← Nazaj
09.10.2017

ALMIN 128. ROJSTNI DAN

Oblikovalca razstave o Karlinovi Takkolektiv, Uršula Cetinski, Barbara Trnovec in Stane Rozman. (Foto: arhiv CD)

V četrtek, 12. oktobra, bomo praznovali 128. rojstni dan pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Zvečer bo predaval dr. Igor Škamperle, ki bo osvetlil njen teozofski duhovni nazor, ki mu pripada tudi sam. Po predavanju bo po naši razstavi o Karlinovi vodila njena avtorica Barbara Trnovec. Teozofijo, ki ni religija, temveč duhovni pogled na svet, nas večina pozna po prizadevanjih Helene Petrovne Blavatsky, soustanoviteljice Teozofskega društva in avtorice knjige Tajni nauk iz konca 19. stoletja. Teozofija temelji na ideji o medsebojni povezanosti vseh ljudi in živih bitij na Zemlji.

Povezanost je bila tudi osrednja tema kongresa Združenja menedžer v Portorožu. Slišali smo, da imamo v Sloveniji tudi pri poslih s povezovanjem precejšnje težave. Menda se zelo dobro počutimo v ožjem in širšem družinskem krogu, sicer pa smo zaradi nezaupljivosti manj uspešni pri ustvarjanju t. i. mehkih vezi. Pričakujemo namreč, da nam mora biti poslovni partner tudi osebno zelo všeč, kar v drugih kulturah in okoljih ni predpogoj za uspešno poslovno sodelovanje. Stopnja medsebojnega, medčloveškega nezaupanja je v Sloveniji resnično visoka, ovira nas v življenju in poslih. Dobro je, da se tega zavedamo, kako pa kljub temu graditi medsebojne mostove, je za zdaj še veliko mojstrstvo, ki ga ne zmore prav vsak. Tisti, ki bodo temu kos, bodo na svojih delovnih področjih vsekakor vodilni, drugi pa le sledilci.

Veselim se prihodnjega ponedeljka, saj z gostovanjem zagrebškega Baleta odpiramo naš plesno-gledališki cikel Veličastnih 7. HNK Zagreb prihaja z baletno predstavo Gospoda Glembajevi po drami Miroslava Krleže. Koreografu Leu Mujiću je menda uspela briljantna predstava. Glembajevi so pomembna učna ura za vsako gledališče. Drama, napisana po vzoru Henrika Ibsena, ponuja paleto izjemnih igralskih vlog. Kar spomnimo se Ene Begović in Mustafa Nadarevića v izjemnem filmu Antuna Vrdoljaka iz leta 1988. Tako v hrvaškem, pa tudi v slovenskem gledališču je bila Gospoda Glembajevi vselej preizkus za največje »igralske zverine«. Denimo Nataša Barbara Gračner, ki je bila pred petimi leti na Borštnikovem srečanju nagrajena za vlogo baronice Castelli-Glembay, saj je tedaj v režiji Ivice Buljana mojstrovina Miroslava Krleže zaživela na odru ljubljanske Drame. Zato sem prepričana, da bo baletna različica zgodbe o meščanski družini, ki ji drug za drugim »padajo okostnjaki iz omare«, kot pravimo, užitek posebne vrste. Glembajevi so bili sposobni marsičesa, le povezanosti in medsebojnega zaupanja ne.

 

Prihajajo Gospoda Glembajevi. (Foto: Marko Ercegović)

Sicer pa se dogodki v Cankarjevem domu vrstijo s polno paro. Evropska jazz konferenca je bila popoln uspeh; mednarodna udeležba je bila rekordna, pa tudi zadovoljstvo jazzovskih strokovnjakov z našo organizacijo in slovensko prestolnico na splošno je bilo na vrhuncu. Iskreno smo se razveselili predvsem dejstva, da so jazzovski strokovnjaki iz različnih držav sveta močno pohvalili slovenske ustvarjalce, ki smo jih predstavili v okviru tega srečanja.

Komaj smo končali Evropsko jazz konferenco, že smo odprli vrata festivalu z najbolj navihano in mladostno energijo. V mislih imam seveda Festival za tretje življenjsko obdobje. Če bi sodila po letošnjem festivalu, bi lahko sklepala, da se radost do življenja z leti samo krepi. Kaj bi sploh še lahko bila bolj spodbudna novica?

Uršula Cetinski