Odporna arhitektura – Sklop javno

Aleš Žnidaršič, Mojca Gregorski, Polona Filipič in Marko Pretnar
Študenti: Ambrož Bartol, Irid Sevšek, Eva Matijaševič

Polona Filipič in Marko Pretnar
POSLOVNO-SKLADIŠČNI OBJEKT ELTAS
Stavba Eltasa dograjuje obrtno območje Šentjerneja, z izrazito silhueto vzdolžnega volumna, ki poudarja dinamiko ulice in gradi na reprezentančni izraznosti. Koncept odprte in povezane skupnosti, ki je v podjetju ključen, je preveden v zasnovo stavbe, z vgrajeno prehodnostjo, večnamenskostjo in prijazno izraznostjo posameznih funkcionalnih prostorov. Strogo zasnovo proizvodnega dela za izdelavo elektronskih elementov določa specifična razporeditev prostorov, ki so zasnovani materialno anonimno. Poslovne vsebine podjetja, s pisarnami in skupnimi prostori za druženje zaposlenih pa, v premišljenem izboru oblik, materialov in barv, spodbujajo sodelovanje in dialog. Stavba zasleduje trajnostne koncepte ter zagotavlja naravno osvetlitev in prezračevanje delovnih prostorov, s ciljem zaposlenim ponuditi kar največje ugodje.
 

Ambrož Bartol
Srečevanje arhitekture in posameznika je neizogibno. Prostor vsi poznamo in vsi sooblikujemo, razumevanje in vrednotenje njegovih lastnosti pa običajno ostaja v domeni arhitektov, kar pogosto privede do navzkrižij pri dojemanju prostora. Da bi arhitekturna stroka lahko bila stalno vpeta v svet, je ključno, da v procesu izobraževanja novih generacij arhitektov svoje ugotovitve in pridobljeno znanje deli tudi s širšo javnostjo. Z aktivnim ozaveščanjem lahko dosežemo skupno spoznanje, da je arhitektura del grajene kulture, ki opredeljuje prostor in čas, v katerem se manifestira.

Irid Sevšek
Proces globalizacije, ekonomija kapitalizma in vsesplošna digitalizacija življenja omogočajo eksponenten razvoj in napredek, ki sta v nasprotju z linearnim razvojem človeške vrste. Ob tem se poglabljajo socialne stiske posameznikov in krha socialni ustroj sodobne družbe, kar se v kriznih obdobjih še stopnjuje. Osrednja tema je premislek, kako lahko arhitektura z mislijo na človeka in z občutljivostjo do socialnih vprašanj vpliva na boljšo družbo in bolj prijazen vsakdan.

Eva Matijaševič
Magistrska naloga bo predstavljena s serijo vprašanj, ki so nalogo usmerjala od začetnih teoretičnih izhodišč do zaključnega arhitekturnega detajla:
S čim se danes soočamo? 
S kakšnimi problemi bi se kot stroka morali aktivno ukvarjati in kakšna vprašanja bi morali zares postavljati?
Kakšen bo naš arhitekturni odtis v prihodnosti?
 

Predavanja bodo na ogled na Youtube kanalu Cankarjevega doma.