Ljubljanica in mesto
Prvo preddverje
Termini:
3. apr. –
30. jun.

vstop prost

Pri spletnem nakupu vstopnic za posamezne predstave prek www.cd-cc.si obiskovalcem nudimo 5% popust!
Plečnikovo leto v Cankarjevem domu

Ljubljanica in mesto

Kako je Plečnik vzpostavil reko kot enega vodilnih urbanih motivov Ljubljane

Razstave med prazniki
Od četrtka, 27. 4., do ponedeljka, 2. 5., bodo razstave odprte od 10. do 19. ure.



Avtor: Andrej Hrausky

V Plečnikovem letu bi se želeli posvetiti njegovemu urejanju rek Ljubljanice in Gradaščice. Zanemarjeni reki, ki jima je mesto obrnilo hrbet, saj so ju uporabljali kot kanalizacijo in se ju bali zaradi poplav, je Plečnik vzpostavil kot enega vodilnih urbanistični motivov mesta. Zavedal se je pomena povezave reke z mestom. Zasnoval kar nekaj zelo izvirnih mostov, ki so vedno presegali okvir njihove osnovne funkcije in ureditev obrežij, ki so vzpostavili reko kot del mestnega prostora.

Poglavja tematske predstavitve:

MESTO IN REKA
Nehvaležnost mest do vzroka svojega nastanka.

Mesta praviloma nastajajo na posebnih lokacijah, ki omogočajo njihov razvoj. Nastanek Ljubljane je pogojevala reka kot pomembna transportna pot. Z razvojem cest in železnic so reke izgubile svoj prvotni pomen in številna mesta so jih obravnavala le še kot potencialno poplavno nevarnost. Sčasoma je tudi Ljubljanica služila le kot kanal za odplake, ki je občasno grozil s poplavami. Stavbe so reki kazale zadnje fasade in ob vodi ni bilo nobenih cestnih povezav. Ni čudno, da je »mesto reki obrnilo hrbet«.

MESTO IN BARJE
Osuševanje Barja kot priložnost za ureditev mestnih obrežij.

Že stoletja obstajajo vizije o izsuševanju Barja, da bi tako pridobili obdelovalno zemljo. Na podlagi dekreta o izsušitvi in kolonizaciji Barja, ki ga je izdala cesarica Marija Terezija leta 1796, je Gabrijel Grubar skušal povečati pretok Ljubljanice skozi mesto s pomočjo kanala za grajskim hribom. Vendar to ni bilo dovolj. Šele leta 1908 so poglobili Grubarjev prekop, 1912 pa so začeli poglabljati Ljubljanico in urejati bregove. Prva svetovna vojna je dela prekinila, z njimi so nadaljevali šele leta 1932 in so potekala še med drugo svetovno vojno.

Ob poglabljanju Ljubljanice leta 1912 so podrli tudi znamenito renesančno Obrezovo hišo.

PLEČNIK IN LJUBLJANA
Arhitekt je mesto postopno urejal desetletja in ustvaril tako imenovano Plečnikovo Ljubljano.

Velika redkost je, da lahko arhitekt kontinuirano ustvarja svojo vizijo mesta. Pri tem je Plečnik večinoma deloval v starem delu mesta, kjer se je zdelo, da je že vse urejeno. S svojimi posegi je poudarjal lastnosti baročnega mesta in jih povezoval v celoto. Ustvarjal je stavbe, trge, ulice in parke, vse do drobne cestne opreme. Z urejanjem bregov in novimi mostovi pa je opozoril na pomen povezave reke z mestom. Z nadaljevanjem njegovih zamisli vse do današnjih dni se je življenje mesta resnično premaknilo na rečne bregove.

PLEČNIKOVA VEČNA ARHITEKTURA
Arhitektura je namenjena vsem ljudem in jim mora biti tudi razumljiva.

Plečnik se je zavedal, da arhitektura preživi čas, v katerem je nastala. Živimo v mestih, ki so jih postavili že naši predniki, in tudi arhitekturo, ki jo gradimo zdaj, bodo uporabljale še generacije zanamcev. Stavba lahko kljubuje času, vprašanje pa je, ali bo v prihodnosti tudi razumljena. Zato je Plečnik uporabljal arhitekturno govorico klasičnih simbolov. Steber, obelisk, obok, piramida itd. so bili razumljivi v preteklosti, sedanjosti in bodo tudi v prihodnosti. Svojo arhitekturo je hotel oblikovati brezčasno, zunaj aktualnega sloga.

PLEČNIKOVA KREATIVNOST
Njegova arhitektura je na videz klasična, saj se njena kreativnost skriva v zasnovi.

Zgodovina arhitekture je zgodovina slogov. Pravzaprav gre večinoma za enake zasnove cerkva, mostov in drugih stavb, vedno znova preoblečenih v slogu časa. Pri Plečniku je ravno nasprotno. Njegova arhitektura se ne obrača po modi, njeno inovativnost je treba iskati v zasnovi. Plečnik nas tako vedno preseneča: mostovi so bolj trgi na vodi, barjanska cerkev je zasnovana prečno in je v nadstropju, njegova knjižnica je v resnici tempelj modrosti …

Avtor besedila in fotografij: Andrej Hrausky, arhitekt in publicist, nekdaj dolgoletni direktor galerije DESSA


 

Komentarji | Število komentarjev: 0

Odpiralni čas razstav

Pokroviteljica razstavnega programa