← Nazaj
21.07.2017

ADIEU!

Uršula Cetinski (Foto: Tina Ramujkič)

Kako naj se poslovim do konca avgusta. Prva beseda, ki mi pade na pamet, je »adieu«. Takoj se spomnim na dramski monolog z istim naslovom, ki sem ga prevajala v slovenščino. Avtorica je Nobelova nagrajenka Elfriede Jelinek, razburljiva dama avstrijske literature, k pisanju monologa pa jo je pred davnimi leti navdihnil takrat še živeči deželni glavar Jörg Heider, ki z monologom nagovarja skupino avstrijskih mladcev v usnjenih hlačah. Peklensko je bilo to prevajanje. Kajti Jelinekova je monolog zasnovala kot nekakšno jezično diarejo, pri kateri nemščina razpada, se ruši in se kruši. Če prevajalec še ni siv, potem zagotovo osivi. Vseeno se mi zdi »adieu« kar primerna in poetična beseda za današnje slovo od sezone 2016/ 2017.

Kajti končali smo jo. Vsaj kar se umetniških dogodkov v produkciji Cankarjevega doma tiče. Naše kolegice na kongresno-komercialnem programu še vedno delajo s polno paro. Trenutno na 10. kongresu tekočih kristalov, zaradi katerega je v naših dvoranah tako živahno. Pa tudi v Parku Sveta Evrope ob Prešernovi cesti, kjer se pod krošnjami dreves hladijo mladi in stari, pa še kakšen psiček zraven. Nas je sezona utrudila? Je. Nas je navdihnila, privzdignila in razveselila? Tudi.

Od septembra lani smo pripravili 1.079 umetniških dogodkov in 1.270 kongresno komercialnih, vsega skupaj 2.349 prireditev. Lepa številka je to, veliko garanja za naš 150-članski kolektiv. Ocenjujemo, da nas je obiskalo 479.051 ljudi. Tudi to je impresiven rezultat, saj Ljubljana ni sedemmilijonski London.

Kaj mislite, koliko umetnikov in izvajalcev je v te sezoni nastopilo na naših odrih? 11.936. Lepa skupnost. Močno si želim, da bi nam čim prej uspelo prenoviti garderobe, v katerih se pripravljajo na nastope, kajti te so čisto takšne kot pred štirimi desetletji, pa jih je že pošteno načel zob časa, če naj se tako poetično izrazim, kajti njihova estetska podoba je trenutno vse prej kot lirična. Tudi sicer je avgust v Cankarjevem domu čas za popravljanje, loščenje, čiščenje, da bomo septembra spet lahko samozavestno na široko odprli naša vrata.

Če imate 14. septembra kaj časa, potem si lahko že v tem trenutku zapišete ali vnesete v kakšno od novodobnih naprav, ki jo uporabljate, da vas v Cankarjevem domu pričakujemo s številnimi prireditvami, ki smo jih poimenovali Dan odprtih vrat.

Predstavili vam bomo tudi novo sezonsko knjižico, ki jo Maja Gspan pravkar oblikuje, sokolje oko Damjane Kenda Hussu, ki jo ureja, pa preganja tipkarske škrate in jih pošilja rakom žvižgat.

Kaj mi bo od te sezone najbolj ostalo v spominu? Težko rečem. Trenutno je v mojih mislih še vedno na milijone lepih trenutkov, ki sem jih doživela. Med prireditvami in med druženji z najrazličnejšimi ljudmi. Cankarjev dom je v resnici nekakšen pisan in živahen Babilon. Prostor tisočerih vtisov.

Veliko veselja sem imela z dogodki našega festivala Tolstoj, iskalec resnice. Zdi se mi, da smo pisatelja lepo približali našemu času, da smo tudi marsikoga spodbudili k prvemu ali vnovičnemu branju. Prihodnja sezona bo v znamenju Ivana Cankarja. Ob 100. obletnici njegove smrti. Zato smo se skupaj s kolegi za novo programsko knjižico fotografirali v nekoliko cankarjansko nostalgični maniri. Z izborno opravo sta zelo presenetili predvsem naša tehnična direktorica Karmen in vodja programa resne glasbe Ingrid, pa tudi Bogdan, ki skrbi za jazz in glasbe sveta, je bil skorajda neprepoznaven.

 

Ingrid, Barbara, Breda, Uršula, Jana, Bogdan, Nina, Andrej, Simon, Saša in Karmen pred novo sezono. (Foto: Tina Ramujkič)

 

Zdaj pa za nekaj časa nepreklicno: adieu!

Uršula Cetinski