo začenja zgodovina slikarstva in vseh umetniških medijev. Torej risba kot obris sence, ki jo mečejo telesa, predstavlja začetno točko razvoja umetnosti in oblikovanja. 

Razstava Embrionalna POTEZA bo predstavila popularnost in aktualnost risbe med slovenskimi avtorji iz Društva oblikovalcev Slovenije (DOS). Kot ugotavljamo, je ročna risba še vedno ključen, izjemno priročen medij tako v oblikovanju kot v umetnosti (razstava Risomanija, Nova Gorica, 2024), njena vloga pa je morda drugačna kot pred desetletji. Omogoča namreč neposredno zapisovanje misli, vtisov, občutij, kar jo dela aktualno in popularno. Risba je hitra, neposredna in predstavlja najhitrejši prenos od misli do roke ter omogoča široko celoto tem in celo paleto izraznih možnosti. Risba je lahko prenos misli na papir, morda zapis v pesku ali celo kot plastična interpretacija zamisli v naključnem prostorskem materialu. Risba je lahko zgolj kratka verbalna zabeležka ali celovita interpretacija zamisli. 

Risbe v oblikovanju so medij razmišljanja in dela, konkretiziranja ali pojasnjevanja idej; so sredstvo za predstavitev projekta stranki ali oblastem; ter so način razmisleka o razčlenjevanju in predstavljanju konceptualnega bistva projekta. Model – risba torej konkretizira in hkrati povnanji notranji svet oblikovalca in njega zamisli. Oblikovalcu pomaga razmisliti o projektu in poti k njegovi dognanosti. 

Embrionalna POTEZA

11. jun. - 1. jul. 2024
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
21. mar. - 15. maj 2024

Tasja Videmšek: Tekstilni travnik

Oblikovalska identiteta – ciklus Daljnogled
V sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije

Tekstilni travnik mlade oblikovalke Tasje Videmšek je posrečena združitev Elementov tekstilne umetnosti in produktnega oblikovanja. Domišljeni tekstilni kosi, izdelani iz naravnih materialov v kombinaciji z eksperimentalnimi, intimnimi ročnimi tehnikami, so dar naravi in soncu. S svojo obliko in merami opozarjajo na veličastnost in nepremagljivost narave. Ta s svojo mogočnostjo človeku daje zavetje, udobje, mir in življenjsko energijo, hkrati pa ga opominja na njegovo majhnost in ga navdaja s spoštovanjem. Tekstilni travnik navdihuje s poetičnostjo, pomirja z rahločutno ilustrativnostjo, obeta z domiselnostjo, z občutljivo likovno govorico pa igrivo mehča meje med uporabnim in umetniškim. 

Tasja Videmšek: Tekstilni travnik

21. mar. - 15. maj 2024
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
25. jan. - 13. mar. 2024

Zala Hrastar: Vrtičkanje, prtičkanje

Oblikovalska identiteta – ciklus Daljnogled
V sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije

Umetniški projekt Vrtičkanje, prtičkanje mlade tekstilne oblikovalke Zale Hrastar je domišljen razmislek o življenjskih kontrastih, ki jih spretno združuje skozi uporabo digitalne in rokodelske tehnike. Središče tega projekta predstavljajo stari prtički, ki so preoblikovani in kolažirani v funkcionalne tekstilne mojstrovine. 

Projekt tako izraža sinergijo med preteklostjo in sedanjostjo, preoblikovanje dediščine v nekaj novega, inovativnega in privlačnega. 
Poleg tega ima projekt pomembno vlogo pri spodbujanju pomena recikliranja in ponovne uporabe rabljenega tekstila. 

Avtorica si zato zasluži priznanje za ohranjanje prepoznavne vizualne identitete in kakovostnega umetniškega dela, ki presega čas in modne trende. 

 

Projekt je nastal v sodelovanju z mentoricama Marijo Jenko in Petjo Zorec; NTF – Univerza v Ljubljani. 

Priznanje DALJNOGLED razpiše in podeljuje Društvo oblikovalcev Slovenije ter je namenjeno mladim ustvarjalcem, ki ob prijavi dela še niso dopolnili trideset let. Avtor ali skupina avtorjev prejme priznanje za najboljši odgovor na razpis oziroma izziv, razpisan pri DOS.

Predsednik Društva oblikovalcev Slovenije: Jurij Dobrila
Predsednik žirije oblikovalski presežki: Peter Jamšek
Oblikovanje razstavne postavitve: Anka Štular
Fotografija: Zala Hrastar

Zala Hrastar: Vrtičkanje, prtičkanje

25. jan. - 13. mar. 2024
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
05. jan. - 27. feb. 2024

Alen Ožbolt: SREBRNA OKNA

Razstava knjižnih naslovnic Društva za teoretsko psihoanalizo – zbirke ANALECTA, revije PROBLEMI in glasila Freudovskega polja Razpol

34 let je minilo, odkar je Alen Ožbolt prevzel oblikovanje revije PROBLEMI in knjižne zbirke ANALECTA. 34 let in približno 280 naslovnic – impozanten opus, ki mu v založništvu zlepa ni para. Naslovnice imajo enako izhodišče, a so vendarle vsakič individualne, unikatne in ponavadi subtilno povezane z vsebino. Izhodišče za oblikovno osnovo je bil sloviti Heglov citat: »Ko filozofija slika svoje sivo na sivem, tedaj se je neka podoba življenja postarala, in s sivim na sivem se ne da pomladiti, temveč le spoznati.« 

Naslovnica je neke vrste okno v knjigo, kar bo v Cankarjevem domu predstavljeno skozi vsa razstavljena dela.

Besedila ob razstavi sta poleg avtorja prispevala tudi dr. Mladen Dolar in dr. Alenka Zupančič, januarja in februarja pa bo ob razstavi potekal tudi cikel predavanj velikih imen filozofije Sivo na sivem.

Oblikovalska zasnova je tako postavljena v sozvočje s konceptualno zasnovo, na katero se opira teorija, ki se je razvila v stotini knjig zbirke Analecta in pri reviji Problemi, teorija, ki si je v toku zadnjih desetletij pridobila svetovni sloves. Zato je smiselno, da razstavo naslovnic Srebrna okna spremljajo tudi dogodki, ki bodo na različne načine reflektirali izhodišča in domet te teorije, izhajajoč iz sivega na sivem.
 

Alen Ožbolt: SREBRNA OKNA

05. jan. - 27. feb. 2024
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
12. nov. 2023 18:00

Zvokotok v CD: Mieko Shiomi, Glasba za dva izvajalca II (Music for two players II)

Leta 1963, ko je nastala kompozicija Music for two players II, se je v krogih svetovnega umetniškega gibanja Fluksus že kar naprej omenjalo njeno avtorico Mieko Shiomi (1938–). Po hudi izkušnji druge svetovne vojne in študiju muzikologije na Univerzi za umetnost v Tokiu je soustanovila skupino Ongaku, ki se je ukvarjala predvsem z noise glasbo in performativnimi umetnostmi. To je bilo obdobje pomembnih premikov v koncepcijah glasbe oziroma, bolj natančno, obdobje dekonstrukcije njenih zgodovinskih koncepcij in vnosa elementa procesualnosti vanjo. »Mislim, da so vse procesi, tako tudi izvedba performansa in življenje samo,« je dejala Mieko Shiomi. »Še več, menim, da bi se umetnost in vsakdanje življenje morala odzivati drug na drugega.« V tej perspektivi, značilni za glasbene avantgarde 20. stoletja, zvočenje preneha biti edino bistvo glasbe. V glasbo vstopijo, kot njeni konstitutivni elementi, delovanje telesa, najmanjši vsakdanji dogodek, prostor. 

V delu Music for two players II si izvajalca/-ki delita prostor. Počneta lahko načeloma karkoli (ali pa nič), le govoriti ne smeta. Konvencionalno zvočenje izgubi primat, a zvočenje s tem ne izgine. 

Paralelo s tem predlogom najdemo tudi v tako imenovanem drag performansu, se pravi performativni umetnosti kraljic preoblek (angl. drag queens).  

Kraljice preoblek najpogosteje nastopajo na playback, ravno zato so posebej zanimive za izvedbo kompozicije Mieko Shiomi. Njihov nastop temelji na prevzemu in utelesitvi vsega, kar konstituira izvedbo glasbenega dela – izvajalko, njen glas, glasbo pesmi (tudi operne arije), podobo, govorni komentar. Nastop pa je tako intenziven, da izbriše odsotnost izvajalca/-ke in skladatelja/-ice. To se pravi, pridejo na oder, pojejo, a ne pojejo. Govorijo, a ne govorijo. Molčijo, a ne molčijo. Ves nastop temelji na glasu, ki ga ni, a je. Zdaj pa jih postavljamo v zanje novo, vznemirljivo vlogo, ki jo določa glasbeni zapis: govoriti ne smejo. Kako se bo v delu znašla izvajalka, katere izvedba vloge temelji na izjemni izraznosti, ko partitura to izraznost zatre?

Kompozicijo Music for two players II bosta izvedli kraljici preoblek (angl. drag queens) Babsi Adler in Anđa Rupić. 

Letošnji Zvokotok snuje Nina Dragičević.

Zvokotok je koncertni cikel, ki se posveča sodobni komponirani glasbi, raziskovanju kompozicijskih postopkov, pogosto v povezavi z glasbeno tehnologijo. Spodbuja in združuje samosvoje zvočne jezike, izvedbeno inovativnost ter povezuje prostore ustaljenega institucionalnega umetniškega delovanja s prostori dinamičnega delovanja neinstitucionalnih umetniških sfer. 


 

Zvokotok v CD: Mieko Shiomi, Glasba za dva izvajalca II (Music for two players II)

12. nov. 2023 18:00
12. nov. 2023 18:00
Več terminov

Prost vstop

Produkcija: Zavod Sploh
Partner: Cankarjev dom
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Pretekli dogodek
23. okt. - 14. nov. 2023

Zgodovinski spomin, tretja dimenzija časopisa

Dokumentarna razstava ob 60. obletnici atentata na Johna F. Kennedyja
Avtor: Ali Žerdin

John F. Kennedy, 35. predsednik ZDA, je bil ubit pred šestdesetimi leti, 22. novembra 1963, v Dallasu. Bil je človek časopisnih naslovnic, televizijskih nastopov, dognanih govorov, predsednik, ki je za seboj puščal atraktivne citate, ikona, mit, telesno šibak človek atletskega videza, promiskuiteten mogočnež, ki je vzbujal vtis skromnega družinskega moža.

Časopisni izvodi, ki jih hrani Muzej tiska, ga kažejo v njegovi bleščeči podobi. Njegov umor je bil svetovni medijski dogodek – kot pristanek na Luni. 
 

Zgodovinski spomin, tretja dimenzija časopisa

23. okt. - 14. nov. 2023
Več terminov

Pretekli dogodek
Od 7. sept. 2023

Futr za jutr

Ideja, ki zmanjšuje količino zavržene hrane
V sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije

Tjaša Mužina, Maruša Dolinar, Žan Girandon, Pia Groleger, Luka Pleskovič, Simon Rozman, priznanje daljnogled 2022

Futr za jutr

Od 7. sept. 2023
Več terminov

Prosti vstop

Pretekli dogodek
Do 15. sept. 2023

Andrej Skubic: Pa čeprav buldožer

Kritikovo oko
Kritik: Matej Bogataj

Založba Goga, Novo mesto 2022

Vzporedni svetovi kot rešitev samote
V Skubičevem romanu Pa čeprav buldožer pisatelj pri petdesetih dobi ponudbo, ki je ne more zavrniti: nekdanja sošolka – sam opaža, da ima težave s komunikacijo in morda avtistično motnjo – mu ponudi, da bi za njeno podjetje z računalniškimi igricami ustvarjal osebe. Kompleksne in zato nepredvidljive, enake živim bitjem, ustvarjal naj bi značaje s potlačitvami in nepredelanimi travmami, zato naj bi se igrica z nepredvidljivimi zapleti čim bolj približala resničnosti in siceršnjim odnosom. Vendar se zatakne na več ravneh; najprej zato ker pisatelj ugotavlja, da se pri ustvarjanju oseb vse bolj potaplja v lastno preteklost in išče tiste, ki jih je tako ali drugače prizadel. Ob tem se zaveda, da je odtujen svoji družini, da ne razume memov, ki nasmejijo njegovega odraščajnika. Ko žena in sicer manj družabni in odprti sin vdreta v njegov službeni računalnik, se potem v virtualnih svetovih pomenijo tisto, česar se iz oči v oči ne uspejo.

Skubic tokrat izbere protagonista, kakršnega dobro pozna, tako rekoč nekoliko bolj nerodno in malce odljudno verzijo sebe. V tem smislu je roman avtofikcijski, ob tem se zažira v same temelje literarnega ustvarjanja: kako in na podlagi katerih izkušenj pisatelj oblikuje svoje like, zakaj prepoznamo za avtorja značilne značaje in zaplete? Kakšna je avtorska odgovornost do oseb, ki jih je kreiral in potem dal na razpolago bralcu, v tem primeru morda okrutnemu in brezvestnemu igralcu kompleksnih računalniških igric, vajenemu »streljačin« in destrukcije?

Roman že v naslovu s parafrazo Minattijevih verzov opozarja, da moraš nekoga imeti rad, in pripovedovalca nezadržno muči radovednost, kaj na sosedovem dvorišču počne zaraščen in neraben buldožer. Skubic se spominsko vrača v čase hevimetalske scene in njenih prizorišč pa alternativne kulture in v uporna osemdeseta, hkrati, kot še nekateri drugi mlajši domači prozaisti, premišlja nove izzive in možnosti, ki nam jih prinaša tehnologija. Tako gre za očarljiv preplet znanstvene proze, ki napenja možnosti današnjosti z novimi tehnologijami, ter za izpoved o pisateljskem početju, ki je glede na nove izmišljene virtualne in vzporedne svetove nekoliko zastarelo in nepopularno. Skubic svoj roman in njegovega nosilca izpisuje neizprosno, na nedoločljivi meji izpovednosti, ki jo sicer na koncu relativizira s priznanjem, da je vse samo proza, torej izmišljija. Obenem z veščim prepletanjem novih tehnologih in starih vprašanj o ustvarjanju ter z njim povezano odgovornostjo in nebrzdano svobodo pri kreativnosti. 

Matej Bogataj    

Andrej Skubic: Pa čeprav buldožer

Do 15. sept. 2023
Več terminov

Brezplačen ogled

Pretekli dogodek
21. jun. - 27. avg. 2023

Skupaj …. sta slovenska Teritorialna obramba in Milica obranili referendumsko odločitev za samostojno Slovenijo

Fotografska razstava Vojaškega muzeja slovenske vojske in Muzeja slovenske policije

Razstava skozi fotografski objektiv prikazuje in obiskovalcu ponuja vpogled v bojne aktivnosti pripadnikov slovenske teritorialne obrambe in milice med ključnimi trenutki na poti do uresničitve dolgo pričakovane samostojnosti naše države.

Na ogled danih 49 fotografij poskrbi za popotovanje skozi trenutke zgodovine, ki razkrivajo pogum, odločnost, vztrajnost in zavzetost tistih, ki so dokazali, da je slovenski narod tudi nepopustljiv in trdoživ. 

Različni fotografi, profesionalni in amaterski, ki so prispevali fotografije za razstavo, s tem omogočajo, da njihove vsebine postajajo del zgodovine in tako večnosti. In ob enem prebujajo spomine na obdobje slovenskega osamosvajanja ter so hkrati opomin, da vojna ne sme postati stanje duha.


 

Skupaj …. sta slovenska Teritorialna obramba in Milica obranili referendumsko odločitev za samostojno Slovenijo

21. jun. - 27. avg. 2023
Več terminov

Prosti vstop

Od 2. do 4. avgusta bodo zaradi vzdrževalnih del razstave ZAPRTE.

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI