← Nazaj
14.11.2016

ŽENSKE ZGODBE

Slikarka Thea in pisateljica Alma (foto: zasebni arhiv)




Kako ostanem lepa in svobodna sta svojo predstavo naslovili Tina Vrbnjak in Maja Sever, sicer igralki ljubljanske Drame. Duhovita in angažirana reč je to! Res si jo je vredno ogledati. Ponovitev bo v petek, 13. januarja, ob 20.00 v našem Klubu CD. Angažirana in humorna komedija o odsluženi TV-voditeljici (Tina Vrbnjak), odsluženi seveda z zornega kota TV-postaje, kjer je zaposlena, in o njeni asistentki (Maja Sever), ki z družino očitno živi na družbenem robu in poskušati podpirati kar vse štiri vogale naenkrat.



Foto: Peter Uhan

Predstava je tudi duhovit sprehod skozi zgodovino patriarhata od antike do danes. Nekatera mnenja o položaju žensk si imamo priložnost ogledati tudi na videu. Priznam, da me je razorožil predvsem prvi posnetek. Pod oljčnim drevesom pije hladno pivo in kadi svoj »čikec« nihče drug kot sloviti Aristotel, ki ga prepričljivo upodablja nihče drug kot režiser Jernej Lorenci, ovit v belo rjuho, ki ponazarja rimsko togo. Zagledamo ga med intervjujem s TV-voditeljico (Tina Vrbnjak), s katero naj bi spregovorila o oljkah, pa se pogovor sprevrže v debato o manjvrednosti žensk, ki jo Aristotel zagovarja z argumenti, od katerih seveda ne odstopa.

Tudi sicer je bil prejšnji teden kar precej v znamenju ženskih zgodb. V četrtek smo se s sodelavkami Nino Pirnat Spahić, Barbaro Rogelj, Sašo Globačnik in Majo Gspan odpeljale v Pokrajinski muzej Celje. S soncem ožarjeno dopoldne ne bi moglo biti lepše, kot je bilo. V Pokrajinskem muzeju med drugimi stoji razstava o svetovni popotnici Almi Karlin, že desetletja dolgo, sedaj pa so pripravili še občasno pregledno razstavo o Almini življenjski sopotnici Thei Schreiber Gammelin. Thea je bila kot pastorjeva hči rojena v Nemčiji, študirala je na Švedskem, se navdušila nad svetovno popotnico Almo Karlin, ki jo je v Celju prvič obiskala leta 1931, tri leta pozneje pa se je preselila v skupno gospodinjstvo z njo. Karlinovi je bila najtesnejša in najzvestejša sopotnica, ki je svoje interese pogosto podrejala interesom svoje »sestre po duši«. Po Almini smrti je začela študirati teologijo in postala močno angažirana članica katoliške cerkve. Razstavo je pripravila kustosinja Barbara Trnovec, ki je med vodstvom močno poudarila usodo dveh žensk brez korenin in brez domovine. Seveda so mi spomini odtavali tudi v lastno osebno zgodovino, in sicer v leto 1995, ko smo premierno uprizorili monodramo o Almi, ki sem jo spisala na podlagi njenega avtobiografskega potopisa. Naša predstava je močno povečala zanimanje za svetovno popotnico in pisateljico, ki je končno dobila svoj prostor tudi v osnovnošolskih učbenikih.

Sicer pa sem soboto in nedeljo preživela na našem Liffu. Srčni utrip Liffa je pravi. Tako pri gledalcih kot pri požrtvovalni ekipi, ki jo usmerjata Simon Popek kot vodja programa in Brane Kodrin kot vodja projekta. V soboto sem si ogledala film o pesniku Nerudi, ki ga režiser Pablo Larraín upodobi med slovitim begom čez Ande leta 1948. Poetičen film me je zagotovo spodbudil k prebiranju Nerude v izvirniku, za kar pa se bo treba dejavno zavzeti, saj sem dveletni gimnazijski uk španščine v življenju močno zanemarila, kar je pravzaprav velika škoda. Seveda ne za špansko govoreči svet, temveč za moje lastne užitke, ki jih ponuja poezija v izvirniku.

Nekako je ženska zgodba tudi film Neznanka bratov Dardenne. Mlada zdravnica raziskuje nasilno smrt mladoletne temnopolte prostitutke, za katero se počuti soodgovorna. Prvovrstni socialni realizem, ki da misliti.

Sedaj pa pot pod noge. Ura je 5.00. Zjutraj. Najprej z avtom do Brnika, nato z letalom do Frankfurta, od koder pot nadaljujem pot do Montreala. Kako bo tam, pa v mojem prihodnjem blogu. Srečno!

Uršula Cetinski