Cankarjev dom pod novo streho

24. 9. 2018

Že prvi pogled na našo hišo je to sezono nekoliko drugačen. Na Erjavčevi stoji velikanski žerjav, kar 91 ton ima, pa seveda ne gre za ogromnega ptiča, temveč za stroj, ki pomaga pri prenovi naše bakrene strehe. Stara je namreč štirideset let in leta 2012, pa tudi decembra lani, jo je vihar deloma kar odpihnil na cesto; ta dogodka pa sta bila resno opozorilo, da je prenova nujno potrebna. Želimo si čim manj dežja, kar bi izvajalcem omogočilo, da delo končajo do konca novembra. To bi pomenilo, da smo na zimo dobro pripravljeni.

Tudi Erjavčeva, tako pred predsedniško palačo kot vse od Prešernove do Slovenske, bo po zaslugi Mestne občine Ljubljana dobila novo podobo. Že nekaj dni pred predsedniško palačo kopljejo veliko jamo, ki jo bodo za nekaj časa prepustili arheologom. Bog ve, kaj vse bodo našli! Prav lepo bi bilo, če bi odkrili kaj, kar bo dopolnilo naše vedenje o življenju prednikov. Po končani prenovi bo okolica Cankarjevega doma pravi cukrček!

Zanimanje za našo hišo kot reprezentativno stavbo arhitekta Edvarda Ravnikarja je veliko. Tako med domačini, ki so si jo navdušeno ogledovali med Dnevom odprtih vrat 12. septembra, kot tudi med tujci. Konec avgusta smo gostili strokovno konferenco Docomomo. To je organizacija, ki skrbi za zaščito arhitekture modernizma, se pravi, da je stavbe sicer treba prenavljati, vendar tako da ohranijo svoj prvobitni značaj. Zelo me je navdušil nizozemski arhitekt Hubert Jan Henket, ki je eden od ustanoviteljev tega gibanja. Nad Cankarjevim domom je bil v arhitekturnem smislu izjemno navdušen. Dejal mi je, da Ravnikar med vsemi modernističnimi arhitekti najbolj izstopa po svoji humanosti, po tem da je človeški komponenti dal prednost pred racionalno vizijo prostora. Navdušila ga je tudi Ljubljana, predvsem zato ker jo je doživel kot človeku prijazno mesto; njena majhnost po njegovem mnenju omogoča prijazno bivanje. Ko sem si na spletu ogledala njegove arhitekturne rešitve, pa sem bila nad njegovim delom navdušena tudi sama.
 

Prejšnji teden smo novo sezono Zlatega abonmaja odprli s koncertom Orkestra Philharmonia Londonpod taktirko izjemnega finskega skladatelja in dirigenta Esa-Pekka Salonena. Dobesedno uživali smo v Schönbergovi Ožarjeni noči in Brucknerjevi Simfoniji št. 7.

Ogledali smo si tudi premiero novega slovenskega mladinskega oziroma družinskega filma Gajin svet v režiji Petra Bratuše. Prisrčen film, kar se da! Pa Sebastian Cavazza navdušuje kot vedno ter seveda tudi Tara Milharčič kot z vsemi žavbami namazana prisrčna in junaška deklica Gaja. Se splača v kino!

Ta teden priporočam sredino premiero predstave Hlapec Jernej in njegova pravica v režiji Žige Divjaka in četrtkovo premiero celovečernega dokumentarca Cankar Amirja Muratovića. Vse skupaj je dobro dopolniti z ogledom razstave o Cankarju v naši galeriji, ki jo je najbolje obiskati ob četrtkih popoldan, ko pripravimo strokovno vodenje.

Tako je, potno poletje je za nami in zagrizli smo v novo sezono. Juhuhu!

Most read

Be The Flow!

Happy 2024!

6 October – World Cerebral Palsy Day

© Cankarjev dom

Cookies   Production: ENKI