← Nazaj
05.12.2016

EVFORIJA

Uršula, Loreen in Breda. (Foto: osebni arhiv)

Kakšen vikend! V soboto zvečer je bil v Gallusovi dvorani koncert Zavarovalnice Triglav v znamenju popevke za izbor Evrovizije. Najprej sprehod skozi zgodovino tega glasbenega tekmovanja, ki sta ga simpatično povezovali Bernarda Žarn in Miša Molk. Zmagovalne pesmi v izvedbi slovenskih vokalistov, nato pa evforičen zaključek. Nastop švedske zmagovalke iz leta 2012, Loreen, ki je v Bakuju zmagala s popevko Evforija (Euphoria). Loreen je bila leta 1983 rojena v Stockholmu, sicer pa ima maroške korenine. Zelo ji je bila všeč Gallusova dvorana, ki jo je napolnila z neverjetno energijo in prezenco. Dinamit! Šele po njenem nastopu mi je postalo jasno, kakšne lastnosti mora imeti zmagovalec tega tekmovanja, ki ga sicer ne spremljam prav redno. Ta mlada dama s čudoviti lasmi je bila navdušena nad tem, da Cankarjev dom vodimo ženske in v pogovoru po nastopu je dejala, da je po njenem mnenju žensk na vodilnih mestih po vsem svetu odločno premalo.

V nedeljo pa smo v Linhartovi dvorani doživeli tudi premiero otroške komorne opere Nežni velikan. K slovesnosti dogodka je zagotovo pripomogel tudi obisk britanskega skladatelja Stephena McNeffa. Pevci in komorni ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča so se dobro odrezali. Za lep uvod je poskrbel Gašper Tič, ki je zelo mlademu občinstvu dobro razložil vsebino opere o deklici Mirandi, njenem srečanju z Velikanom, za katerega se izkaže, da se ga ni treba prav nič bati, saj naposled prebivalce majhnega kraja celo reši pred ekološko katastrofo. Malo me je stisnilo pri srcu, saj smo za ekološko stanje sveta odgovorni predvsem odrasli, starši in stari starši malčkov, ki jih sedaj ozaveščamo o tegobah sveta, ki smo jih sami zakuhali.

Nato smo se skupaj z otroki in njihovimi spremljevalci odpravili v Park Sveta Evrope, kjer je Gašper Tič po megafonu odšteval od deset do ena, potem pa so se tudi v našem parku na vejah mogočnih dreves prižgale praznične lučke. Otroci so dobili lizike, čaj in kifeljčke, prav praznično in lepo je bilo, prikupna napoved decembrskih praznovanj, predvsem pa medčloveških povezovanj. Za dobro voljo, občutek skupnosti, veselja in povezanosti ni potrebno prav veliko razkošja. Lepše se mi zdi, če praznujemo skromno, ampak prisrčno!



Na včerajšnji praznični osvetlitvi našega parka. (Foto: arhiv CD)

Decembra se bomo kot vselej v Cankarjevem domu hudo nagarali. Hiša se šibi pod težo prireditev. Ker pa se zgodi toliko lepih stvari, človek kar pozabi na skrbi. Letošnje leto bomo sklenili s čudovito cirkuško predstavo iz Vietnama, prvič pa pripravljamo tudi silvestrovanje v našem Klubu CD. Tam si bo, kdor se bo za to odločil, lahko privoščil večerjo ob glasbi in plesu, zagotovo pa bo ravno naš Klub najlepši prostor v mestu, od koder bo mogoče na toplem spremljati tudi ljubljanski silvestrski ognjemet. Prostor našega Kluba je obdan s številnimi okni, ki gledajo naravnost na Grajski grič. Lani sem ravno skozi okna našega Kluba spremljala ognjemet v vsem njegovem prazničnem veličastju in se družila z umetniki s Kitajskega, ki so se nam pridružili po predstavi Opičji kralj.

Danes so nas obiskali kolegi iz Muzeja Nikole Tesle v Beogradu in začelo se je slovo od razstave o Tesli, ki jo je obiskalo najverjetneje močno čez trideset tisoč ljudi. (Na končne številke še čakamo.) Ta razstava nam je prinesla veliko veliko lepega. Zvedave obiskovalce vseh starosti, pa tehten razmislek o življenju, o bivanju skozi optiko Teslovega življenjskega nazora. Kar hudo mi je, da se Tesla poslavlja. 21. decembra bomo namreč odprli tradicionalni Bienale slovenske ilustracije, ki pa je ravno tako vedno prisrčen dogodek.

Od časa do časa zaslišim hrup iz prostora nad mano, ki me opomni, da igralci že vadijo za Vojno in mir. Misel na januarsko odprtje festivala o Tolstoju me prijetno vznemirja. O tem pa nekoliko pozneje, se pravi v enem od prihodnjih zapisov.

Naj se decembrska evforija čim lepše izteče! Za vse.

Uršula Cetinski