Anekdota o začetku

"Sredi sedemdesetih je Slovenski filharmoniji dirigiral sloviti romunski dirigent Sergiu Celibidache. Dvakrat je dvignil roki in ju nato spustil. Prvič se je celo nejevoljno obrnil proti občinstvu. Nič ni pomagalo: stoli v dvorani so bili stari in ob vsakem premiku obiskovalca so škripali kot za stavo. Občinstvo se je končno za silo umirilo in koncert se je začel. To so bili časi, ko smo v Slovenski filharmoniji vedno imeli dva koncerta hkrati, prvega na odru, dopolnjevalo pa ga je škripanje lesenih stolov. Nemogoče je bilo namreč negibno sedeti uro ali dve.

Naslednji dan sta Dragiša Ognjanovič in Marjan Gabrijelčič dirigentu v čast priredila slovesno kosilo, na katerega sta povabila tudi mene. Ko so S. Celibidacheju povedali, da sedim za mizo kot predstavnik ljubljanske kulturne politike, se me je tako silovito lotil, da sem si to srečanje za vse čase zapomnil. Sram da naj nas bo, ker imamo tako majhno in slabo vzdrževano dvorano s škripajočimi stoli. Da preprosto ne more razumeti, kako ima lahko kulturna politika tako podcenjevalen odnos do simfonične glasbe. Da smo provinca ter da njega in njegovega orkestra v Ljubljani zagotovo ne bomo več videli.

So dogodki v življenju, ki dajo misliti; človeka obremenijo in zaznamujejo za vse življenje. Srečanje s slovitim dirigentom je bilo, čeprav sem s kosila odšel kot polit cucek, eno tistih, ki so me tako vznemirila, da sem postal glede razmer, v katerih je takrat živela in delovala ljubljanska kultura s sodelavci v Ljubljanski kulturni skupnosti in Svetu za kulturo republiške SZDL, mnogo bolj dejaven, kritičen in celo nestrpen."

Mitja Rotovnik

Besedilo je vzeto iz uvodnika v 20 x 365, Spominski zbornik Cankarjevega doma ob 20-letnici, Ljubljana, 13. maja 2000





Kratka kronologija

  • Gradnja Cankarjevega doma je bila zagotovo naša največja investicijska avantura v kulturi v minulem stoletju:
  • Še aprila 1977 poleg lepih sanj o kulturnem središču v centru Ljubljane in več kot desetletje ograjene gradbene jame ni kazalo, da se bo kar koli premaknilo.
  • 11. maja 1977 je bil že ustanovljen iniciativni odbor, v IZITR so začeli pod vodstvom prof. Eda Ravnikarja pripravljati arhitektonske načrte, arheologi so se preselili na delovišče, morebitni ustanovitelji so se začeli pogovarjati o denarju.
  • Poleti je bil pripravljen družbeni dogovor o gradnji in financiranju, vsak ponedeljek ob 18. uri se je v zgradbi LB sestajal operativni štab.
  • Jeseni so bila glavna dela že razdeljena med investitorje in začel se je hud boj za zbiranje denarja; programske in druge komisije operativnega štaba so delovale s polno paro.
  • Kljub prepovedi Beograda, da se investira v družbene dejavnosti, je bil 15. januarja 1978 podpisan Družbeni dogovor o izgradnji in financiranju Kulturnega doma Ivan Cankar in 26. januarja so na delovišču že zarohneli stroji; republika in mesto sta mrzlično iskala in združevala sredstva za gradnjo.
  • Spomladi 1980 so se v Linhartovi dvorani že začele prve kulturne in kongresne prireditve, še prej je bila ustanovljena delovna organizacija KDIC v ustanavljanju z Miranom Kertom kot prvim generalnim direktorjem, Marjanom Javornikom kot prvim programskim direktorjem in Igorjem Lampretom kot njegovim namestnikom. Božena Zakrajšek je kljub hudim nasprotovanjem pripeljala iz Kompasa Magistrat večinski del takratne kongresne ekipe; zaposlila sta se tudi inž. Sašo Kranjc in Jana Kramberger. Prvi je postal tehnični direktor CD, druga pa leta 1982 direktorica skupnih služb, pri čemer uspešno vztrajata še danes.
  • Do septembra 1982, ko je postal generalni direktor Mitja Rotovnik, so bile končane vse štiri osrednje dvorane, le oder največje, danes Gallusove dvorane je moral počakati še dve leti, da je bil lahko uporabljen. Zato je bil koncert SF jeseni 1982 pred železno zaveso; na treh odrskih platojih so pred železno zaveso do leta 1984 potekali tudi drugi umetniški in kulturni dogodki.


Osnovni podatki

Glavni projektant: akademik prof. Edo Ravnikar
Vodenje investicije: Odbor udeležencev družbenega dogovora o izgradnji in financiranju Kulturnega doma Ivan Cankar (predsednik Mitja Ribičič); Operativni štab za izgradnjo, (predsednik Janez Zemljarič (1977–81), Borut Miklavčič (1981–85)
Izvajalci del: SCT, Gradis, IMP, Iskro, Slovenijales, ljubljanska energetska in komunalna podjetja, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij ter Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije, skupaj več kot 200 podjetij
Vrednost naložbe: 53,5 milijonov EUR
Skupna površina: 36.000 kv. m
Izdelava orgel v Gallusovi dvorani: Karl Schuke, Berlin, Nemčija
Avtor spomenika Ivanu Cankarju: akademski kipar Slavko Tihec (odkritje spomenika 10. maja 1982)



Pod lučmi na odru

Temeljna programska zasnova Cankarjevega doma, ki je bila napisana med letoma 1978 in 1980, je ostala v glavnih smernicah v veljavi vse do danes. Njena aktualnost je predvsem v zanesenjaški opredelitvi združevalne vloge Cankarjevega doma, njegove svetovljanske usmeritve in v tem, da jedro programske dejavnosti tvorijo kulturno-umetniške in kongresne prireditve v vseh mogočih produkcijskih izvedbenih oblikah.

Kulturno-umetniški program Cankarjevega doma je bil in je še vedno načrtovan sodobno, aktualno, domiselno, raziskovalno, na visoki izvajalski ravni in seveda kakovostno. Posebne pozornosti je vseskozi deležna nova domača ustvarjalnost.

Cankarjev dom je tako v Sloveniji in svetu pomemben in ugleden predstavnik, glasnik in posredovalec slovenske in tujih kulturno-umetniških izmenjav, kot močna ustvarjalna sila pa spodbuja in združuje umetniška in kulturna dogajanja v mestu. Nima svojega hišnega umetniškega ansambla, zato lahko še tesneje sodeluje z državnima Opero in baletom SNG in Slovensko filharmonijo. Slednja vsako leto gostuje v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma z več kot petdesetimi koncerti.

Kot največje in najbolj znano prireditveno središče v Sloveniji Cankarjev dom razvija in ponuja tudi storitve vrhunskega prireditvenega menedžmenta. Z izkušeno ekipo profesionalnih kongresnih organizatorjev uresničuje ideje z različnih delov države in sveta ter si s tem zagotavlja vedno večjo pozornost in zaupanje organizatorjev ter udeležencev svetovnih in mednarodnih kongresov, simpozijev in seminarjev.

Do leta 2000 je Cankarjev dom gostil 17.380 kulturnih, umetniških, kongresnih, sejemskih in družabnih prireditev ter skupaj 6,700.000 obiskovalk in obiskovalcev. Po začetnem obdobju, ko še niso bile dokončane vse dvorane, se v Cankarjevem domu vsako leto povprečno zvrsti skoraj 1000 kulturno-umetniških dogodkov ter približno 200 kongresnih projektov, ki se jih skupaj udeleži več kot 400.000 obiskovalcev.


GLASBA

Po številu prireditev je v kulturno-umetniškem programu Cankarjevega doma najmočneje zastopana GLASBA z najpestrejšo ponudbo glasbenih slogov: z resno glasbo vseh zvrsti, od simfonične do komorne, glasbeno-scenskimi prireditvami ter koncerti jazz, etno in sodobne glasbe vrhunskih domačih ter gostujočih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Cankarjev dom vsako leto uprizori tudi veliko operno ali baletno predstavo v koprodukciji z domačima operno-baletnima hišama in tujimi glasbeno-gledališkimi ustanovami, redno gosti tudi operne in baletne predstave iz sprotne mednarodne in domače ponudbe.
Izredna tehnična opremljenost odra Gallusove dvorane omogoča predstave spektakelskih razsežnosti, ki so za občinstvo vselej prava paša za oči in duha. Nepozabne uprizoritve na njenem odru so bile predvsem opere Turandot, Faust, Boris Godunov in Aida ter baleta Labodje jezero in Ukročena trmoglavka.
Med velikimi glasbenimi gosti Cankarjevega doma so bili Luciano Pavarotti, Carlos Kleiber, Zubin Mehta, Kurt Masur, sir Neville Marriner, Claudio Abado, Ivo Pogorelič, Miša Majski, Albert Brendel, Marjana Lipovšek, Irena Grafenauer, Vladimir Askenazi, Lorin Maazel, Mariss Jansons, sir Simon Rattle in Nikolaus Harnoncourt ter sloviti orkestri, kot so Dunajski filharmoniki, Izraelski simfonični orkester, Kraljevi orkester Concertgebouw, Washingtonska filharmonija, Akademija St. Martin in The Fields in Saška državna kapela Dresden.
Med zvenečimi imeni drugih glasbenih zvrsti so v Cankarjevem domu nastopili: Dizzy Gillespie, Miles Davis, Al Di Meolla, Tito Puente, McCoy Tyner, Wayne Shorter, John Zorn, Naked City, Maria Joao 2, Misia, Esma Redžepova, Habib Koite in David Bamada, Steve Martland Band, Dave Douglas, Nusrat Fateh Ali Khan, Les Negresses Vertes, Diamanda Galas, Tambours de Brazza in Balanescu Quartet in Muzsikas.

GLEDALIŠČE IN PLES

GLEDALIŠKI IN PLESNI PROGRAM namenja veliko pozornosti ustvarjanju slovenskih umetnikov, ki uresničujejo svoje zamisli v koprodukciji s Cankarjevim domom. Posebej pestro in živahno je v intimni Dvorani Duše Počkaj, ki je na voljo izključno ustvarjanju novih del, od plesnih in gibalnih predstav do lutkovnega gledališča za odrasle ter večmedijskih performansov in predstav, pri katerih je v ospredju raziskovanje razmerja med novimi tehnologijami in gledališčem.
Na odrih drugih dvoran redno gostujejo zanimivi gledališki in plesni ustvarjalci z vsega sveta, od kultnih imen in skupin, kot so Robert Wilson, Romeo Castellucci, DV8, Merce Cuningham, Josef Nadj, La La La Human Steps (Eduardo Lock), Jan Fabre, Angelin Preljocaj, Wim Vandekeybus, Balet Gulbenkian in Pekinška opera, do umetnikov, ki se šele uveljavljajo. Med vrhunskimi domačimi ustvarjalci, znanimi tudi v tujini, s Cankarjevim domom sodelujeta koreografa Matjaž Farič in Iztok Kovač s skupino En Knap, gledališkemu občinstvu pa je v posebnem spominu ostala veličastna postavitev Macbetha v sodelovanju z ljubljansko Dramo.

FILM

FILMSKI PROGRAM Cankarjevega doma z budnim očesom spremlja domače in mednarodno filmsko ustvarjanje ter filme tudi distribuira. Na široko je odprl vrata v Slovenijo največjim novodobnim filmskim avtorjem, predvsem evropskim pa tudi drugim, ki so prepričali s svojo kreativnostjo in izvirnostjo: Emir Kusturica, Dušan Makavejev, Peter Greenaway, Wim Wenders, Pedro Almodovar, Lars Von Trier, Michael Haneke, Ken Loach, Mike Leigh, Eric Rohmer, Eric Zonca, Caj Ming Ljang, Vong Kar-vaj, Čen Kajge, Takeši Kitano, Abbas Kiarostami, Jim Jarmush in drugi.
Programska ponudba, sestavljena iz različnih tematskih sklopov, mednarodnih festivalov in posebnih projekcij, pred veliko platno Cankarjevega doma pritegne tako sladokusce kot tudi naključne obiskovalce kinematografov.

RAZSTAVE

RAZSTAVE v galerijskih prostorih Cankarjevega doma postavljajo na ogled stvaritve vseh zvrsti in slogov upodabljajočih umetnosti. Galerija CD predstavlja izrazite osebnosti likovne umetnosti ter prireja zanimive študijske in tematske razstave, Mala galerija sledi sodobnemu fotografskemu utripu z vso izrazno svobodo in tehnično raznovrstnostjo, v večnamenskih prostorih pa so občasno razstave arhitekture in oblikovanja, arheologije in kulturne zgodovine.
Med velikimi imeni, ki jih je doslej predstavila Galerija CD, so bili denimo Picasso, Rembrandt, Egon Schiele, Georgio de Chirico, Hundertwasser, Chagall, Spazzapan, Morandi in Hodler. Zelo odmevne so bile pregledne razstave slikarstva, kiparstva in fotografije Akt na Slovenskem I–III.
Stalnice razstavnega programa so Mednarodni grafični bienale v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim in likovnim centrom MGLC, Slovenski bienale ilustracije v sodelovanju z Zvezo društev slovenskih likovnih ustvarjalcev ZDSLU in Natečaj za fotografijo leta v sodelovanju z revijo Emzin.


HUMANIZEM

Umetniške programe Cankarjevega doma pomembno dopolnjuje tudi HUMANIZEM s svojimi prireditvami, ki obravnavajo raznovrstno področje filozofskih, antropoloških, etnoloških, jezikovnih in drugih vprašanj. Številne okrogle mize in javne tribune, ki so vselej izjemno odzivne in polemične, Cankarjev dom prireja v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter univerzo, dotikajo pa se najrazličnejših humanističnih ved.
V okviru humanističnega programa so v Cankarjevem domu gostovale prenekatere svetovno znane osebnosti, med njimi Richard Flanangan, dr. David Brooks, Boris Groys, Amelia Jones, Juliette Mitchel in Noëlle Chatelet.


KULTURNA VZGOJA

Cankarjev dom skrbi tudi za KULTURNO VZGOJO mladih generacij od vrtcev do fakultet. S skrbno izbranim programom glasbenih, gledaliških, plesnih, filmskih, likovnih, literarnih, izobraževalnih in zabavnih prireditev ostri njihov estetski okus ter jim širi obzorja znanja, pred prazniki v decembru pa poskrbi za večdnevno pravljično razvedrilo najmanjših otrok.


FESTIVALI

V ponudbi Cankarjevega doma zavzemajo vidno mesto vsakoletni FESTIVALI, ki so zaradi programske kakovosti in aktualnosti odmevni ne le doma, ampak tudi prek slovenskih mej. Zlasti to velja za ljubljanski Jazz festival, ki se ponaša z zelo dolgo tradicijo, med nekoliko mlajšimi pa so se izjemno uveljavili Ljubljanski mednarodni filmski festival LIFF, Festival dokumentarnega filma, Druga godba, Mesto žensk, gledališki festival Exodos, festival sodobnega plesa Gibanica in festival ustvarjalnosti mladih Transgeneracije.
Med ustaljenimi prireditvami moramo posebej omeniti še Slovenski knjižni sejem s poudarkom na predstavitvah novosti založb ter z bogato ponudbo spremljajočih literarnih in drugih dogodkov.


KONGRESNA AGENCIJA CD

Kongresni agenciji CD številna domača in tuja znanstvena in strokovna združenja, podjetja, vladne in nevladne organizacije, društva, sejemski organizatorji in razstavljavci z različnih področij že več kot dvajset let zaupajo organizacijo znanstvenih in strokovnih kongresov, simpozijev in seminarjev, gospodarsko-podjetniških, izobraževalno-sejemskih in najrazličnejših družabnih prireditev.
Za vrhunsko izvedbo vsake prireditve Kongresna agencija zagotovi ustrezen prostor bodisi v samem Cankarjevem domu – v njem so nekatere najodličnejše dvorane v Sloveniji – bodisi v najetih prostorih kjer koli v Ljubljani ali prireditvenih središčih po vsej Sloveniji, denimo na Bledu, v Portorožu in Mariboru.
Najboljši dokaz strokovnosti, izkušenosti in zanesljivosti Kongresne agencije CD je več kot 3000 uspešno uresničenih prireditev v zadnjih dveh desetletjih, med katerimi je treba posebej omeniti nekaj najodmevnejših:
18. svetovni kongres mednarodne zveze gozdarskih strokovnjakov – IUFRO
18. kongres Evropske federacije biokemijskih društev – FEBS
2. kongres Evropske zveze endokrinologov
17. mednarodni kongres o industrijskem oblikovanju – ICSID
14. svetovni kongres o biometeorologiji
9. evropski kongres o klinični nevrofiziologiji
14. svetovni kongres o projektnem managementu
14. svetovni kongres o estetiki
8. svetovni kongres o otroški nevrologiji
50. generalna skupščina CEA – Kongres evropskega kmetijstva
16. evropski kongres o medicinski informatiki
6. evropski kongres o kontracepciji
54. letna skupščina Mednarodnega inštituta za varilstvo
13. svetovna konferenca o zmanjševanju škode zaradi drog
9. evropski kongres družinske medicine – WONCA Europe
1. evropski kongres mikrobiologov – FEMS
38. svetovni čebelarski kongres – APIMONDIA 2003
19. evropski kongres patologov

Velike kulturno-umetniške prireditve:
Svetovni festival lutkarjev – UNIMA 92
Evropski simpozij o zborovski glasbi
Evropski bienale sodobne umetnosti – Manifesta 3
Svetovni glasbeni dnevi

Viri:
20 x 365, Spominski zbornik Cankarjevega doma ob 20-letnici, Ljubljana, 13. maja 2000
Cankarjev dom, predstavitvena zgibanka, Ljubljana, julij 2003