← Nazaj
18.04.2017

Dan odprtih vrat urbanega čebelarstva CD

V četrtek, 20. aprila, ob 12. uri vabimo na predstavitev urbanega čebelarstva v Cankarjevem domu.

Na ogled bo nova zasaditev piramidnega vrta avtohtonih medovitih rastlin v parku CD (Park Sveta Evrope ob Prešernovi cesti), več brezplačnih vodenih ogledov panjev na strehi CD (ob 13. in 17. uri) ter pogostitev z limonado, sladkano s »Cankarjevim« medom.


Prijave na ogled panjev E zvezdana.lazar@cd-cc.si

Vodil bo Franc Petrovčič, pionir urbanega čebelarstva v Sloveniji, z nami bosta tudi Maruška Markovčič, MOL, Oddelek za varstvo okolja Odsek za razvoj podeželja, ki bo predstavila projekta Čebelja pot in Pomagajmo čebelici: Ocvetličimo mesto, ter mag. Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Ljubljana, ki bo osvetlila pomen medonosnih rastlin.


O urbanem čebelarstvu Cankarjevega doma
Cankarjev dom je ustanova s poglobljenim in izbranim posluhom ne le za kulturo in vse zvrsti umetnosti ter za dediščino človeštva nasploh, temveč tudi za spoštovanje in ohranjanje narave. V okviru ekoloških prizadevanj ločujemo odpadke omejujemo porabo papirja; zmanjšujemo naklade tiskovin ter jih, kolikor je mogoče, nadomeščamo z elektronskimi načini obveščanja. Nenazadnje skrbimo za zeleno in urejeno neposredno okolico zgradbe.

Da bi čebelam omogočili še večjo pestrost rastlinja, smo sredi aprila 2017 v Park Sveta Evrope namestili piramidni vrt avtohtonih medovitih rastlin in ga zasadili z navadna potoniko (Paeonia officinallis), netreskom (Sempervivum tectorum), sardenko (Gypsophila repens), šentjanževko (Hypericum Perforatum), hermeliko (Sedum maximum), belocvetočim žajbeljem (Salvia officinalis f.albiflora), mračico (Globularia cordifolia), vijoličnim kosmatinčkom (Anemone pulsatilla), belo cvetočim črnim telohom (Heleborus niger), črnoškrlatnim telohom (Heleborus atrorubens), poljsko materino dušico (Thymus serphyllum), šetrajem (Satureja montana), ožepkom (Hyssopus officinalis) in čisto belim rmanom (Achillea millefolium).


Čebele na eni od streh CD od leta 2011
Pobudo za urbano čebelarstvo je dal spomladi 2011 naš sodelavec Franc Petrovčič, vodja področja obratovanja in vzdrževanja ter pomočnik direktorja tehničnega sektorja, ki se v prostem času doma ukvarja s čebelami in pridelavo naravnega medu. Zamisel, ki se je porodila ob spremljanju strokovnih člankov o mestnem čebelarstvu v Londonu in o namestitvi panjev na strehi Opere v Parizu, je bila sprejeta z navdušenjem. In tako zdaj brenčijo tri družine kranjskih čebel v panjih na eni od teras razgibane strehe Cankarjevega doma.

Gre za šest ameriških nakladnih panjev LR s spremenljivim volumnom, ki preprečujejo rojenje, ker jih je mogoče povečevati glede na rast družine, v njih pa je ravnanje s čebelami tudi preprostejše. Po prezimitvi je v vsakem panju spomladi okoli 10.000 čebel, družina pa se ob ugodnih razmerah namnoži do 40 oziroma 45.000.

V mestnem okolju je za čebele ugodna paša; čeprav na prvi pogled morda ni videti, je v mestu veliko dreves, nasadov in vrtov. Prednost je tudi v tem, ker rastlinja ne škropijo proti škodljivcem (spomnimo se lahko pomora čebel pred leti zaradi škropljenja njiv na podeželju), izpušni plini pa na kakovost bere ne vplivajo.

S čebelami v mestu tudi povečujemo biotsko raznovrstnost, saj čebele oprašujejo mestne rastline. Čebele so opraševalke od 75 do 100 pomembnih rastlinskih vrst ter tako znatno prispevajo k njihovemu razmnoževanju in če hočete, k pridelku.

Čebele letajo na pašo do treh kilometrov od panja in čebele Cankarjevega doma imajo v tem krogu Tivoli, Rožnik, grajsko pobočje, mestne okrasne nasade, drevorede … s cvetjem in drugimi medonosnimi drevesi. V samem mestu pa so velike lipe in javorji, ki dajejo obilico medičine.

Čebele domujejo na terasi, na višini tretjega nadstropja. Zaradi obodnih zidov so zaščitene pred vetrovi, kar ugodno vpliva na prezimitev in hiter spomladanski razvoj družin. Po zadnjem točenju čebele skladno z dobro čebelarsko prakso nahranimo za zimo, zdravimo proti zajedavcu varoje. Tako pripravljene prezimijo čebele na isti lokaciji.

Čebele so bioindikator in ob povečani onesnaženosti oz. strupih v okolju prve umirajo. V mestu, kjer rastlinja ne škropimo, so razmere za razvoj čebel odlične. Poleg tega so tudi donosi ob bogati in raznovrstni paši nad pričakovanji in presegajo tiste v naravnem okolju, kjer rastlinstvo ni tako pestro. Kot so pokazale analize, na katere smo poslali prvi pridelek naših čebel, je mestni med enako kakovosten kot podeželski.

Kot kaže, naših čebel ne zbegajo in ne motijo niti brezžične komunikacije; čeprav je Cankarjev dom obdan z antenami, se nezmotljivo vračajo v svoje panje.