← Nazaj
14.12.2016

TRI ZIME

Včeraj z Ivico Buljanom. (Foto: arhiv CD)

Tudi včeraj je bil v Cankarjevem domu živahen prednovoletni večer. V Linhartovi dvorani so igralke in igralci Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba uprizorili predstavo Tri zime. Predstavo, v kateri so v ospredju usode treh generacij žensk, so uprizorili po drami Tene Štivičić, mlade hrvaške dramatičarke, ki živi v Veliki Britaniji. Tena Štivičić je avtorica izjemnih dram. Pred leti smo v Slovenskem mladinskem gledališču po njeni drami uprizorili predstavo Fragile, ki jo je režiral Matjaž Pograjc. Predstava je pripovedovala o usodah migrantov iz vzhodnoevropskih držav, ki v Londonu iščejo srečo in uspeh. Bila je ganljiva in nepozabna predstava, s katero smo prepotovali številne dežele sveta. Med gostovanji te predstave mi je ostala najbolj v spominu turneja po Švedski. Ko smo jo uprizorili v Stockholmu, so nas navdušenci skoraj dve uri po predstavi čakali na mrazu pred gledališčem, da bi nam stisnili roko in nam povedali, kako zelo so prevzeti. Marsikdo med njimi nam je povedal, da mu je predstava razprla popolnoma drugačen pogled na migrante na Švedskem.

Včerajšnjega gostovanja Treh zim, ki jih bomo uprizorili tudi danes zvečer, sem se močno razveselila. Razveselila sem se tudi režiserja in umetniškega vodje zagrebškega HNK Ivice Buljana. Z Buljanom sva se spoznala pred davnimi leti, ko sva bila videti čisto drugače kot danes, mlada človeka pač. Mislim, da je tudi on takrat tako kot jaz študiral primerjalno književnost, oba je gledališče zelo zanimalo, predvsem kot dramaturga. Nobeden od naju nikoli ni opravil šoferskega izpita, šole za vožnjo še povohala nisva. Oba sva obiskovala zagrebški festival Eurokaz, ki nam je v mladosti močno razpiral obzorja v pravo smer. Ko se je Buljan odločil, da bo tudi sam poskusil z režijo, saj je imel dramaturških izkušenj ogromno, so mu bila vrata Cankarjevega doma na stežaj odprta. V dvorani Duše Počkaj je najprej nastala izjemna Sneguljčica po drami švicarskega dramatika Roberta Walserja. Odlična, nepozabna predstava. Sneguljčica za odrasle z izjemno Veroniko Drolc, krhko in mogočno na odru. Potem je Buljan v taisti dvorani uprizoril še Noč čisto na robu gozdov Bernarda-Marie Koltésa. Neskončno dolg monolog je briljantno odigral Robert Waltl. Lepi spomini starejše dame Uršule so to!

Tri zime sem si včeraj žal nisem mogla ogledati do konca, saj so me obveznosti iz Linhartove potegnile v Gallusovo dvorano. Sem pa v Linhartovo dvorano pritekla dvajset minut pred koncem predstave, da bi bila navzoča pri aplavzu. Ljudje iz gledališča pogosto skočimo na aplavz, ki je merilo, kako je občinstvo predstavo sprejelo. Včeraj so bili ljudje iskreno navdušeni. Tako so jih doživljali tudi zagrebški igralci, kot odprto in naklonjeno publiko. Gledališka predstava vselej uspe, kadar se igralci in obiskovalci povežejo v eno sapo in dihajo skupaj. Včeraj se je to zgodilo. Veselim se današnje ponovitve.

Medtem ko so Zagrebčani navduševali v Linhartu, so v Gallusu praznovali slovenski športniki. Predvsem Tina Trstenjak in Peter Prevc kot športnika leta. Prireditev se je veličastno začela, in sicer s himno, ki jo je na orglah odigral Saša Frelih. Športnik leta je prazničen dogodek, saj vrhunske slovenske športnike spoznamo kot ljudi dobre volje in pražnje oblečene, kar je kar precejšnje presenečenje, saj smo jih vajeni predvsem v njihovih »delovnih uniformah«, se pravi v dresih, ki jih predpisujejo posamezne športne panoge. Včeraj so po prireditvi rajali še dolgo po polnoči in se vrteli ob glasbi. Veselo in lepo.

Danes ob 20. uri pa v Mali galeriji otvarjamo razstavo Delovih fotografov. Fotografije so odlične, vam povem iz prve roke, ker je razstava že postavljena. Če ne boste na Treh zimah, vas bomo veseli na otvoritvi, na kateri so zabeleženi zamrznjeni utrinki leta, ki se poslavlja.

Uršula Cetinski