6. sep. - 6. dec. 2022

Neja Tomšič

Likovni kritiki izbirajo - cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov.
Izbor: Miha Colner

Neja Tomšič: Opijske ladje (2015–2022)
Umetnica Neja Tomšič v svoji izrazito interdisciplinarni ustvarjalni praksi pogosto raziskuje prezrte epizode zgodovine, ki jih skuša aktualizirati in interpretirati skozi sodobno prizmo. Pri tem se poslužuje različnih taktik in izraznih medijev, kot so prevzem podob in besedil, filmska pripoved ali performativna akcija. Njen pristop do obravnavanja zgodovinskih in aktualnih družbenih pojavov pa je pogojen s poetičnim pripovednim načinom, ki običajno deluje v kombinaciji besed in podob. Tudi delo Opijske ladje (2015–2022) temelji na večplastnih uprizoritvenih in likovnih formalnih pristopih, saj se je razvijalo v več vzporednih pojavnih oblikah daljše časovno obdobje. Danes, ob postopni razgradnji družbene pogodbe, ki je v zahodnem svetu veljala zadnjih sedemdeset let, zato odstira skrite in potlačene zgodovinske dogodke, ki ponovno oziroma še vedno določajo družbene in gospodarske modele sodobnega sveta.

Skozi izbrane zgodbe se posveča refleksiji kolonialnega nasledstva, ki ponuja odgovore na številna zapletena vprašanja trenutnih geopolitičnih razmerij. To je v prvi vrsti povezanost finančnih modelov prostega trga z vojaško močjo, saj imperiji svoje gospodarske interese pogosto udejanjajo z vojaškimi intervencijami. Da bi razgalila trenutne modele neoliberalne ideologije, ki vodi v deregulacijo gospodarstva in socialno razslojevanje, se je obrnila v drugo polovico 19. in začetek 20. stoletja, ko se je dokončno izoblikovala ideja o neizogibnosti prostega trga in neusahljivih naravnih virih.

Delo Opijske ladje tako priča o obdobju, ko so bile dežele Vzhodne Azije prisiljene vstopiti v igro globalne trgovine. Opijske vojne so sprožile zahodne velesile sredi 19. stoletja, da bi prisilile Kitajsko, ki še ni vstopila v proces modernizacije in industrializacije, prodajo čaja v zameno za opij. Opij je pustošil po kitajski družbi, zato ga je cesar prepovedal, kar so Velika Britanija in zaveznice označile kot grožnjo prostemu trgu, napadle Kitajsko in jo prisilile v trgovanje pod njihovimi pogoji. Pozneje se je opij razširil tudi v zahodni svet in v odvisnost potisnil milijone, vendar je bil kljub temu vselej pomembnejši dobiček lastnikov korporacij, ki so kopičili presežke tega donosnega posla. V tem času se je vzpostavila danes tako običajna naveza države in zasebnih korporacij, ki z roko v roki kolonizirajo svet.

Neja Tomšič je izpostavila tudi posledice opijskih vojn v sodobnem času, saj so nekatere danes največje banke, zavarovalnice, investicijske družbe, transportna podjetja in trgovski konglomerati svoj obstoj zgradili prav na trgovini z opijem. Delo se je začelo kot serija čajnih obredov Čaj za pet: opijske ladje, kjer umetnica s pripovedovanjem in vizualnimi pomagali odstira zgodbe, povezane s petimi opijskimi jadrnicami iz druge polovice 19. stoletja. Temu je sledila knjiga umetnika, kjer ob pomoči najdenih podob in besedil v slogu zgodovinske čitanke predstavlja nekatere v zahodnem zgodovinopisju zapostavljene fragmente opijskih vojn in njihovo trdoživo nasledstvo.

Tokrat je delo Opijske ladje predstavljeno v razstavni izvedbi. To so hibridna dela, ki kombinirajo najdene podobe in besedila ter pričajo o izbranih zgodbah trgovine z opijem, medtem ko zavestno ustvarjajo prehod iz faktične na simbolno raven izzvane problematike. Trgovina s čajem in opijem je stvar preteklosti, ko so se (pre)oblikovale ideje o politiki, družbenem razredu, spolu, veri in kulturi ter hkrati sedanjosti, saj so sledi te industrije še vedno globoko zakoreninjene v drobovju veliko gospodarskih in vojaških velesil.

Miha Colner


 
Neja Tomšič (1982) je vizualna umetnica, pesnica in piska, ki v svoji interdisciplinarni ustvarjalni praksi združuje številna področja in umetniške medije kot so risba, fotografija, poezija, performans in glasba, medtem ko aktivno deluje tudi kot kuratorica in producentka. Je soustanoviteljica neodvisne raziskovalne in produkcijske platforme MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti in članica interdisciplinarnega kolektiva Nonument. Živi in deluje v Ljubljani.
 
Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos v Galeriji Božidar Jakac - Muzeju moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki, prav tako je aktiven kot predavatelj in publicist, ki se posveča vizualni umetnosti in vizualni kulturi, še zlasti področjem fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo)medijske umetnosti. Od leta 2005 redno objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani in Kostanjevici na Krki.
 

Neja Tomšič

6. sep. - 6. dec. 2022
Show more

Admission free

V sodelovanju s Slovenskim društvom likovnih kritikov

Ivanka

Ivanka

Ivanka
najboljša spremljevalka na prireditve.

prijava

Bodite med prvimi ...

....  ki boste izvedeli, katere koncerte, predavanja, gledališka in plesna gostovanja in drugo pripravljamo v Cankarjevem domu,

© Cankarjev dom

Cookies   Production: ENKI