Uršulini karierni nasveti

19. 10. 2018

Na Kariernem sejmu se je včeraj trlo obiskovalcev. Mladih, seveda. Karierni sejem omogoča srečevanja med delodajalci in delojemalci. Največ zanimanja pri mladih je za ugledna podjetja, med katerimi je tudi veliko naših pokroviteljev, saj so uspešna podjetja po večini tudi družbeno odgovorna in pozorna do skupnosti, v kateri delujejo.

Na zadnjem kongresu Združenja menedžer smo slišali, da petinšestdeset odstotkov poklicev, ki jih bodo opravljali današnji srednješolci, sploh še ne obstaja. Da bodo tudi trikrat do štirikrat v življenju zamenjali poklic oziroma kariero. Da bo delo v istem podjetju od konca šolanja do upokojitve redkost. Da bodo veliko dela opravljali doma za računalnikom, projektno globalno sodelovali z različnimi delodajalci tudi iz različnih časovnih pasov, zaradi česar si ne bo lahko smiselno urejati delovnega časa in počitka.

Kaj bi lahko svetovala mladim sedaj, ko različne poklice v kulturi opravljam več kot trideset let?

1. Izobraževanje je pametno vzeti čim bolj resno, kar pomeni, da se ne splača tratiti časa z večkratnim ponavljanjem izpitov. Naj bo prvo opravljanje izpita tudi zadnje.

2. Formalno izobraževanje šteje. Kar človek začne, naj tudi konča. In to čim prej, ker volja z leti jenja.

3. Čas študija ali poklicnega izobraževanja je v primerjavi z družinskim življenjem pozneje res obdobje brezskrbnosti. Zato ne sedite sami doma za računalnikom, ampak se čim več družite z različnimi ljudmi. Predvsem pa se zabavajte, ker bo za to potem v življenju manj priložnosti. No, mogoče spet po upokojitvi, ampak o tem čez dvajset let. Slovenci zabavo jemljemo premalo resno. Je namreč pomemben del duševnega zdravja. Seveda, če ni povezana z nezdravimi substancami, ki pa jih človek res ne potrebuje v pretirani meri oziroma sploh ne, da bi bil zadovoljen in prešerne volje.

4. Družite se z različnimi ljudmi, ne le s sovrstniki, ki jih tarejo podobni problemi kot vas, ampak tudi z mlajšimi in starejšimi od vas. Predvsem od starejših, če niso zoprni, se lahko veliko naučimo, da nam ni treba stokrat zdrsniti na istem bananinem olupku, s čimer mislim na to, da se lahko kaj naučimo tudi iz izkušenj drugih.

5. Čim več različnih ljudi poznate, s katerimi imate zgledne odnose, tem lažje bo potem živeti, pa tudi delati.

6. Že v srednji šoli in po njej si s priložnostnimi deli naberite čim več različnih izkušenj. Jaz sem kot srednješolka lepila znamke v vložišču Cankarjevega doma, natikala vijak na kolo poni za tekočim trakom v Rogu, pakirala sveče za tekočim trakom v Iliriji, pakirala pravkar zaklane piščance v Perutnini v Zalogu, delala pri nekakšni peči v Kartonažni tovarni, izpolnjevala položnice na Kmečkem glasu, bila prikupna natakarica na sejmih Gospodarskega razstavišča, bila hostesa na Jazz festivalu Ljubljana itd. Vsaka izkušnja je dragocena tudi zato, da ugotoviš, česa v življenju res ne bi rad počel.

7. Včasih pa moramo početi tudi kaj, česar res ne maramo. Celo v poklicu, ki ga obožujemo, so takšni trenutki in ravnanje, ki nam je zoprno. Ampak, če je le mogoče, si je treba izboriti poklic, ki ga imate radi. Pri tem naj vas morebitna zavrnitev nikakor ne prežene. Poskusite večkrat, v tretje gre rado. Za pomembne zadeve se borite do konca, tudi po tem, ko se že vsem zdi, da res ni več nobenih možnosti. Velikokrat mislimo, da je že vse zapravljeno in da smo prišli do bridkega konca, pa se pojavi nenavaden, nepričakovan optimističen preobrat.

8. Ne dovolite, da vas neuspehi pretirano potrejo. So sestavni del uspeha. Doživlja jih vsak, dober pa je samo tisti, ki jih učinkovito premaga. Sama sem bila v mladosti prepričana, da so dobri tisti, ki neuspehov nimajo, kar je seveda zabloda.

9. Ko boste v službi, se ne poslužujte umazanih trikov in podlih zvijač. Ko opazuješ takšno vedenje v svojem okolju ali pri sodelavcih, opaziš, da se kratkoročno kaj takšnega nekaterim celo izplača, ampak v daljšem obdobju se naposled tako ali drugače utopijo v lastnem govnu.

10. Mi, ki smo odraščali v socializmu, se v mladosti nismo pretirano obremenjevali s tem, koliko je kaj plačano, veliko dela smo zaradi izkušenj opravljali tudi zastonj. Danes je drugače. Treba si je vzeti tudi čas za razmislek o plačilu.

11. Partnerje, ki vas v življenju ovirajo, ki ne razumejo vaših vrednot tudi v vašem poklicu, ki vam niso v oporo, kadar je treba, ki bi vas radi korenito spremenili, kar pomeni, da jim sploh niste všeč, zamenjajte čim prej, pa če so še tako lepi na videz.

To bi bil na kratko in na hitro moj drobni prispevek h Kariernemu sejmu. Morda bo kaj od navedenega komu res v pomoč ali vsaj v razmislek. Zdaj pa še k umetnosti!

Ta teden smo doživeli tudi lep koncert minimalistično navdahnjenega Islandca Olafurja Arnaldsa. Navdušil je mlado občinstvo. Bila sem skoraj najstarejša v dvorani, od mene pa je bil starejši le še Bogdan Benigar, ki je koncert pripeljal v Ljubljano. Najbolj presunljiv je bil zaključek, skladba za umrlo babico s pomenljivim molkom na koncu. Ni lepšega kot tišina, ki kriči.

Izvrstna je bila tudi plesna predstava Ljubezen, poglavje 2 koreografov Sharon Eyal in Gaia Beharja, s katero smo začeli Veličastni abonma. Dramaturško prečiščena, ostra, nekompromisna, izjemna plesna izvedba. Ob pogledu na intenzivnost plesa so nas bolela lastna telesa.

Danes pa v Maribor. Naše Pohujšanje odpira festival Borštnikovo srečanje.

Most read

Be The Flow!

Happy 2024!

6 October – World Cerebral Palsy Day

© Cankarjev dom

Cookies   Production: ENKI